__________________________________________________________________________________

Izvajalec: LJUDSKA UNIVERZA JESENICE

Projekt: Center vseivljenjskega uenja Gorenjska

Toka vseivljenjskega uenja:

Dom Dr. Janka Benedika Radovljica

ercerjeva ulica 35

4240 Radovljica

Gradivo za literarno delavnico

JOSIP JURI

Pripravila: Nada Trot

Radovljica, 6 . april 2011

TVU Dom dr. Janka Benedika Radovljica

LITERARNA DELAVNICA:

JOSIP JURI

Josip Juri

Josip Juri, slovenski pisatelj in asnikar,

* 4. marec, 1844, Muljava, Slovenija, 3. maj 1881, Ljubljana.

Juri je bil pomemben slovenski realistini pisatelj. Na slog njegovega pisanja so vplivali

razlini pisatelji in ljudsko slovstvo. Izpolnil je tudi Levstikov literarni program.

IVLJENJE IN DELO

Rodil se je leta 1844 na Muljavi pri Stini, kot sin samostanskega koijaa in bajtarja.

Njegovo otrotvo so zaznamovale dedove pripovedi, ki jih je leta 1863 zbral v zbirki Spomini

na deda. Prvi razred osnovne ole je obiskoval v Vinji Gori, normalko, gimnazijo pa v

Ljubljani. e pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kai, 1861).

Leta 1864 je Mohorjeva druba izdala zgodovinsko povest Jurij Kozjak in rtico Jesenska

no med slovenskimi polharji, Slovenski oglasnik pa povest Domen, leta 1865 pa Jurij Kobila.

Po konani gimnaziji je odel na Dunaj, kjer je tudiral slavistiko in klasino filologijo. V zbirki

Cvetje iz domaih in tujih logov je objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi slovenski

roman. Pri 23-ih je zaradi pomanjkanja denarja opustil tudij, leta 1868 pa je z Josipom

Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovencihttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pisateljhttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Casnikarhttp://sl.wikipedia.org/wiki/4._marechttp://sl.wikipedia.org/wiki/1844http://sl.wikipedia.org/wiki/Muljavahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/3._majhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1881http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Realizemhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Ljudsko_slovstvohttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Levstikov_literarni_program&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spomini_na_deda&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spomini_na_deda&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Osnovna_%C5%A1olahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Vi%C5%A1nja_Gorahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Normalka&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Gimnazijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Pripovedkahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pripovedka_o_beli_ka%C4%8Di&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/1861http://sl.wikipedia.org/wiki/1864http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohorjeva_dru%C5%BEbahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Povesthttp://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Kozjakhttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jesenska_no%C4%8D_med_slovenskimi_polharji&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jesenska_no%C4%8D_med_slovenskimi_polharji&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenski_oglasnik&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Domenhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1865http://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Kobilahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Dunajhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slavistikahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Klasi%C4%8Dna_filologijahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cvetje_iz_doma%C4%8Dih_in_tujih_logov&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Romanhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Deseti_brathttp://sl.wikipedia.org/wiki/1868http://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Stritarhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Stritarhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstikhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Mladikahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Sosedov_sinhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Josip_jurcic.jpg

S. Volkmann: Josip Juri, 18651881,

fotografija 1999, NUK, vir: NUK

V Mariboru je bil pomonik glavnega urednika pri asniku Slovenski narod, dve leti kasneje je

postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Leta 1872 je objavil znano kratko

pripoved Teleja peenka. Nekaj let kasneje je objavil romane Doktor Zober, Med dvema

stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad ter tragedijo Tugomer, ki jo je predelal Fran Levstik.

Jurieva druba v hotelu Evropa sredi 70-let, Juri je drugi z desne v spodnji vrsti,

1877, reproducirano iz 28. t. Ilustr. Slovenca 1925 2010, NUK, vir: NUK

Po dveh letih zdravljenja bolezni na pljuih je umrl v Ljubljani. V spomin so poimenovali

Juriev trg. Po Juriu se imenuje tudi Jurieva pot, ki se zane v Vinji Gori in kona pri

Rojstni hii Josipa Juria na Muljavi, ki je lepo obnovljena in je eden od najlepih

spomenikov kmekega stavbarstva v Sloveniji. V dolinici poleg domaije uprizarjajo

gledalike predstave na prostem.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenski_narodhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1871http://sl.wikipedia.org/wiki/Urednikhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1872http://sl.wikipedia.org/wiki/Tele%C4%8Dja_pe%C4%8Denkahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doktor_Zober&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Med_dvema_stolomahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Med_dvema_stolomahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Lepa_Vidahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cvet_in_sad&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Tugomerhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstikhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Jur%C4%8Di%C4%8Dev_trg,_Ljubljanahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Jur%C4%8Di%C4%8Deva_pothttp://sl.wikipedia.org/wiki/Jur%C4%8Di%C4%8Deva_rojstna_hi%C5%A1a

MLADOST JOSIPA JURIA, PRVI ZAETKI IN IZVOR IDEJ

Juriev kip v Mariboru

Josip Juri se je rodil na Muljavi, na vasi blizu Vinje Gore. Vako ivljenje mu je bilo zelo

ve in ga je spremljal zelo pozorno. Poslual je mnoge vake posebnee, berae in druge

domaine in okolike ljudi, ki so se oglasili v njihovi domai branjariji in ganjarni. Tako je

poslual pravljice in pripovedke ljudskega izroila in s tem se je razvijala njegova ljubezen do

ljudskega blaga, domiljija in ljubezen do preprostih kmekih ljudi, katerim je pripadal tudi

sam. Veliko je k temu pripomogel njegov ded, ki ga je zelo dobro opisal skupaj z vsemi

slianimi anekdotami v Spominih na deda (1863) . Josip Juri je jemal tematiko in snov za

svoja dela iz domaega kmekega okolja, torej preproste protagoniste in preprosto tematiko,

ki se vrti okoli teav in smenih dogodkov malega loveka iz ruralnega okolja.

ZAETKI PISANJA

Josip je zbiral in zapisoval sliane zgodbe in drugo ljudsko gradivo, saj ga je kot dijaka k

zbiranju le tega spodbujala takratna politika. e leta 1861, ko je bil star 17 let je objavil

Pripovedke o beli kai. Mnogim ustvarjalcem takratnega asa se je zapisovanje ljudskih

zgodb zdela potrata asa, a se je kmalu pokazalo, da se je s tem zelo dobro pripravil na

pisateljski poklic. Najbolj zanimive pravljice in pripovedke iz te zbirke so:

o bratih, ki so hudiu sluili

o pogumni deklici, ki je pobila dvanajst psoglavcev

o kraljeviu Marku, ki je mo zadobil

o bratu, ki ga je sestra hotela umoriti, ker je imela raje razbojnika in

lanivka o treh bratih, ki so velikana za ogenj prosili

V spominih na deda pa so bile najbolj zanimive predvsem aljivki o zakrpani Vinji Gori in

raztrganem uemberku, pripovedi o udeni jami in o kralju Matjau. Posebej pa je objavil

zbirko Pozimski veer na slovenski preji.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mariborhttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spominih_na_deda&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pripovedke_o_beli_ka%C4%8Di&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pozimski_ve%C4%8Der_na_slovenski_preji&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Josip_Jur%C4%8Di%C4%8D_statue_in_Maribor.jpg

JURI IN MLADINSKA KNJIEVNOST

Juri je kot znailno in najbolj pogosto pripovedno obliko uporabil dialog. Sicer Josip ni znan

po tipinih mladinskih delih saj njegova snov zajema predvsem ivljenje in prigode starejih

kmekih ljudi. Zaradi zanimivega dogajanja in predvsem smene vsebine in ravnanj glavnih

knjievnih oseb, pa sodita v mladinsko knjievnost humoreski Vrban Smukova enitev

(1865), predvsem pa vsem zelo znana Kozlovska sodba v Vinji Gori (1867). Kozlovska

sodba je pisana po ljudski pripovedi o bistroumnosti Vinjanov ,ki kae podobo loveke

neumnosti. To je e posebej zanimivo zato, ker se ta neumnost kmekega loveka pokae

kakor edina modrost, zaradi kominih dialogov , pretiravanja in dramatiziranja okoli zelja in

kozla, ki je reve sledil le svojemu elodcu. Pisatelj je elel z lastnostnimi imeni in opisom

obleke imbolj e vnaprej opisati protagoniste in jih tako imbolj pribliati bralcu. Vinjani

tako naredijo na nas vtis zelo pametnih ljudi, ki jim ni mar, e tako na dolgo raziujejo za

ostale e tako nepomembne stvari.

DELA

Prozna dela

Prazna vera, (1863)

Jesensko no med

slovenskimi polharji,

(1864)

Jurij Kozjak, slovenski

janiar, (1864)

Domen, (1864)

Tihotapec, (1865)

Jurij Kobila, (1865)

Dva prijatelja, (1865)

Ubotvo in bogastvo,

(1865)

Vrban, (1865)

Smukova enitev,

(1865)

Spomini na starega

deda, (1865)

Grad Rojinje, (1866)

Klotrsk