Stran 1

Leonard Logari, 7. razred devetletke

Projektna naloga pri predmetu UBE

Mentor: Marko Bizjan

O Raka

JULIJSKE ALPE

Stran 2

1. UVOD Za Julijske Alpe sem se odloil, ker bi vam rad predstavil preudovit svet Julijcev. Pri tem bom pisal o obsegu, razlenjenosti, rastlinskih pasovih, prometu in mnogih drugih zanimivih podatkih.

2. NA SPLONO O JULIJCIH Julijske Alpe ali Julijci so najobseneja in najvija gorska skupina v Sloveniji. Nahajajo se v junem in vzhodnem delu pogorja Alp in predstavljajo del Junih Apnenikih Alp. Leijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji, ime pa so dobile po Gaju Juliju Cezarju. Njihov najviji vrh, ki je obenem tudi najviji vrh Slovenije, je Triglav s 2864 metri, drugi vrh po viini pa je italijanski Monta (2753 m). Veina Julijskih Alp je vkljuena v Triglavski narodni park.

3. OBSEG

Po povrini merijo okrog 4400 km in obsegajo obmoje med dolino Save in Kanalsko dolino. Na jugu pa jih omejujejo Soa, Baka grapa ter Jelovica, ki je e del Julijskih Alp.

Slika 1:Julijci v Sloveniji

4. GEOLOKA ZGRADBA

Gradijo jih mezozojske gorske usedline, veinoma 200 milijonov let stari triasni in nekoliko mlaji (180 mil. let) jurski apnenci in dolomiti. Zato so stene strme,

Stran 3

vrhovi in grebeni pa zobasti. Skladi apnenca in dolomita so debeli tja do 2000 m. Mono alpidsko gubanje pred 30 mil. let je povzroilo, da so se mlaje kamninske plasti narivale nad stareje. tevilni fosili nam priajo, da je bilo tu vasih morje. Skladi so nagnjeni proti jugu, zato so juna poboja najvekrat manj strma kot severna.

5. RAZLENJENOST

etudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zakljuena gorska skupina, jih globoke prene doline in prelazi razlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se gorovje deli na dva dela: Vzhodne Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe. Veliko obseneji vzhodni del lei skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih Julijcev pa sega ez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, najlepi del Zahodnih Julijskih Alp - skupina Via in Montaa pa lei v Italiji. Med prelazi sta pomembna Vri in prelaz Na lebeh v zahodnem delu Julijskih Alp.

6. DOLINE

Julijske Alpe skoraj iz vseh strani obkroajo velike in globoke reene doline, ki tudi zaokroujejo njihov obseg. Na severu Julijce omejuje Zgornjesavska dolina v Sloveniji in Kanalska ob reki Beli v Italiji. Bela se nato kmalu zlije v Tilment in ta reka predstavlja tudi zahodno mejo Julijcev. Proti jugovzhodu pa Julijske Alpe omejujejo doline slovenskih rek Soe, Bae in Selke Sore. Globoko v osrje Julijcev see tudi ve stranskih dolin, kot so Vrata, Kot, Krma, Planica, Tamar, ki so jih v asu ledenih dob preoblikovali ledeniki. Take doline se ponavadi konajo s ledeniko krnico, nad katero se pnejo navpine stene proti visokim vrhovom. Doline so pogosto odmaknjene od vejih naselij in zato veinoma neposeljene, poraa pa jih smrekov gozd, vije tudi ruevje. Kljub neugodnim razmeram za ivljenje so se ljudje v preteklosti naselili v katero od teh dolin. Najbolj znailna dolina s Trentskimi bajtami je Trenta. Danes tevilo prebivalstva mono upada, velik je tudi dele starega prebivalstva. Ena najlepih dolin pa je sigurno Dolina Triglavskih jezer, ki se zane na viini kar 2000 m.n.v. Jezerca in mlakue ter bogata flora in favna sta zasluni, da je bilo to eno prvih zavarovanih obmoij v Sloveniji.

Stran 4

7. VODOVJA

V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve veji reki: Sava in Soa. Zahodni Julijci svoje vode oddajajo najve Tilmentu, manji del pa tudi Nadii. Reke imajo najve vode zgodaj poleti, ko se zane taliti sneg v visokogorju. V viinah izvira veliko potokov, ki teejo prek skalnih sten ter tako ustvarjajo tevilne slapove, ki so zanimiva toka za turiste. V Julijskih Alpah je tudi na najveji slap Boka, visok 106 m in irok tudi 20 m. Nastala so tudi tevilna jezera, tako v dolinah (denimo Bohinjsko) kot tudi v visokogorju (Triglavska jezera, Krnsko jezero, Krika jezera, ...). Jezer bi bilo prav gotovo ve, vendar zaradi mone zakraselosti voda ponikne in nekje drugje zopet pritee na plan, kar priajo tudi tevilna brezna, jame in celo ledene jame.

Slika 2:Soa

8. PODNEBJE Podnebje je gorsko. Zanj so znailne dolge zime in kratka poletja. Padavine so pogoste, saj letno pade okoli 3000 mm padavin. Najve padavin pade v jesenskih mesecih. Na Kredarici je letna temperatura - 1C. Sneg pada praviloma pozimi, eprav najvie vrhove sneg velikokrat pobeli tudi poleti. Debelina snene odeje je zaradi bliine morja velika, kar je omogoilo nastanek smuarskih sredi. Na naem najvijem smuiu Kanin je bila aprila leta 2009 neuradno izmerjena debelina snega kar 11 m. Predvsem ob prehodu front na bolj izpostavljenih legah piha orkanski veter. Najpogosteji je fen, ki pozimi piha z juga. Poleti velikokrat nastanejo vroinske nevihte in nalivi, ki povzroajo naraanje rek in sproijo zemeljske plazove.

Stran 5

Za nije dele, kotline in rene doline je znailno, da se v poletnih mesecih mono ogrejejo, pozimi pa ohladijo. Vasih pa je pozimi zaradi oblane plasti, ki navadno sega do 1000 m.n.v v kotlinah veji mraz kot v vijih legah nad njimi. To imenujemo toplotni obrat. Povprena letna temperatura v kotlinah alpskega sveta je okrog 10 C.

9. RASTLINSKI PASOVI

Temperatura se zniuje za 0,6C vsake 100 m, kar se lepo vidi tudi na rastlinskih pasovih, znailnih za prisojna poboja. V niinah prevladuje listnati gozd bukve z vmesnimi sestoji jelke in smreke. V drugem pasu prevladuje meani gozd, kjer je veliko panikov, ki pa se zaradi opuanja koenja zaraajo. Najviji gozdni pas je iglasti pas. Dviga se tja do viine 1800 m. Nad to viino prevladuje ruevje in posamezna majhna drevesa (macesen). Ruje vztraja tja do viine 2200 m, kjer se prine pas alpskih travi, ki so bogato posejani z tevilnimi zavarovanimi rastlinskimi vrstami (Planika, Encijan). Posamezni opki trave vztrajajo do viine 2600 m, kjer se prine pas golega skalovja in liajev. Nad 2700 m pa se prine pas venega snega in ledu.

Slika 3: Kochov svi

10. SKUPINE Julijske Alpe se delijo na manje skupine: Triglavska skupina se nahaja v vzhodnem delu vzhodnih Julijcev. Najviji vrh je Triglav s 2864 m. Skupina predstavlja najvije obmoje Julijskih Alp, saj precej vrhov presega 2500 m. Na severno-vhodnem poboju Triglava se nahaja Triglavski ledenik. Na severu in zahodu se skupina konuje s Triglavsko severno

Stran 6

steno ki se spua proti dolini Vrata, Luknjo in Zadnjico. Na jugu pa sega do Bohinjske doline. Sestavni del te skupine je tudi Pokljuka. Bohinjska skupina, znana kot Bohinjske gore, se nahaja juno od Bohinja. Greben se vlee od vzhoda proti zahodu. Vrhovi so najniji izmed vseh skupin. Najvija toka je 2398 m visok vrh v Velikem piju ,ki se nahaja na skrajnem severno-zahodnem delu skupine. Krnska skupina se nahaja nad dolino Soe. Na vzhodu se navezuje na Bohinjsko skupino. Najviji vrh je Krn z 2245 m. Med prvo svetovno vojno so se odvijale pomembne bitke na Soki fronti. Kaninska skupina je vzhodna skupina zahodnih Julijcev. Najviji vrh je Visoki Kanin z 2587 m. V skupini je veliko krakih pojavov npr. brezen, ki so globoka prek 1000 m, jam in drugih krakih pojavov. Zaradi bliine morja pade v Kaninskem pogorju najve padavin v Sloveniji, kar se odraa tudi v debelini snene plasti, ki pogosto presee 7 m. Vi in Monta, skupina, ki se popolnoma nahaja v Italiji. Najviji vrhova sta Monta (2754 m) in Vi (2666 m). Vrhovi in grebeni so prepadni in nazobani. Je najbolj zahodna skupina Julijcev, ki se na zahodu konajo z reko Tilment. Jalovec in Mangart, ogromni gori ki se skoraj 2000 m dvigata nad ledenikimi dolinami, kot sta Tamar in Trenta. Najvija vrhova sta Mangart (2678 m) in Jalovec (2645 m). Severna ostenja, e posebej Mangarta so tehnino izredno zahtevna. Laji, vendar e vedno zahteven dostop je z junih strani. Na vhodu se navezuje na skupino Razor in Prisojnik, na jugu pa na kaninsko skupino. Na severu jo omejuje Zgornjesavska dolina.

Slika 4: Monta

Stran 7

11. TRIGLAVSKI NARODNI PARK

Triglavski narodni park lei na obmoju severozahodne Slovenije, natanneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni reim, ki je stroji kot v krajinskih parkih. Na obmoju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je znailno alpsko, vendar so zaradi bliine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega obmoja. Park po povrini meri 83.807 ha, njegova najvija toka je Triglav s 2864 m, najnija povrinska pa Tolminka s 180 m.

Park je bil poimenovan po Triglavu, najviji slovenski gori, ki lei skoraj v srediu parka.

ZGODOVINA

Zamisel za nastanek: avgusta 1908 je skupinica mo prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleenci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo dravno gozdarsko oskrbnitvo v Radovljici. Do uresniitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komaro pa ni prilo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuali omejevanja pae. Tako smo zamudili s tem neuresnienim predlogom imeti prvi narodni park v Evropi.

Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem drutvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predloil znameniti Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih drav.

Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Povrina 1.400 ha) posreilo Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu drutvu za samo 20 let.

Prvi je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 30. maja v dnevniku Jutro spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.

Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem paniki interesi in nedoreenost v zvezi s pristojnostjo razglaanja parka.

Ljudska skupina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Povrina 2.000 ha).

Stran 8

Raziritev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Povrina: 83.807 ha).

ZAKONSKA ZAITA PARKA

Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (leni 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnoveja usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat.

Slika 5: Zemljevid Julijcev

12. VRHOVI

tevilni vrhovi presegajo 2000 m.n.v., vendar so veinoma le sestavni del dolgih grebenov ali pa so le predvrh glavnih vrhov. Pomembni vrhovi izstopajo po viini in mogonosti. Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Meakla in Jelovica. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po viini, so:

Triglav (2864 m); najvija gora in simbol Slovenije krlatica (2740 m); druga najvija slovenska gora Mangart (2679 m) Jalovec (2645 m) Razor (2601 m) Kanjavec (2569 m) Prisojnik (2547 m)

Stran 9

pik (2472 m) Krn (2244 m); prizorie tevilnih bojev soke fronte rna prst (1844 m)

Slika 6: Triglav

13. PREBIVALSTVO

Obmoje naj bi bilo poseljeno e v kameni dobi, v vmesnih toplejih obdobjih. Teke ivljenjske razmere so omogoale le redko poselitev. eprav so bile kultivirane e pred prihodom Rimljanov, so se dananja naselja oblikovala ele v srednjem veku. V srednjem veku so posekali veliko gozdov in tako ustvarjali panike. Zgornja meja poselitve je bila na viini 1300 m. Najve ljudi je v viinah ivelo sredi 19. stoletja. S prihodom industrijske dobe, pa so ljudje dobili slube v tovarnah, zato se je veliko ljudi odselilo v doline. Danes so v dolinah mesta Jesenice, Tolmin, Bovec, Kobarid. Tako so Julijske Alpe s povpreno gostoto 20 ljudi na km najredkeje poseljena pokrajina v Sloveniji.

14. PROMET

Med pomembneje cestne povezave spadata avtocestni predor Karavanke in prelaz Vri (1611 m). Kljub tekemu terenu so cestne povezave kar dobre in so pomembne za razvoj, predvsem turizma.

Stran 10

Slika 7: Avtocestni predor Karavanke

15. GOSPODARSTVO

Gozdarstvo, kmetijstvo in rudarstvo so bile najpomembneje gospodarske panoge. Danes so te panoge veinoma zamrle. Najpomembneja gospodarska panoga je danes prav gotovo turizem. Idilina neokrnjena narava privablja turiste. Poleti je priljubljeno gornitvo, pohodnitvo, kolesarstvo in kopanje v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Pozimi pa seveda zimski porti, kot so smuanje (Kranjska Gora, Vogel, Kanin), sankanje in tek na smueh (Pokljuka). Prav v Kranjski Gori vsako leto potekata dve smuarski tekmi za svetovni pokal, na Pokljuki biatlonske tekme in v Planici zakljuek svetovnega pokala v smuarskih skokih.

Slika 8: Planinci

16. PLANICA Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledenika dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Razteza se od naselja Ratee pa do planinske postojanke, Doma v Tamarju, od tam naprej pa se dolina nadaljuje pod imenom Tamar. Planico na zahodni strani omejuje pogorje Ponc (najviji vrh je Visoka Ponca s 2274 mnv), na

Stran 11

vzhodu Ciprnik (1745 m) in Sleme (1815 m), na juni strani (v Tamarju) pa Mojstrovka (2366 m), Travnik (2379) in Jalovec (2645 m).

Slika 9: Planica

17. PLANIKE SKAKALNICE

Dolina je najbolj poznana po smuarskih skakalnicah, kjer vsako leto potekajo prireditve tekmovanj za svetovni pokal. Na znameniti letalnici bratov Goriek so bili doseeni tevilni svetovni rekordi v dolini smuarskih poletov. Med leti 1987 in 2011 je bil svetovni rekord v smuarskih poletih v "lasti" Planice sedaj pa ima primat najveje letalnice na svetu velikanka v Vikersundu, Norveka. Zadnji svetovni rekord, ki je bil postavljen v Planici, je znaal 239 m kolikor je leta 2005 poletel Norvean Bjrn Einar Romren. En meter dalji polet je na tej letalnici izvedel Finec Janne Ahonen (240 m), vendar je pri tem padel. Najbolj znamenita planika tekma zadnjih let je bil finale svetovnega pokala 2005, ko je padlo veliko osebnih, dravnih in svetovnih rekordov, takrat sta bila tudi doseena Romornov rekord in Ahonenov polet. Planiki rekord je februarja 2011 na letalnici Vikersundbakken podrl Johan Remen Evensen. Desno od letalnice stoji srednja skakalnica K-90, desno od te pa Bloudkova velikanka, ki je od leta 2002 delno podrta.

Stran 12

Slika 10: Planika skakalnica

18. LEDENE DOBE V pleistocenu, ki je trajal zadnja 2 mil. let, je zaradi monih ohladitev nastopilo obdobje ledenih dob. V visokogorju so nastali ledeni pokrovi, od katerih so se proti dolinam odcepili posamezni ledeniki. Med njimi sta bila najdalja bohinjski in soki, slednji je bil dolg kar 80 km in je segal do Mosta na Soi. Obseni ledeniki so z izjemno teo brusili podlago in razirili ter poglobili rene doline. Tako so nastale znailne ledenike doline z obliko rke U. Ledeniki so odloili veliko morenskega gradiva, ki ga imamo kot dokaz za dolino ledenika. Odloili so tudi ogromne skale-balvane, ki jih najdemo v vseh ledenikih dolinah. Ledeniki so ustvarili kotanje, v katerih so nastala ledenika jezera. V dolina sta Blejsko in Bohinjsko jezero, v visokogorju pa Krika, Sedmera jezera in Krnsko jezero. Danes se je v Julijskih Alpah ohranil Triglavski ledenik, ki pa je verjetno mlajega nastanka, iz male ledene dobe med 14. in 19. stoletjem. Do danes se je mono zmanjal, eprav se je povrina zadnji 2 leti zaradi malce hladnejih temperatur in obilo snega poveala na prib. 2,5 ha.

Slika 11:Triglavski ledenik

Stran 13

19. ZAKLJUEK Pri tej projektni nalogi sem se nauil veliko novega o Julijskih Alpah(o zgodovini, podnebju, gospodarstvu itd.). Upam, da vam je bila moja predstavitev ve in dam se boste radi odpravili v Julijce.

20. VIRI

http://sl.wikipedia.org/wiki/Julijske_Alpe http://sl.wikipedia.org/wiki/Planica http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglavski_narodni_park

Stran 14

21. KAZALO 1. UVOD ....................................................................................................................................... 2

2. NA SPLONO O JULIJCIH................................................................................................ 2

3. OBSEG ..................................................................................................................................... 2

4. GEOLOKA ZGRADBA.......................................................................................................... 2

5. RAZLENJENOST ................................................................................................................ 3

6. DOLINE................................................................................................................................... 3

7. VODOVJA............................................................................................................................... 4

8. PODNEBJE.............................................................................................................................. 4

9. RASTLINSKI PASOVI ......................................................................................................... 5

10. SKUPINE ............................................................................................................................. 5

11. TRIGLAVSKI NARODNI PARK ....................................................................................... 7

12. VRHOVI............................................................................................................................... 8

13. PREBIVALSTVO................................................................................................................. 9

14. PROMET............................................................................................................................... 9

15. GOSPODARSTVO ............................................................................................................ 10

16. PLANICA ........................................................................................................................... 10

17. PLANIKE SKAKALNICE ................................................................................................ 11

18. LEDENE DOBE.................................................................................................................. 12

19. ZAKLJUEK ...................................................................................................................... 13

20. VIRI ................................................................................................................................... 13

21. KAZALO............................................................................................................................. 14