Jordanija, Amman – Avgust 2018

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik:

Andraž Kraševec, 6. letnik

Za dodatna vprašanja sem na voljo na telefonu 070711939 ali mailu andraz.krasevec@gmail.com

Čas izmenjave:

od 1.8. do 1.9. 2018

__________________________________________________________________________________

SPLOŠNO:

Figure 1 Amman

Država in kraj izmenjave:

Jordanija je država bližnjega vzhoda, ki leži v centru arabskega polotoka in se razprostira od Sirije na

Severu, Rdečega morja na jugu, Izraela (ali po njihovo Palestine, saj večinoma niso naklonjeni Izraelu)

na zahodu ter Iraka in Savdske Arabije na vzhodu. Uradno ime Jordanije se glasi Hašemitska

kraljevina Jordanija. Vlada ji kraljeva družina, ki svoje korenine pripisuje preroku Mohammedu, zato

imajo Jordanci do njih zelo spoštljiv odnos in so jim večinsko naklonjeni. V državi živijo Jordanci in

Palestinci v primerljivem deležu, veliko pa je tudi Sirijcev, Iračanov, Egipčanov in Savdijcev.

Prebivalstvo je večinoma muslimansko, 10% pa je kristjanov. Rasna in verska strpnost je vredna

občudovanja, saj različne kulture sobivajo v miru in sprejemanju. Prav tako je Jordanija ena izmed

redkih držav bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih nemira in vojn, ni doživela večjih pretresov in je zelo

varna. Ker je bila v preteklosti po razpadu Otomanskega cesarstva pod Britansko oblastjo, je vpliv

zahodne kulture še vedno prisoten, tako v dobrih odnosih z ZDA kot tudi v angleščini, ki se jo v javnem

življenju pogosto uporablja. Med drugim program univerz poteka v angleščini. Vendar naj vas ta

podatek ne zavede, saj večina lokalnega prebivalstva slabo govori angleško oz. razume le osnovne

besede in stavke.

Viza

Za vstop v Jordanijo je potreba plačati vizo, ki se jo lahko kupi na letališču in stane 40 Jordanskih

dinarjev (48€). Vendar se turistom in medicincem, ki se odpravljate na izmenjavo bolj splača kupiti

vizo preko interneta, imenovano JordanPass, ki stane 70JD, z njo pa vam je omogočen vstop do

številnih arheoloških in kulturnih znamenitosti brezplačno, npr. vstop v starodavno mesto Petra, ki

drugače za tujce stane 50 JD. Pri tem pa se zavedajte da brezplačne vstopnine veljajo le 2 tedna od

prve aktivacije, zato JordanPass ohranite za obisk Petre, ki je najdražji. Viza velja 30 dni, za vsak

dodatni dan naj bi se plačloa 1,5JD penalov, vendar sem sam prekoračil 2 dni brez da bi moral karkoli

plačevati.

Zdravje

Pred odhodom je v Card of documents potrebno naložiti potrdila o cepljenju in potrdila o pozitivnih

titrih HepB. Sam sem test opravil na Infekcijski kliniki, kjer vsak ponedeljek opravljajo brezplačna

testiranja. Sam sem imel negativne titre, zato sem se cepil na NIJZ na zaloški, v njihovi ambulanti,

cena cepiva je bila okoli 20€.

Dodatna cepljenja niso potrebna, bi pa vsem potujočim svetoval naj s seboj vzamejo probiotike, ORS

in podobne zadeve, saj so prebavne težave precej pogoste. So pa lekarne dostopne povsod in tudi

cene zdravil primerljive ali cenejše kot pri nas.

Varnost

Kot že rečeno je Jordanija varna država, kljub svoji legi med nemirnimi območji. Ljudje na ulicah so

večinoma prijazni, te včasih kar z lepega ustavijo in ti želijo dobrodošlico v Jordaniji, kriminala je zelo

malo, vendar je previdnost vseeno potrebna, vsaj v centru mesta, kjer je več beračev in uličnih

prodajalcev. Sam nisem imel slabe izkušnje. Je pa res, da tujce hitro prepoznajo in ti začnejo ponujati

razne oglede in prevoze, prav tako se nam je velikokrat zgodilo, da so se naključni Jordanci želeli

slikati z nami, kar sčasoma lahko postane nadležno, vendar je neškodljivo.

Javnega prevoza praktično nismo uporabljaji, saj so nam lokalni študentje to odsvetovali. Avtobusi so

sicer poceni, vendar so vožnje dolge, avtobusi pa umazani in zastarani. Kot glavno prevozno sredstvo

smo uporabljali Uber in Careem, aplikaciji za prevoz, ter taksi. Tak način potovanja je sicer drag,

vendar praktično edini uporaben.

Denar

V državi uporabljajo valuto Jordanski dinar, ki je vreden okrog 1,2€. Vsem prihajajočim, bi svetoval, da

s seboj prinesejo evre in jih nato zamenjajo v menjalnicah, ki jih je v Ammanu veliko in imajo dobre

menjalne tečaje. Za vsak primer je dobro imetu tudi kreditno kartico Visa/Mastercard, s katerimi

lahko plačujete skoraj povsod, vendar se zavedajte da dvig iz bankomatov znese kar nekaj provizije.

Bankomati zaračunajo za vsak dvig od 3-5JD, pozanimajte pa se kakšne so provizije vaših bank.

Nekoliko manjše so z dvigi s karticami Maestro, vendar vsi bankomati ne podpirajo te platforme.

Prevoz

Sam sem v Amman letel s Turkish airlines iz Ljubljane, s prestopom v Istanbulu. Za njo sem odštel

450€, kar morda ni bila najcenejpa opcija, vendar je bila najbolj direktna. Karto sem kupil prek

interneta. Z oktobrom 2018 naj bi se celo odprla Ryanair linija v Amman iz okoliških letališč (Milano,

Budimpešta), in naj bi znašala okoli 80€, tako da se splača preveriti.

Prevoz znotraj mesta sem opisal zgoraj, za večje izlete pa so poskrbeli lokalni študentje.

IZMENJAVA:

Komunikacija pred izmenjavo

Moram priznati, da sem bil nekoliko živčen zaradi pozne objave Card of Acceptance, saj so jo odprli

natanko 8 tednov pred pričetkom izmenjave, nič prej, zaradi česar sem tudi zamudil rok za oddajo

štipendije Ad futura. Pred izmenjavo nisem imel veliko kontakta s CPjem, pisal sem mu dva tedna pred

začetkom, odgovoril mi je nekaj dni pred letom. Vse potrebne informacije sem izvedel z njihovega

IFMSA portala in prejšnjih poročil, prav tako pa mi je CP povedal vse glavne informacije, tako da

kakšnih večjih presenečenj ni bilo. Nekako lahko pričakujete, da se stvari premikajo počasi in da se

plani spreminjajo iz dneva v dan, tako da se dolgoročno planiranje nekako ne splača. Vseeno so

skrbno organizirali prevoz iz letališča do stanovanja.

Sprejem s strani tujih študentov

Kot že rečeno so Jordanci poskrbeli za prevoz do letališča (za prevoz nazaj ob odghodu pa smo morali

poskrbeti sami). Prav tako so me predstavili mentorju, in nam razkazali bolnico in kantino v kateri

smo ponavadi jedli kosilo. Tekom meseca so skoraj vsak dan poskrbeli za dogajanja, običajno pa smo

odšli na kakšen sprehod ali ogled in nato na kavo, ki pa je bila ponavadi kar draga (4JD), saj jo izbirali

samo prestižne kavarne.

Nastanitev

Nastanitev je bila v precej lepem bloku, kjer smo stanovali v apartmajih po dva in dva. Blok je bil od

bolnice oddaljen dobrih 5 minut hoje, prav tako pa so bile v tem obsegu na voljo razne trgovine,

lekarne, prodajalne s hrano in podobno. Stanovanje je bilo še kar lepo, vendar nekoliko umazano,

prav tako pa je bila kuhinja brez štedilnika ali pečice, zato nam je oskrbnik dodatno prinesel grelno

ploščo na elektriko. Moški in ženske smo imeli ločena nadstropja in se nismo smeli družiti skupaj v

sobah, kar je bilo precej neugodno. Vendar smo se z lastnikom dogovorili, da smo lahko postavili stole

na terasi pred blokom in smo se potem tam dobivali ob večerih.

Prehrana

V bolnišnični kantini so kosila po 1JD na osebo, porcije pa kar velike in večinoma je hrana okusna.

Zato smo večinoma jedli tam, tudi kadar nismo odšli na oddelke. Lokalni študentje so nam vsakemu

namenili 30Jd žepnine, ki naj bi tako pokrila stroške obrokov.

Sicer pa je ulična hrana zelo okusna in poceni, v restavracijah pa so cene primerljive z našimi.

Poskusiti morate shawarmo, falafel, humus v vseh različicah in variacijah in okrog miljon jedi na

osnovi riža in piščanca ali jagnjetine – mansaf, makloubah…

Družabni program

Družabni program je bil zelo dober, ponujajo pa ga predvsem v juliju in avgustu, ko je več študentov. 3

univerze so v Ammanu in 1 v Irbidu, čez teden se ponavadi družiš bolj s svojo skupino, na vikend izletih

pa se vse skupine združijo in grejo na nacionalne izlete. Ti izleti so canyoning v soteski sredi puščave,

ogled rimskega arheološkega mesta Yerash, ogled gradu Ajlun, beduinski tabor, mesto Madaba in

hrib Mt.Nebo, dvodnevni izlet do Mrtvega morja in trodnevni izlet ali tako imenovan Golden Triangle

trip – Petra, puščava Wadi Rum(kjer imaš možnost vožnje z jeepi do sončnega zahoda in spanja v

puščavi ter jahanje kamel ob vzhodu) in Aqaba, mesto ob Rdečem morju, kjer se lahko prijaviš za izlet

z ladjo in potapljanje z bombo, en dan pa je kopanje v morju in bazenu. Vsi nacionalni izleti so

brezplačni, vendar so dodatne opcije plačljive (jeep,kamela, ladja…). Za te izlete sem skupno zapravil

okoli 150 JD.

Figure 2 Zbujanje v puščavi Wadi Rum

STROKOVNI DEL:

Opis zdravstva v državi:

Zdravstveni sistem je deljen na privatni iz javni sektor. Bolnišnice v javnem sektorju so nekoliko

zastarane in obremenjene s pacienti ter s pomanjkanjem zdravnikov, privatne pa so novejše in imajo

vsaj za zdravnike boljše plače in delovni čas. Zdravstvena oskrba pa je v obeh primerih dobra.

Obveznega zdravstvenega zavarovanja nimajo, zato se vsak zavaruje sam in glede na višino premije

dobi sorazmerno oskrbo. Zanimivo je tudi to, da se lahko pri specialistu naročiš direktno, brez

napotnice splošnega zdravnika. Sicer pa je sistem podoben kot v Sloveniji.

Študij medicine traja 6 let in poteka v angleščini. V zadnjem letu morajo opraviti tudi 3 mesece izbirne

prakse, ki jo imenujejo elective. Po diplomi, se opravlja leto dni pripravništva, nato pa specializacija, ki

traja podobno kot pri nas. Razlika je v kirurških specializacijah, saj večinoma traja 5 let splošne

kirurgije, po tem pa se lahko usmeriš v specialno kirurgijo, kot so plastična, urološka,

kardiovaskularna, oftalmo itd. Veliko študentov (mogoče celo več kot polovica) pa po diplomi odide v

ZDA ali Evropo, saj je enostavno preveč študentov in premalo razpisnih mest, prav tako pa so v tujini

boljše plače in pogoji.

Bolniki imajo veliko stopnjo diabetesa in težav povzročenih s kajenjem, kar je posledica mastne in

sladke prehrane in kulture kajenja. Sam sem bil sicer na oddelku za otroško kirurgijo, patologije so

bile primerljive z našimi.

Delo v bolnišnici (samo za klinične izmenjave)

Svojo klinično izmenjavo sem opravljal v Jordan University Hospital v Ammanu, na oddelku za

pediatrično kirurgijo. Delo je potekalo 5 dni v tednu – od nedelje do četrka, petek in sobota pa je v

Jordaniji vikend. 3 dni v tednu so bili operativni, dva pa ambulantna. V ambulanto so prihajale družine

z otroki, ki so imeli razne morfološke in funkcionalne motnje. Najpogostejše so bile ingvinalne kile,

nespuščeni testisi, atrezije anusov, rektalne fistule, VUR, hidronefroze in podobno. Mislim da so

patologije po statistiki primerljive s Slovenijo.

V bolnišnici sem začel ponavadi ob 9ih zjutraj, in ostal do 12h ali 13h, nekajkrat tudi do 15h. Študenti

s katerimi sem krožil so imeli po vajah še seminarje, ki pa so bili v arabščini, zato se jih nisem

udeleževal. Ponavadi smo z mednarodnimi študenti skupaj hodili na kosilo, in smo se tako zmenili za

uro kdaj bi končali. V ambulantah ni bilo zahtevno, vglavnem opazuješ, mi je pa včasih mentor rekel,

naj kaj podrobneje pogledam ali potipam, da si lažje predstavljam. V operacijski dvorani sem tudi

večinoma samo opazoval, saj sta bila vedno prisotna 2 specializanta, zadnji dan pa sem tudi asistiral

pri operacijah. Dežurstev nisem opravljal.

Komunikacije s pacienti praktično nisem imel, saj so slabo govorili angleško, tako da so mi doktor ali

študentje prevedli obnovo primerov in nato smo skupaj kaj pokomentirali. Naučil sem se nekaj

osnovnih fraz, za kaj več pa nisem imel časa ali volje

Figure 3 Laparoskopska operacija ingvinalne hernije

Mentorstvo

Moj mentor je bil dr. Raed Nael Al-Tahar, spec. Ped. Krg. Relativno mlad kirurg, prijazen do vseh

sodelavcev in študentov in izjemno dober človek. Z njim sem lahko enostavno komuniciral, saj je

dobro govoril angleško in je rad odgovarjal na vprašanja. En dan v tednu je operiral v drugi bolnišnici,

tako da sem tiste dneve preživel z drugimi zdravniki, ker sem se priključil skupini študentov, ki je imela

tisti čas rotacijo na pediatrični kirurgiji.

Pridobljeno znanje in izkušnje

Pred odhodom nisem imel veliko stika s pediatrično kirurgijo, tako da so bile skoraj vse operacije zame

novost. Najpogosteje so operirali ingvinalne hernije laparoskopsko, izvajali cistoureteroskopije in

vstavljali ureteralne stente, veliko je bilo tudi cirkumcizij in orhopeksij. Predvsem sem hvaležen

mentorju, ker je rad razložil in definiral stvari, tudi risal strukture in spraševal skupino študentov,

kateri sem bil priključen, saj se s takim načinom vaj ogromno naučiš.

__________________________________________________________________________________

ZAKLJUČEK:

Splošna ocena izmenjave

Izmenjava je bila res vrhunska, destinacijo bi priporočil vsem, ki si želijo novih izkušenj in videti

arabsko kulturo in svet izven Evrope. Prijazni in gostoljubni ljudje, zanimive lokacije, in nepozabna

doživetja. Moram pa priznati, da sem proti koncu izmenjave začel pogrešati našo lepo zeleno

Slovenijo in čistočo ter tišino, ki ju v Ammanu praktično ni.

Figure 4 Ekipa Jordan University hospital, pred rimskimi razvalinami v mestu Yerash

Komu bi izmenjavo v tvojem mestu/državi priporočal?

Izmenjava je bila precej turistična, delo v bolnici pa ni bilo zahtevno, vendar je bilo vseeno poučno.

Mentorji so večinoma zelo prijazni in ti prevajajo in razlagajo, če pokažeš zanimanje. Sam sem lahko

tudi asistiral in naredil nekaj šivov. Poudarek je bil predvsem na spoznavanju novih ljudi in obisk novih

krajev, kar se tiče zabav pa ni bilo kaj posebnega, imeli smo jih 3x, vendar so bile bolj umirjene.

Figure 5 Pogled na zakladnico v antičnem mestu Petra

Potrebnik

Probiotiki, ORS, tudi kakšen pulover, ker ponoči zna biti kar hladno, nekaj srajc in dolgih hlač, saj v

bolnicah nosijo srajco in čez njo labcoat. Svoje scrubse za kirurške oddelke.

Približna razdelitev stroškov

Letalska karta: 450€

Družabni program: 150€

Skupni stroški: okoli 700€