Pomladno svežino na Nanosu je v pokoronskih tednih okrepil mladostni zagon

novih oskrbnikov Vojkove koče. Barbara Penko in Petar Ašanin sta svojo čustveno

vez nadgradila s poslovno. Z roko v roki sta se podala naproti novemu izzivu.

Vsak začetek je težak, a v dvoje je lažje, še zlasti, ker sta velika ljubitelja narave in

se ne bojita celodnevnih obveznosti. Tudi novih zamisli in načrtov jima ne manjka.

Preverimo čim prej! Nanos nas vabi v svoje mogočno naročje, Barbara in Petar

pa na dobrote iz njune kuhinje.

J U N I J 2 0 2 0 1 0 8 L E T N I K 1 4

Iz vsebine:

Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Po-stojna in je namenjeno obveščanju občanov. • Postojna, junij 2020, leto izdaje 15, številka 108 •

Naslov uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Po-stojna; postojnski.prepih@postojna.si. • Glasilo je vpisano v razvid medi-jev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pod zaporedno številko 1249 ISSN2232-5298 • Postojnski prepih (Online) ISSN 2536-3905 • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel • Uredniški odbor: Alenka Čuk, Gabriela Brovč, Ma-teja Jordan, Marino Samsa • Urednica občinskih in oglasnih strani: Marina Rebec • Lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Občine Postojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Grafični prelom: Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6.400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja.

tu živimo:

KS Razdrto

na obisku:

Sabina Ileršič

4

11

12

Na naslovnici: Barbara Penko in Petar Ašanin, oskrbnika Vojkove koče; fotografija: Tomaž Penko.

P O S T O J N S K I

Previdno v poletjeIztekajo se zadnji junijski dnevi, ki so vedno naznanjali brezskrbne poletne dni. Končuje se šolsko in študijsko leto, delajo se načrti do-pustov in počitnic. Tudi letošnji rožnik smo preživeli v malce bolj sproščenem vzdušju, kot pretekle mesece. Mogoče na trenutke do-bimo občutek, da smo se malce preveč sprostili, kajti še vedno je realno, da se epidemija lahko ponovno razplamti in bi se posledično ukrepi spet zaostrovali.

Življenje je hitro spet steklo po ustaljenih tirnicah. Strah pred bolezni-jo je popustil in vedno več mask je zdrsnilo z obraza v žep ali torbo. Od šolskih klopi ste se te dni za dobra dva meseca poslovili šolarji. Želim vam obilo užitka v počitniških dneh, ko bodo obveznosti po-stavljene na stran, prednost pa bodo imela daljša jutra, prijatelji in pozni poletni večeri.

Na občini se pospešeno pripravljamo na izvedbo že 12. Kulturnega utripa poletja. Potem ko smo že mislili, da bo letošnji spolzel mimo nas, so se ukrepi vendarle sprostili do te mere, da si bomo lahko privoščili nekaj kulturnega dogajanja. Tudi letos vas zato vabim v družbo ustvarjalcev na osrednji trg v Postojni, ob tem pa naj vas spo-mnim, da bo še vedno treba malce poskrbeti za svoje zdravje. Umi-vanje rok, varnostna razdalja in ostali preventivni ukrepi ne bodo pri-krajšali naših užitkov ob glasbi, bodo pa pripomogli, da se jih bomo veselili celo poletje.

Naj tale junijski uvodnik izkoristim še za priložnost, da vam iskreno čestitam za slovenski državni praznik. Samo še eno leto nas loči od dne, ko bomo lahko s ponosom rekli, da že 30 let živimo v lastni državi. Včasih smo jezni nanjo in na njeno vodenje, pridejo pa tudi trenutki, ko smo z njo zadovoljni. Vsekakor pa bi 25. junij moral biti dan, ko smo na svojo domovino ponosni. Tako na leta, ki smo jih do zdaj prehodili skupaj, kot na prihodnost, kateri gremo naproti.

Vse dobro,

Igor Marentič, župan občine Postojna

tema meseca:

Do samooskrbe še daleč

Nov začetek?

UVODNIK

Diši po poletju in šolskih počitnicah. Prijeten vonj pokošene trave se vleče čez polja, čez dober mesec se bo začela žetev prvih žitaric. Kljub obil-nemu deževju se nam obeta dobra letina. V tem kratkem sestavku naj bi skušal povezati nekaj svojih begajočih misli o samooskrbi, tematiki, ki je po poltretjem mesecu izolacijskega obdobja dodobra prežvečena v vseh medijih.

Samooskrba je precej širok pojem. Čeprav vsi najprej pomislimo na doma pridelane vrtne kulturne rastline in stanje zadostne ali pomanjkljive do-mače kmetijske oskrbe, ga lahko uporabimo tudi v drugotnem pomenu. Mogoče bi se bolj pogosto morali vprašati, kolikšna je kapaciteta »samo-oskrbe« nas, posameznikov, pri razmišljanju z lastnimi možgani. Ob ne-nehnem medijskem bombardiranju med seboj tekmujočih novinarskih hiš z nasprotujoče interpretiranimi ne-resnicami, vsakodnevnimi populistič-nimi izjavami, dobro plačanimi namenskimi lažmi, za umirjeno življenje nepotrebnimi podatki … potegnemo prepogosto ubogajoči in poslušni krajši konec. Pri tem pozabljamo, da imamo pravico razmišljati s svojo glavo in v danem trenutku odreagirati odklonilno. Tudi večurne razlage v vedno dobro gledanih televizijskih »revizorskih« oddajah pustijo na koncu obravnavano problematiko odprto, nedorečeno. Brez pike na i, kaj šele s priznanjem morebitne odgovornosti pristojnih. Najpogosteje voditelji od-rešijo sebe in nas tako, da nas pustijo v lebdečem zračnem mehurčku, mi – gledalci, opazovalci neutrudnega navzkrižnega podajanja mnenj, pa imamo na koncu občutek, da so nam v napihnjen mehurček nasta-vili eksplozivni naboj. Razlaga o prenapihnjenem nepremičninskem mo-netarnem mehurčku pred desetletjem še ni pozabljena. Banke so »nam« dokapitalizirali, ne dovolimo si, da nam dokapitalizirajo tudi naše premalo učinkovite glave.

Dobra stran neprijetne izkušnje je (kot radi rečejo zdravniki za menopav-zo) idealna priložnost za nov začetek. Prenekatere družine so si v obdobju

izrednih razmer privoščile vse tisto, kar so prej nesluteno pogrešale. Dolge družinske sprehode, raziskovanje manj poznane domače okolice, poza-bljene neprebrane knjige na polici, preurejanje stanovanjskih prostorov ali odkrivanje in sestavljanje rodbinskega drevesa. Sami si prepogosto nismo sposobni umiriti življenjskega ritma, takrat nam priskoči na pomoč Nara-va. Z njeno pomočjo nam uspe razjahati dirjajočega konja in se prepustiti občutku domačnosti. Vse to so prenekateri še bolj kot po navadi našli na svojem vrtu, v sejanju in potikanju novih vrst sadik in so sedaj v pričako-vanju pobiranja plodov. Morda so posadili pravo družinsko drevo, in bo to čez leta obrodilo.

Če pa se vrnemo k prehranski samooskrbi, menim, da bi na tem področju lahko največ naredili že z zmanjšanjem prevelike potrošnje. Slabo tretjino celotne hrane, pridelane v Sloveniji, zavržemo. Neosveščenost je kljub ne-nehnemu opozarjanju še vedno visoka, pohlep neomajen, samopodoba v ogledalu večkrat odseva lepšo sliko od resnične. Zagotovo moramo raču-nati s tem, da se z željo države po večji samooskrbi na vseh področjih misli večje število domačih proizvajalcev, in ne nas – malih neobdavčenih vr-tičkarjev, ki ne ustvarjamo nobenih delovnih mest, kvečjemu jih odžiramo.

Sejati, obdelovati, pobirati in predelovati povrtnine je v določenem zrelej-šem življenjskem obdobju enostavnejše kot v mladih, neobrzdanih letih. Če pomislim na svoja mladostniška leta, sem vedno našel zanimivejšo »okupacijo« kot prekopavanje in rahljanje zemlje. Takratna zanimanja so z leti zgubila svojo mikavnost. Potrebno umirjenost, duhovno prezračenost in smotrnost zlahka odkrijem na vrtu za hišo. Sodobna slovenska inačica starega kitajskega pregovora bi zvenela: «Če hočeš biti srečen en dan, se ga napij. Če hočeš biti srečen eno leto, se poroči. Če hočeš biti srečen celo življenje, postani vrtičkar.«

Besedilo in fotografija: Marino Samsa.

3

J u n i j 2 0 2 0

TEMA MESECA

Do samooskrbe še daleč

Dejstvo je, da so pogoji za kmetova-nje na Postojnskem zaradi kraških in flišnih tal v kombinaciji z neugodni-mi vremenskimi pogoji omejeni in razen živinoreje intenzivnejše kme-tijske dejavnosti ne omogočajo. Ra-zvoj kmetijstva ovirajo tudi starostna in izobrazbena struktura kmetov, majhnost kmetij in velika posestni-ška razdrobljenost. Kmetje pridelu-jejo poljščine večinoma le zase, vse manj je tudi pridelovalcev mleka. Možnosti ekološkega kmetijstva, pa tudi dopolnilnih dejavnosti, povezo-vanja lokalnih ponudnikov hrane in skupen nastop na trgu kljub priza-devanju še niso dovolj izkoriščene. Kmete na eni strani omejujejo pred-pisi Nature 2000, na drugi jim teža-ve povzroča kmetijska politika.

V občini obdelana slaba petina površin

Vodja postojnske Kmetijske sve-tovalne službe (KSS) pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Maj-da Godina opozarja, da v občini ni obdelana niti petina od 27.000 hek-tarjev površin, čeprav se je obseg

Dejstvo je, da Slovenci ne moremo preživeti s tistim, kar vzgojimo in pride-lamo doma. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo pri oskrbi z jajci in medom samozadostni, pri govedini, mleku in peru-tnini pa imamo celo presežke. Precej drugače je denimo pri svinjini, žitu in krompirju ali sadju in zelenjavi, saj ne pridelamo niti polovice potrebnih ko-ličin. Po žledu v letu 2014 smo se ob nedavni epidemiji tako ponovno soočili z vprašanjema, kaj bi se zgodilo, če bi v trgovinah zmanjkalo hrane, ter kako bi preživeli, če bi bile dalj časa zaprte meje? In kako je s samooskrbo v regiji?

obdelanih površin v zadnjem deset-letju nekoliko povečal.

»Občani se premalo zavedajo po-mena kmetijstva, samooskrbe s hra-no in ranljivosti na tem področju,« je prepričana sogovornica. Na Po-stojnskem imamo 466 kmetij, njive pa predstavljajo nekaj manj kot 13 odstotkov vseh obdelanih površin; manj kot odstotek je ekstenzivnih sadovnjakov, ostalo so travniki in pašniki. Na več kot treh četrtinah njiv kmetje pridelujejo krmo za ži-vali, na preostali površini rastejo krompir, krušna žita in zelenjava – predvsem za lastno samooskrbo. Z rejo živali (v glavnem govedorejo) se ukvarja približno 190 kmetij, na 11 je glavna dejavnost prireja mleka. Po načelih ekološkega kmetovanja de-luje 50 kmetij.

Kmetje se vsako leto preko kmetij-ske svetovalne službe potegujejo za različne vrste podpore oz. sub-vencije. Občina Postojna kmetijstvo spodbuja z razpisi za investicije, kot so subvencioniranje komunalne-ga prispevka za gradnjo kmetijskih

objektov in posodabljanje kmetij-skih gospodarstev ali sofinanciranje prevoza mleka, ter nudi še nekatere druge vrste pomoči. V občinskem proračunu je letos za pomoč kme-tom rezerviranih 72 tisoč evrov.

Povpraševanje po zemlji narašča

S skoraj 1.700 hektari zemljišč v postojnski občini gospodari Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov (KZG) Republike Slovenije. 1.350 hektarov zemlje daje v najem ali zakup, pre-ostala zemljišča pa so za obdelavo manj primerna zaradi razpršenosti in pomešanosti z gozdno rabo.

Občina Postojna nima v lasti večjih kmetijskih površin; v najem oddaja samo manjše zemljišče na Prestran-ku in njivo v Postojni, vseh najem-nikov je le devet. »Nekaj manj kot polovico zemljišč za Šolskim cen-trom vrtičkarjem oddaja Občina, ostalo pa sklad,« pojasnjuje župan Igor Marentič. Ta se s KZG že do-govarja za nadomestna zemljišča v neposredni bližini. Približno tretjina vrtičkarjev na Špicah se bo namreč morala kmalu umakniti načrtova-nim gradnjam. Vsekakor pa se na Občini zavedajo, da bo zdaj precej stihijsko (ne)urejenim vrtičkom treba dati uglednejšo podobo. »Imeli smo veliko idej o ureditvi tega območja, z umestitvijo drugih vsebin na ob-močje pa smo jih opustili, saj ne bi

bile smiselne,« razlaga Senja Stres, višja svetovalka na Občini Postoj-na. Kot je še povedala, se s proble-mom nelegalnih vrtov in gradenj na večinoma zasebnih parcelah za avtocesto pred Staro vasjo na Obči-ni za zdaj ne ukvarjajo.

Želja po lastnem vrtičku je veliko, zanimanje za najem pa v zadnjih letih veliko večje od ponudbe, ugotavljajo na Občini. »Zemljišč za obdelovanje Občina žal nima, zato razmišljamo o nakupu ustreznega zemljišča, ki bi ga nato na javnem razpisu oddali posameznikom. Ven-dar so cene previsoke, težave pa so tudi s solastniki, ki svojega deleža nočejo prodati,« pojasnjuje Streso-va.

Spodbujajmo lokalno!

Na Občini že dolgo spodbujajo pre-bivalce, da z nakupi podprejo lokal-no kmetijstvo. Kmečka tržnica zaži-vi vsako soboto, med epidemijo je bila zaprta samo enkrat. Že dolgo si prizadevajo tudi za ureditev pokrite tržnice v prostorih avtobusne posta-je, a so dogovori z lastnikom, druž-bo Nomago, zastali na mrtvi točki. Po županovih besedah se je zatak-nilo pri odstopu zainteresiranih (so)investitorjev in previsoki ceni.

V sodelovanju z OE Turizem Zavo-da Znanje pa Občina zdaj v pod-poro lokalnemu gospodarstvu in

4

J u n i j 2 0 2 0

TEMA MESECA

kmetijstvu pripravlja tudi katalog lo-kalnih ponudnikov. »Spletni katalog »Kupuj lokalno« bo na enem mestu združil ponudbo blaga in storitev v naši občini, v naslednji fazi bo kot priloga časopisa Prepih izšel tudi tiskani katalog, in ga bodo preje-la vsa gospodinjstva,« napoveduje občinska višja svetovalka Sido-nija Zega. Kot je pojasnila, želijo s tem promovirati lokalne podjetni-ke, kmetijske proizvajalce in ostale ter spodbuditi občane h koriščenju storitev in k nakupu blaga pri njih. »Lokalna podjetja so v lasti naših sosedov, zaposlujejo naše sosede, skrbijo za naše družine in ustvarjajo edinstveno tkivo vsake skupnosti. Zdaj jih moramo podpreti in jim po-magati, da lahko nadaljujejo s svoj-im delom.«

LAS spodbuja samooskrbo

LAS med Snežnikom in Nanosom vodi in usmerja več projektov za spodbujanje samooskrbe in traj-nostnega razvoja. Projekt Užitni in čutni parki (UČP) je že zaključen, v okviru aktualnega javnega poziva pa pripravljajo njegovo nadgradnjo. V parkih so na ekološki način za-sajene užitne rastline, med njimi najdemo tudi že pozabljene vrste. V Postojni so UČP, namenjen vsem generacijam, uredili ob stari poro-dnišnici, kjer domuje vrtec Škratek. V vrtcu, pa tudi na OŠ Miroslava Vilharja, POŠ Hruševje in na SGLŠ delujejo kmetijski krožki, namenjeni ozaveščanju otrok in mladine o sa-mooskrbi z lokalno, ekološko hrano in trajnostnem načinu življenja. V parku so v sodelovanju s KGZ Nova Gorica in z Ljudsko univerzo pripra-vili več predavanj in delavnic za kra-jane in osnovnošolce.

Nastala je že tudi idejna zasnova za ureditev UČP ob stanovanjski hiši v Slavini. »To bo primer zasebne eko-loške zasaditve užitnih rastlin s pou-darkom na avtohtonih oziroma po-zabljenih vrstah. Idejna zasnova bo na voljo tudi širši javnosti kot primer samooskrbe in trajnostnega razvoja podeželja,« napoveduje projektna svetovalka Andreja Premrl iz Dru-štva za razvoj podeželja med Sne-žnikom in Nanosom.

S projektom Z roko v roki do kako-vostne prehrane nadaljujejo projekt Razvoj lokalnih tržnic, ki so se mu v LAS-u posvečali v preteklih letih. Tako želijo ustvariti pogoje za si- stem trajnostne lokalne oskrbe javnih ustanov z lokalnimi živili in oblikovati kratke dobavne verige. Premrlova opominja, da se doslej ta problematika ni reševala celostno. »Na območju je bilo le nekaj po-skusov v okviru programa Leader in lokalnih virov, pri čemer so zažive-le manjše zadruge in tržnice, delali smo tudi na informiranju in izobra-ževanju,« razlaga in napoveduje celostno reševanje problematike na temelju obstoječe lokalne ponudbe in potenciala za njeno povečanje.

Na LAS-u opažajo še precej zadrž-kov javnih ustanov glede prakse javnega naročanja. »To je bil kar trd oreh, a zdaj na postojnskih šolah, v vrtcih, v Domu upokojencev in bol-nišnici že nabavljajo pridelke lokal-nih ponudnikov, čeprav bi si želeli, da bi jih še več,« pravi Premrlova in se zaveda, da bo treba za dose-go želenega še precej usklajevanja in povezovanja. Težavo vidi tudi v nezadostnih količinah, kot jih lah-ko zagotovijo kmetje. »Zato smo

vključili tudi trgovino z domačimi izdelki LOA. Ta se ukvarja z oskrbo javnih ustanov z lokalno hrano,« še dodaja. Na LAS-u si prizadevajo tudi za spremembo zakonodaje oz. poenostavitev postopkov javnega naročanja.

Sonaravna živinoreja in okolje

Na Ljudski univerzi Postojna pa so v sodelovanju s Kmetijsko-gozdar-skim zavodom (KGZ) Nova Gorica in partnerji zasnovali dvoletni projekt »Izobraževanje o sonaravni živino-reji in okolju«. Financira ga Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. V projektu želijo povečati kompe-tence in znanja na kmetijah ter okre-piti zavedanje javnosti o vrednosti in

pomenu hrane, pa tudi tovrstnega kmetovanja za ohranjanje okolja.

Aktivnosti vsebinsko in strokovno vodi in izvaja novogoriški zavod ob podpori partnerjev. V zadnjih tednih so pripravili več strokovnih preda-vanj na temo prašičereje. Na eko-loški kmetiji Meden v Senožečah, kjer imajo inovativno dosuševalnico sena, in kmetiji Stegel v Malih brdih, kjer se ukvarjajo z ekstenzivno praši-čerejo, so si ogledali primera dobrih praks, na partnerski domačiji Sojer v Postojni pa so pripravili delavnico na temo sonaravne reje kopitarjev in prehrane konj.

Strokovna izobraževanja, praktič-ne delavnice in dnevi odprtih vrat partnerskih kmetij se bodo vrstili vse do jeseni prihodnjega leta, še posebno pozornost pa bodo na-menili osnovnošolcem in ranljivim skupinam.

Sprememba navad ob epidemiji

V času koronakrize so se mnogi prvič spoznali z lokalno ponudbo hrane. Zaživela je spletna ponudba z dostavo na dom, pridelovalci so kupce sprejemali doma, zaživeli so improvizirani »zelenjavomati« in »jajcemati«.

Tudi Milena Penko s kmetije Jer-nuclevi iz Petelinj je v času epi-

demije opazila večje zanimanje kupcev za domača živila, a žal je to minilo takoj, ko se je življenje vrni-lo v normalne tirnice. Gospodinjo s kmetije, kjer proizvajajo mleko in mlečne izdelke, v zimskem času pa ponujajo tudi mesnine, vsako soboto najdemo na kmečki tržnici v Postojni. »Če kupuješ na tržnici, poznaš ponudnike, veš, od kod pri-hajajo, koliko imajo zemlje in koliko lahko pridelajo,« je prepričana in meni, da bi izvoru živil morali na-menjati več pozornosti.

»Promocija bi se morala usmeriti na razlago deklaracij, te so mno-gokrat zavajajoče. Kupci iščejo slo-venske izdelke in mnogokrat kupijo izdelek v veri, da je domač, pa v re-snici ni. Ljudi je treba ozavestiti, da bodo znali prepoznati kakovost,« je prepričana. Penkovo razveseljuje, da mnogi starši kupujejo mleko za svoje otroke na mlekomatu, ki ga imajo v Postojni že več kot 10 let, pa čeprav je z njim več dela kot s tistim iz trgovine. Žal tako ne raz-mišljajo tudi v šolah in vrtcih. Tam po njenem mnenju ni prave volje za nabavo hrane pri lokalnih po-nudnikih.

»Veliko dela je z razpisi in iskanjem ponudnikov, veliko bolj enostav-no je naročati ‘na veliko’,« meni in kritično ocenjuje neživljenjske predpise, saj zapletajo sodelova-nje. Sama ima dobre izkušnje z OŠ Prestranek, ta že več let odkupuje njihovo mleko. Sicer pa meni, da se je kmetijstvu v Sloveniji v preteklos-ti namenjalo premalo pozornosti, zato je nemogoče pričakovati hitre spremembe na bolje.

Želja po lastnem vrtičku je veliko, zanimanje za najem je v zadnjih letih veliko večje od ponudbe.

Sobotni utrip na postojnski tržnici.

5

J u n i j 2 0 2 0

Urška Ostanek, Studeno: Če pogledamo police v trgovinah, hitro ugotovimo stanje samooskrbe v naši deželi. Večji delež zelenjave in sadja (če ne upoštevamo tistega, ki pri nas ne uspeva) je uvožen. Vse je odvisno od posameznika, koliko se angažira pri iskanju domačih proizvajalcev in dobaviteljev, navsezadnje tudi – če ima možnost – koliko ljubezni in časa je pripravljen vložiti v obdelavo lastnega vrtička. Danes je enostavnejše zaviti v dobro založeno trgovino kot pa lastnoroč-no vzgojiti katerokoli kulturno rastlino. Če gledamo vse skozi ekonomsko prizmo, kaj se izplača in kaj se ne, ne moremo pričakovati napredka v tej smeri. Za posa-

meznika, ki si želi prave poti, mora samooskrba preprosto predstavljati način razmišljanja, življenja in prehranjevanja.

Teja Čeč, Postojna: Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena lokalno pridelane hra-ne in zato postaja vedno večja vrednota. To se je še bolj pokazalo v času karantene, ko so se nad vrtičkanjem navdušili še tisti, ki do zdaj za to niso našli časa. Skrb za lastno pridelano hrano je mogoče nekoliko bolj pogosta med prebivalci vasi, kjer je več obdelovalnih površin, a tudi v mestu ne zaostajamo veliko. Že skoraj vsako gospodinjstvo, pa naj živi v stanovanjskem bloku ali hiši, ima nekje v Postojni ali svoji bližnji okolici vsaj manjši vrtiček z zelenjavo. Nekateri pa so se tega lotili kar na balkonih svojih stanovanj. Zdi se mi, da se precej bolj trudimo biti samooskrbni, se

pa še vedno pojavljajo določeni zadržki do lokalno pridelane hrane, saj je ta običajno nekoliko dražja od uvožene. Tudi sadike in vsi pripomočki za vrtnarjenje zahtevajo določen finančni vložek. Vendar veselje ob dejstvu, da imaš na krožniku hrano, ki si jo pridelal popolnoma sam, odtehta tudi to.

Majda Kastelic, Veliki Otok: V Velikem Otoku imamo že več kot trideset let manj- šo njivo. Na njej pridelamo toliko povrtnine, da jo imamo za vso sezono več kot dovolj. Zasajeno imamo vse od krompirja do lubenic. Zelenjave v trgovinah ne kupujem, le tu pa tam, če je letina nekoliko slabša. Lahko rečem, da je moja družina dovolj samooskrbna. Opažam pa, da se veliko ljudi premalo ukvarja s pri-delovanjem zlasti osnovne prehrane (krompirja, solate, korenja, peteršilja …). Tudi zato je verjetno v naši občini tako malo ponudnikov. Tako »revno« tržnico, kot je v Postojni – zlasti s ponudbo povrtnine, pridelane na postojnski zemlji – srečamo

le malo kje. V slovenskem prostoru je sicer v zadnjih letih oskrba z domačimi proizvodi nekoliko boljša, a je je še vedno občutno premalo. Povrtnina, ki jo lahko kupimo v trgovinah, je bog ve od kod in bog ve, koliko je stara.

Antonija Urbiha, Žeje: V Žejah se vse družine oskrbujejo same, bi se pa lahko tudi drugod, saj je zaraščenega polja več kot dovolj. Z domačimi pridelki se preži-vljam že od malih nog. Kot dekle sem delala na kmetiji, kot žena in mati treh otrok sem nadaljevala s pridelovanjem kmetijskih pridelkov in povrtnine, v hlevu so bile krave in po dvorišču kokoši. Na doma pridelano hrano sem se tako privadila, da se tudi sedaj, ko imam šestinosemdeset let in dobivam po možu samo mini-malno pokojnino, še vedno sama oskrbujem z večino pridelkov. Čeprav v Žejah ni veliko rodovitne zemlje, pridelam vse od krompirja do fižola in včasih lahko

svoje pridelke podarim še tudi drugim. Tudi kokoške so še vedno tu. Samo krav ni v hlevu in prašičev v svinjaku, pa tudi žita ne sejem več.

Bernarda Todorov, Dilce: Samooskrba je v naši družini izjemno pomembna in prirojena, saj sta s tem nadaljevala tudi moja starša. Imam večjo obdelovalno površino, zasajeno s krompirjem in zelenjavo, in ni lepšega kot to, ko jeseni pobe-remo sladko koruzo in jo z otroki spečemo na odprtem ognju. Tako tudi svoje tri otroke učim o darovih zemlje in spoštovanja do narave. Zavedamo se, da je hrana zdrava, ker je domača. Za pripravo kakovostnih in hranilnih jedi ni takojšnje po-trebe po odhodu v trgovino. Temu pravim sprehod po vrtu in takrat se mi porodi ideja o obroku. Kuham vsak dan in zato je toliko bolj pomembno, kaj zaužijemo.

Opažam, da je v tem »korona« času zanimanje za samooskrbo izjemno naraslo, da so se mišljenja obrnila in se vračamo v čas, ko je človek sadje in zelenjavo pridelal sam, za kar sta pomembna čas in energija. Jezi me, ko mi kdo reče, da se to ne »splača«, ker vem, kako zelo se splača.

Ali smo dovolj samooskrbni?Država kmetijstvo spodbuja in hkrati zavira

Na kmetiji Zajc MPT v Planini opažajo v zadnjih letih povečano povpraševan-je po domačem mesu – tudi pri mladih družinah. Kot je povedala Maja Tiselj, so v zadnjem desetletju kmetijo povečali in dopolnili dejavnost, da bi lahko ustregli lokalnemu povpraševanju tudi v javnih ustanovah in gostinskih obratih.

Zajčevi, največji kmetovalci na Planin-skem polju, so začeli s prodajo doma, zadnjih pet let pa vsako soboto prodajajo na Kmečki tržnici v Postojni. »Del mesa oddamo v javne ustanove, nekaj v go- stinske obrate, mnogi kupci nas najdejo na spletu. Največ novih strank pa do nas pride na priporočilo zadovoljnih kup-cev.«

Prodaja ni zastala niti v času epidemije, na začetku je bilo celo več povpraše-vanja po govejem mesu. Tisljeva opaža očiten vpliv medijev, ki so ljudi spodbujali h kupovanju lokalnih pridelkov. »Iz tega obdobja se lahko naučimo predvsem to, da je treba ceniti kmetovalce in njiho-vo vsakdanjo skrb za naravo,« poudarja mlada magistrica novinarstva. Ta je v kmetijstvu našla svoje novo poslanstvo.

Maja Tiselj meni, da bi morala država zagotoviti trg, potem bi kmetje svoje pri-delke in izdelke lahko prodali v Sloveniji. »Slovenija je na področju govedoreje sa-mooskrbna, vendar veliko kmetov kva-litetno govedo dražje proda v tujino, v Slovenijo pa uvažamo meso slabše kva-litete.« Opozarja tudi na ovire, ki jih kme-tom predstavljajo naravovarstveni pred-pisi, na Planinskem polju zlasti v okviru aktualnega projekta KrasReVita.

»Država bi po eni strani spodbujala sa-mooskrbo, po drugi pa postavlja visoke subvencije za obdelavo kmetijskih ze-mljišč po naravovarstvenih smernicah za zaščito nekaterih ogroženih vrst. Problem nastane, ker so lastniki mno-gih zemljišč, ki dobivajo visoke subven-cije, kmetje samo na papirju,« opozarja sogovornica. Kmetje, ki se z dejavnostjo preživljajo, pa nimajo dovolj zemljišč ali morajo slediti zanje neugodnim naravo-varstvenim smernicam. »Tako kmet osta-ne brez krme in njiv in ne pridela dovolj za lokalno oskrbo, čeprav bi lahko.«

Besedilo in fotografiji: Mateja Jordan.

TEMA MESECA / ANKETA

6

J u n i j 2 0 2 0

Počitniška delavnica ob Pivki

Interregov čezmejni projekt Grevislin posta-vlja v središče skrb za reke in zdrav ekosistem ob njih na obeh straneh slovensko-italijan-ske meje. Po lanski ureditvi pešpoti ob reki Pivki se letos usmerja predvsem v nadaljnje spremljanje stanja voda, urejanje zelene in-frastrukture ter izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Še posebno pozornost namenjajo najmlajšim, in njim bo namenjena tudi prva letošnja delavnica na omenjeni pešpoti. Pro-jekt bo zaključen jeseni leta 2021.

Brezplačna delavnica »Reka Pivka v družbi sonca in vetra« za otroke, starejše od 6 let, je del projekta »Zelena infrastruktura, ohran-janje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in

AKTUALNO

Svetniki o ukrepih za pomoč gospodarstvu

11. junija so se svetniki sestali na 12. redni seji Občinskega sveta občine Postojna. To je bila prva seja po uradno zaključeni epidemiji koro-navirusa. Svetniki so v štiriurni razpravi obrav-navali 18 točk dnevnega reda, med osrednjimi so bili ukrepi Občine za pomoč gospodarstvu.

Pri obravnavanih kadrovskih zadevah so najprej potrdili mandat nadomestnega člana občin-skega sveta. Na sedežu dosedanjega svetnika Zvonka Černača (SDS), ki zdaj opravlja funkcijo ministra za strateške projekte in kohezijo, bo za preostanek mandatne dobe sedel njegov stran-karski kolega Andrej Cej. Svetniki so nato podali soglasje k imenovanju mag. Uroša Mlinarja za direktorja Knjižnice Bena Zupančiča Postojna in pozitivno mnenje k imenovanju Nine Bavdek za pomočnico direktorice postojnske enote Centra za socialno delo Primorsko-Notranjska.

V nadaljevanju seje so občinski svetniki spre-mljali poročilo o zaključnem računu Občine Po-stojna za preteklo leto.

Največ razprave je bilo pri obravnavi pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinske-ga proračuna za blaženje posledic epidemije na področju gospodarstva v občini. Na seji sprejeti pravilnik opredeljuje tri sklope pomoči. Zanje bo Občina z javnim razpisom namenila 250.000 evrov. Toliko je po besedah župana Igorja Ma-rentiča glede na pričakovane proračunske izpa-de še zmožna. Ker se je z lani sprejetim Odlokom o nadome-

stilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Postojna obremenitev poslovnih subjektov z nadomestilom spremenila, bi bilo to po mnenju podjetnikov nesprejemljivo že v običajnih raz-merah, kaj šele v času po epidemiji. Občina ne more že sprejetega odloka spremeniti v tekočem letu tako, da bi spremembe že veljale za to leto. Zato bo podjetjem letos pomagala s subvencijo. Upravičenci, ki v skladu z vladnim odlokom niso smeli opravljati dejavnosti, bodo upravičeni do ene dvanajstine obračunanega nadomestila za vsak mesec zaprtja (za april, maj in sorazmerni del marca). Upravičenci, ki se jim nadomesti-lo odmerja tudi za zunanje poslovne površine, bodo upravičeni do subvencije v višini 35 od-stotkov obračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Za pomoč lahko za-prosijo samostojni podjetniki, podjetja in zadru-ge s sedežem, podružnico ali poslovno enoto na območju postojnske občine, če svojo dejavnost dejansko opravljajo v občini. Zapadlost NUSZ po odmernih odločbah je predvidena v drugi po-lovici leta 2020, na podlagi odločbe o dodelitvi subvencije pa bodo plačali samo razliko do ce-lotnega zneska odmere. Občina bo subvencionirala tudi stroške ravnanja z odpadki ter najemnine poslovnih prostorov, letnih vrtov in teras za čas trajanja epidemije. Višina pomoči bo največ 50 odstotkov upravi-čenih stroškov in do tri evre za kvadratni meter na mesec. Najemnike občinskih poslovnih pro-storov pa je za čas, ko po vladnem odloku niso mogli opravljati dejavnosti, že oprostila plačila najemnine.

V nadaljevanju so svetniki prisluhnili poročeval-cem javnih zavodov občine Postojna. Poročila o delovanju postojnskih osnovnih šol, vrtca, OŠ in

vrtca Prestranek, Glasbene šole Postojna, Zavo-da Znanje in ZD dr. Franca Ambrožiča Postojna so svetnikom predstavili ravnatelji in direktorji zavodov. Poleg rednih poslovnih poročil so po-ročevalci na svetniško pobudo, podano na pre-tekli seji, predstavili tudi upravljanje z nepremič-ninami, ki so v lasti Občine Postojna.

Poročilo o delu za preteklo leto je svetnikom po-dal tudi Nadzorni odbor Občine Postojna. Pred-stavili so svoje sklepe in ugotovitve ter načrt dela za leto 2020. Svetniki so obravnavali še drugo dopolnitev letnega načrta za razpolaganje z ne-premičninami občine za letošnje leto.

Nazadnje so se svetniki seznanili tudi z informa-cijo o postopku ugotavljanja ničnosti Pogodbe o pristopu Občin Postojna in Pivka k skupnemu ravnanju z odpadki v regijskem centru RCERO Ljubljana. Ta je bila podpisana že marca leta 2014. Potem ko je Okrožno sodišče v Ljublja-ni ugotovilo, da pogodba ni nična, sta Občini podali pritožbo na višje sodišče. To je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvosto-penjskega sodišča. Občina je s sodbami sezna-nila obstoječega koncesionarja. Ta je nameraval odpadke na podlagi prejete sodbe odpeljati v RCERO Ljubljana, kot to narekuje njihov proto-kol. S podjetjem bo treba skleniti začasne po-godbe in nato ustrezne koncesijske pogodbe. To bodo svetniki podrobneje obravnavali na nasle-dnjih sejah Občinskega sveta.

Zadnja točka dnevnega reda je vsebovala odgo-vore na pobude in vprašanja svetnikov, ki so jih ti postavili na prejšnji seji.

Sidonija Zega

habitatnih tipov ob reki« na temo »Trajnostna raba naravnih virov«. Kot poudarjajo partnerji v projektu, ohranjanje in izboljšanje habitatnih tipov ob rekah in ohranjanje ogroženih vrst po-menita tudi ustvarjanje kakovostnejšega okolja za ljudi.

Delavnico bo v torek, 30. junija, med 9. in 11. uro vodila sodelavka Ljudske univerze Po-stojna Andreja Premrl. Otrokom želi predsta-viti bogastvo rastlin in živali na tem območju. Skupaj bodo odkrivali, kako so včasih upo-rabljali moč reke, in ugotavljali, da lahko veter in sonce izkoriščamo na različne načine, ne samo za lepe počitnice.Otroci se bodo zagotovo naučili veliko nove-ga, saj prav ob Pivki živi strašničin mravljiščar – ogrožena vrsta metulja in v vodi živijo raz-lične vrste rib, raki in velike školjke. Na cveto-čih travnikih pa najdemo v tem času številne vrste metuljev, kačje pastirje in ptice.

Prijave za udeležbo zbirajo na naslovu najraje.moje@gmail.com ali na telefonski številki 031 843 339. Če bo dež, bo delavnica prestavljena.

Besedilo in fotografija: Mateja Jordan.

Otroci bodo spoznali bogastvo rastlin ob reki Pivki.

7

J u n i j 2 0 2 0

Znak Slovenia Green za destinacijo Zeleni krasTuristična destinacija Zeleni kras, v katero so povezane občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna, je po večle-tnih prizadevanjih pridobila znak »Slovenia Green«. To je za našo regi-jo priznanje ustrezne poti k trajnostnemu turizmu in dobra promocija destinacije, ki enotno zastopa in povezuje regijo na področju turizma.

GOSPODARSTVO

Pri Jami upajo vsaj na tretjino lanskega obiskaJubilejno leto, v katerem so se že pripravljali na sprejem 40-milijontega gosta, se je za družbo Postojnska jama začelo s težko preizkušnjo. Sredi smelih investicij je svet zastal, zaprle so se meje in z njimi tudi vrata v jamo. Ta je prvih 28 obiskovalcev, med katerimi je bila, presenetljivo, kar polovica tujcev, po 82 dneh epidemije ponovno sprejela 3. junija. Sicer pa so obdobje mrtvila pri Jami dobro izkoristili, saj so si vzeli čas za temeljito obnovo »promenade slavnih« (ta se bo v naslednjih mesecih še nadalje-vala) in prenovo drugega dela Hotela Jama z dodatnimi 78 sobami.

Po besedah predsednika upra-ve družbe Marjana Batagelja bi bil hotel v normalnih okoliščinah že v času velike noči v celoti ra-zprodan. Obnove so se lotili prav zato, ker prvi del ikonskega ho-tela, obnovljenega pred štirimi leti, ni več zadostil izjemnemu povpraševanju. Spalne kapaci-tete so podvojili, v prenovo tako imenovanega B dela hotela pa so vložili 4 milijone evrov. Ureditvi kongresnega centra, načrtovani v tem sklopu investicij, pa so se zaradi negotove situacije za zdaj odpovedali. Sicer Batagelj po-udarja, da bodo z investicijami vsekakor nadaljevali, čeprav je v tem trenutku modro ohranjati lik-vidnost za plače. »Le tako bomo lahko kos času in zahtevam go- stov, ko se bodo ti – upajmo, da kmalu – vrnili,« je prepričan.

Gostje, zlasti slovenski, se zdaj že počasi vračajo, precejšnje je tudi

zanimanje za unovčenje turističnih bonov, tako v Postojni kot tudi na Jezerskem in v Cerknem; tam se bo po Batageljevih napovedih nadal-jevala investicija v prenovo term in hotela. »Cene imamo dobre, poleg nastanitve pa lahko ponudimo še mnogo znamenitosti po ugodnih cenah. V nastanitvenem delu se se-zone pravzaprav ne bojimo.«

Obenem priznava, da jim je koro-nakriza »šla na roke« vsaj pri ob-novi promenade. V zadnjih sedmih mesecih so zamenjali in posodobili vse napeljave in kanalizacijo, obno-vili lipov drevored in z granitnimi kockami tlakovali prvi del poti proti vhodu v jamo. V naslednji, 2 mili-jona vredni fazi, ki jo bo financirala država, bodo uredili še razgledno točko nad reko Pivka.

Z naštetimi naložbami se zaključuje 10-letni ciklus vlaganj družbe pod vodstvom zadnjega lastnika. Ta os-

taja zvest lastni filozofiji in vztraja pri vlaganju izključno dobičkov iz pre-teklih let. Preudarno načrtovanje se je ob udarcu koronavirusa izkazalo kot pravilno. »Vsi kazalniki so na-povedovali še eno rekordno leto, a zgodila se je korona. Tudi v razcvetu sem poudarjal, kako pomembno je imeti zdravo podjetje, in zdaj se to nazorno kaže,« ugotavlja Batagelj.

Dobički iz preteklih obdobij bodo družbi pomagali prestati tudi pri-hajajoče; to zagotovo ne bo lahko. Skoraj na polovici leta beležijo pri Jami namreč le desetino lanske-ga, 30-milijonskega prihodka. Pri-čakovanje še enega rekordnega leta je zamenjala skromnejša želja. »Če nam bo uspelo do konca leta ustvariti tretjino lanskega dohodka, bomo nekako preživeli do nasledn-je turistične sezone,« ocenjuje Bata-gelj, prepričan, da daljšega obdobja

v takšni situaciji ne more preži-veti nobeno turistično podjetje. »Gre za akumulacijo, ki smo jo ustvarjali 10 let in na ta račun lahko ohranjamo vsa delovna mesta.«

Večina od 200 zaposlenih v družbi je sicer še vedno na ča-kanju; na delo se bodo vračali z naraščanjem števila gostov. Obiskovalcem so zdaj na voljo vse znamenitosti v upravljanju družbe, ob jubileju pa so pripra-vili cenovno ugodnejše pakete, namenjene predvsem sloven-skim gostom. Tako Batagelj od-govarja na očitke glede cen. »Za-kon nam ne dovoljuje posebnih cen za Slovence, na ta način pa se jim lahko malo približamo.«

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija:

arhiv Postojnske jame.

Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama, d. d., je ob promenadi slavnih simbolično zasadil lipo.

Destinacija Zeleni kras je po med-narodnih ocenjevalnih standardih izjemna predvsem na področju kulture in tradicije, za napredek pa ima (po ocenah sodeč) naj-več priložnosti na okoljskem in podnebnem področju. »Pridobi-tev certifikata Slovenia Green je

izjemno pomembna, saj nas posta-vlja kot turistično destinacijo ob bok primerljivim destinacijam v Sloveniji in Evropi,« je povedal Dejan Iskra z Regionalne razvojne agencije (RRA) Zeleni kras. Pomen znaka je izpostavil tudi z vidika promocije, saj »s potencialnimi obiskovalci komu-

nicira, da smo varna destinacija, kar je še posebej pomembno v času po epidemiji. Destinacije, ki so manj obiskane in se posve-čajo vsakemu gostu posebej ter skrbijo za varovanje naravnega okolja, bodo v tem trenutku imele prednost«. Triletno obdobje vel-javnosti znaka prinaša še veliko novih izzivov in priložnosti za nadgradnjo.V prizadevanja za trajnostni razvoj turizma so poleg turis-tičnih ponudnikov in občin vpeti tudi podjetja, zavodi in društva. Gre za nacionalni standard, ki se uporablja v projektu Zelena she-

ma slovenskega turizma. Desti-nacija Zeleni kras je skupaj z os-talimi lokalnimi deležniki v tem projektu dobro zastopana že od leta 2018.»Znak Slovenia Green Bronze lahko uporabljajo vsi ponudniki turističnih in gostinskih obratov v destinaciji, vključene občine in ponudniki turističnih zname-nitosti. Če bomo vsi uporabljali novo pridobljeni certifikat, bomo skupaj krepili njegovo prepo-znavnost in vrednost,« še pou-darja Dejan Iskra.

Ester Fidel

8

J u n i j 2 0 2 0

Korona prestavila nekaj investicij

V letošnjem proračunu postojnske Občine je bilo za naložbe namenjenih 13 milijonov evrov, z njimi naj bi (so)financirali že lani začete in ne-kaj novih projektov. Župan Igor Marentič zaradi nepredvidenih stroškov v koronakrizi napoveduje določeno prerazporeditev sredstev, a bo ta dole-tela le nekatere manjše projekte. Tudi terminske plane je predvsem pri investicijah, načrtovanih za letos, ponekod spremenila epidemija. Večino ti-stih, ki so že v teku, pa ob upoštevanju previdno-stnih ukrepov zaradi možnosti širjenja novega koronavirusa izvajajo brez posebnosti.

Šola in vrtec

Najzajetnejša letošnja investicija – šest milijonov in pol vredna izgradnja prizidka k OŠ Antona Glo-bočnika je v zaključni fazi. Kot pravijo na Občini, dela potekajo skoraj po načrtu, trenutno že ča-kajo zeleno luč za tehnični pregled. »Z vlogo na Upravni enoti zamujamo samo en teden, ker so izvajalci zaradi epidemije imeli nekaj težav z do-bavo potrebnih materialov. Sicer pa je zaradi an-gažiranosti vseh izvajalcev na projektu, župana in občinskega skrbnika projekta imela epidemija zanemarljiv vpliv na samo izvedbo projekta,« je povedal Robert Ozbič, sekretar za področje okolje in prostora.

Urediti je treba še povezavo med starim in novim delom šole, z deli pa morajo počakati do konca šolskega leta. »Dokler v šoli teče pouk, ne more-mo graditi. Rušitev obstoječega stopnišča pa na-črtujemo takoj po 25. juniju,« napoveduje Ozbič. V tem trenutku torej ni nobenega razloga, da ne bi od 1. septembra dalje del pouka potekal že v no-vem delu šole. Tam bodo prostor dobili tudi trije oddelki Podružnične šole s prilagojenim progra-mom. S tem bo vsaj delno rešena tudi prostorska stiska na OŠ Miroslava Vilharja. Naložba je sofi-nancirana iz Eko sklada in državnih nepovratnih sredstev, manjkajoča sredstva bo Občina pokrila z 250 tisočaki bančnega kredita.

Za tri mesece pa zaradi epidemije zamujajo aktiv-nosti, povezane z gradnjo vrtca. Ta bo v dveh eta-žah zrasel na občinski parceli za Osnovno šolo Antona Globočnika. Kot je znano, sta se na ob-činski razpis za javno-zasebno partnerstvo prija-vila dva ponudnika. Na Občini so v juniju začeli konkurenčni dialog z obema prijaviteljema. Po-godbo z enim od njiju naj bi podpisali v letošnjem oktobru, gradnjo pa bi namesto jeseni, kot je bilo načrtovano, nato lahko začeli v marcu naslednje-ga leta. V vrtcu bo prostora za 140 otrok, in naj bi bil zgrajen do septembra leta 2021. Za investicijo so namenili 5 milijonov evrov.

AKTUALNO

Kutinova hiša

270 tisočakov so na Občini rezervirali za letošnjo ureditev zunanjosti »Kutinove hiše« in namerava-li že spomladi sanirati tlake na vhodu ter podre-ti prizidek ob stavbi. Po besedah župana Igorja Marentiča del zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti, zato so projekt zamaknili v drugo polo-vico leta. Pripravlja se že tudi projektna doku-mentacija za preureditev notranjosti objekta, predvidena za naslednje leto. Zamenjati bo treba namreč elektro in strojne instalacije ter umestiti dvigalo. »Glede najemnikov bo v vsakem primeru potreben razpis, za zdaj konkretnih dogovorov še ni,« pojasnjujejo na Občini.

Tržaška ulica

Urejanje Tržaške ulice, za katerega je Občina na-menila dva milijona in pol evrov dividend iz nera-zporejenega dobička družbe Postojnska jama, je bilo napovedano za prihajajočo jesen. Epidemija je spremenila načrte in začetek izvedbe zamak-nila skoraj za pol leta. Kot pravijo na Občini, se priprave vseeno odvijajo naprej, saj je trenutno v izdelavi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja; pridobili naj bi ga še letos. Do konca leta naj bi objavili tudi javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del in nadzornika, dela pa bi se lahko začela v marcu naslednjega leta. Projekt predvideva eno nivojsko ureditev z ravno površino brez pločnikov in z vizualnimi oznaka-mi. Kolesarsko povezavo iz centra do križišča z Reško cesto bodo uredili s pomočjo evropskih sredstev za razvoj regij, močno pa nameravajo omejiti tudi stacionarni promet. Župan Igor Ma-rentič je razočaran, da je načrtovana ureditev nadomestnega parkirišča pred avtobusno po-stajo zaradi neodzivnosti podjetja Nomago (vsaj

za zdaj) padla v vodo. Zagotovo pa bodo zgradili panoramsko dvigalo z Jenkove na Tržaško ulico in uredili javna stranišča.

Popolnoma nemoteno potekajo dela, povezana s širitvijo pokopališča, in jih bodo po navedbah župana zaključili do jeseni. Kot je še povedal Ma-rentič, so se nepredvideno odločili za dodaten poseg – zgradili bodo namreč tudi dovozno pot do poslovilne vežice. Sicer pa bodo uredili nova grobna polja in žarne grobove ter tlake pred ka-pelo.

Projekti iz participativnega proračuna

Letos je Občina rezervirala 95 tisoč evrov za projekte, sprejete po principu participativnega proračuna. »Sredstva za izvedbo 15 projektov, predvidenih za letos, niso ogrožena na račun epidemije, zato bodo ti izvedeni po načrtih,« je napovedala direktorica občinske uprave Mari-na Rebec. Nabavili so že sedežno kosilnico za KS Orehek, v tem času pa že urejajo kolesarske poti okoli Soviča in osvetlitev športnega igrišča v Za-gonu, obnavljajo vodnjaka v Malih Brdih, sanirajo prostore Kulturnega doma v Planini in rušijo staro poslovilno vežico v Studenem.

Nadaljuje se tudi urejanje kolesarskih poti proti Grobiščam in Hraščam ter ureditev krožišča na stičišču Reške in Titove ceste. Kot kaže, bo to po županovih predvidevanjih zaradi ugodnih razmer zaključeno še pred septembrom. Obema omenjenima projek-toma smo več prostora namenili v prejšnji številki Prepiha.

Besedilo in fotografija: Mateja Jordan

Jenkovo in Tržaško ulico bo povezovalo panoramsko dvigalo.

9

J u n i j 2 0 2 0

Popal Zai

Med vožnjo s tokratnega pogovora sem po radiu kot nalašč zaslišal besede malezijskega borca za ekonomsko pravičnost Joma Kwame-ja Sundarama. »Zelo lahko je ljudi prestrašiti z drugim, ker drugi nam ni poznan, o njem ne vemo veliko, ne o njegovi kulturi, jeziku. Tudi izgledajo drugače,« je dejal. Namen rubrike Tu živijo je, da pobliže spoznamo ljudi, ki so prišli iz drugih držav in postali naši someščani. Že-limo si, da strah pred drugim postane odveč. V zadnjem obdobju je k nam vstopilo kar ne-kaj mladoletnih prebežnikov brez spremstva in med njimi je bil tudi Popal Zai.

19-letni Popal Zai nosi v sebi zelo travmatično zgodbo. Večkrat jo je že povedal in tako nehote podoživel trnovo pot do Slovenije. Ker nisem hotel, da te težke trenutke znova ponavlja, sva o njegovi poti iz Afganistana govorila manj kot o življenju v Postojni. Nekaterim ključnim mejnikom se kljub temu nisva mogla izogniti. Težko si predstavljamo, da bi svojega 12-letne-ga sina kar samega poslali na pot v neznano. A tako se je začela Popalova izkušnja. »Nisem vedel, kam naj bi šel. Ata je rekel, nekam pojdi, kjer je varno.« Družini so namreč grozili s smr-tjo. Ne da bi vedel, s kom in kam gre, je bil pre-puščen milosti in nemilosti tihotapcev. Prečkal je več azijskih držav in nekaj časa obtičal v Tur-čiji. Najhuje je bilo v Bolgariji: »Res so nas tepli Bolgari, policija zelo pretepa. Vzamejo obleke, denar, telefon in rečejo, pojdi nazaj.« Večkrat je skušal prestopiti mejo, a so mu policisti to znova in znova preprečili. Na poti je pustil svo-ja najstniška leta. Približno pet let po odhodu iz Afganistana je dva meseca pred 17. rojstnim dnevom prispel v Slovenijo. »Ko sem prišel v Slovenijo, sem srečal ljudi, pogledal okoli in si rekel: Lepo.« Z dovoljenjem očeta je tu ostal. Po tej težki preizkušnji pa nekam skromno pripomni: »Če hočeš nekam iti, potem moral malo zdržat.« V Afganistanu ima še tri brate in sestro, mama je umrla, oče pa odšel neznano kam. Ne vedo, če je sploh še živ.

»Imam slabe in dobre izkušnje, veliko je dobrih. Dragana Kosić Petrović veliko pomaga,« izpo-stavi svojo prijateljico, ki ji je zelo hvaležen. »V dijaškem domu so mi pomagali, lahko sem se učil jezika in svojih pravic. V Afganistanu imamo drugačne pravice, tukaj je življenje čisto dru-gačno.« Njegov materni jezik je paštu, na poti se je naučil govoriti urdu, pozna pa tudi farsi. Eden od uradnih afganistanskih jezikov je tudi dari. »Farsi in dari sta kot hrvaščina in slovenšči-na, toliko sta različna. Farsi je iranski jezik, dari pa afganistanski,« še pojasni. Učenje slovenske-ga jezika ni bilo mačji kašelj, »slovenščina mi je

TU ŽIVIJO

bila na začetku zelo težka, ker tudi nisem znal angleško. Sploh nisem mogel govoriti. Potem sem se odločil, da se moram učiti. V treh me-secih sem začel govoriti slovensko. Veliko sem bral, glagole sem se učil. Ta šesti sklon mi še dela probleme.« Na Ljudski univerzi je v šestih mesecih zbral kar 400 ur slovenskega jezika. »Učiteljica je bila zelo prijazna,« pove z nasme-hom.

Popal medtem v Postojni pridno obiskuje os-novno šolo za odrasle in dela prek napotnice. Iz dijaškega doma se je preselil v najemniško sta-novanje. Pomaga kot prostovoljec v Mladinskem centru Postojna, pred dvema letoma je postal tudi Unicefov junior ambasador. Lani se je ob dnevu otroka srečal s predsednikom Republike Borutom Pahorjem: »Bilo mi je zelo pomembno. Prvič sem srečal predsednika neke države.«

Še naprej ostaja prizadeven. »Želje imam, rad bi končal šolo in izpit za avto. Potem še naprej sre-dnjo šolo, da bi dobil službo. Želim si, da pridejo bratje, da bodo lahko hodili v šolo. In tako naprej, rad bi samo za brate poskrbel.« Poleg tega sanja, da bi postal prevajalec. Na lastni koži je občutil težave, ki nastajajo z napačnimi prevodi. Želi še izboljšati svoje znanje slovenščine, vztrajno se uči tudi angleščine. Nestrpno pričakuje prihod svojih bratov in sestre: »Ker so mladoletni, jih mora nekdo spremljati iz Afganistana v Sloveni-jo.« Razglasitev pandemije je sicer vse skupaj ne-

koliko zapletla. Bilo je tudi nekaj težav s prevodi uradnih papirjev, a so na koncu vse uredili. »Zdaj iščem stanovanje za mojo družino.«

V prostem času »včasih igram nogomet, malo tečem.« Rad se povzpne na Nanos. Ko je bil še v dijaškem domu, se je tja lahko odpravil večkrat. Brez vozniškega izpita je to težje. Postojna mu je sicer všeč, ker je manjše mesto. Vsake toliko

s prijatelji odide v Ljubljano ali v Izolo »poha-jat«, kot sam pravi. Prijatelje je spoznal med bi-vanjem v dijaškem domu, včasih se zberejo in družijo. »Jaz sem tukaj ostal, eni so šli v Novo Gorico, eni v Ljubljano. Za bajram se dobimo in skupaj skuhamo, malo plešemo in se zabavamo. Zelo lepo.«

»Od slovenske hrane mi je všeč zelenjava in pe-čeni piščanec, čevapčiči so super in pašta.« Zelo pa pogreša afganistanske jedi. Včasih jih tudi sam skuha, a nikoli niso čisto takšne kot doma. Sestavine preprosto nimajo enakega okusa. »Zelo radi imamo riž, meso kuhamo, omako, zelenjavo.« Ob domači hrani vsaj malo pozabiš na vsakdanje skrbi. Popal Zai je našel miren in varen kraj bivanja. Vsekakor upamo, da bo imela njegova pripoved srečen konec z uresničenimi željami. »Včasih, ko prideš v novi svet, je vse temno, tukaj je pa tako svetlo.«

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko.

Popal pomaga kot prostovoljec v MCP, pred dvema letoma je postal tudi Unicefov junior ambasador.

10

J u n i j 2 0 2 0

Krajevna skupnost Razdrto

Razdrto je edino naselje v istoimenski KS. Šte-je 186 prebivalcev in je druga najmanjša KS za landolsko. Boštjan Blažek je član sveta KS nepre-kinjeno od leta 1996 in že tretji mandat zapored predsednik. Kljub časovni zasedenosti in obre-menjujočim razmeram zaradi težke svetovne gospodarsko-ekonomske situacije, ki je priza-dela tudi njegovo podjetje Profiles, si je vzel čas in predstavil delovanje KS v zadnjem obdobju.

Ostali člani sveta KS Razdrto so: Primož Čeč, Rihard Blažek, Andrej Zadnik, Gašper Blažek, Aleksander Dekleva in Miha Grossi.

Podvig, imenovan kulturni dom – gasilski dom

Boštjan Blažek se je najprej dotaknil zahtevnej-ših projektov, na katere so vaščani najbolj pono-sni. Največja in tudi finančno najbolj zahtevna je bila izgradnja večnamenske dvorane. Objekt, katerega so resnično dobro zastavili in opremili, jim danes služi kot kulturni dom za razne kultur-ne in družabne dogodke ter rojstnodnevne za-bave. Drugi del objekta je zasnovan kot gasilska garaža za dve večji gasilski vozili in se po potrebi lahko poveča v eno veliko namensko dvorano. Dela so se po slovesnem odprtju leta 2014 na-daljevala z obnovitvijo starega dela gasilskega doma, novo fasado in novim delom ostrešja, s prenovo sanitarij ter z zamenjavo dotrajanih oken in vrat. Sledila je še rekonstrukcija dvorišča z obnovo podpornega zidu pri gasilskem domu, ureditvijo odvodnjavanja in novim asfaltom na parkirnem prostoru.

Ponosni na svoj vodovod

Druga pomembnejša uspešno izpeljana akcija je ureditev lastnega vodovoda, s katerim upravlja KS Razdrto. Za upravljanje vodovoda je potreb-

TU ŽIVIMO

no veliko dela in prizadevanj, saj jih zdravstvene in inšpekcijske službe stalno nadzirajo. Nagrada za vse delo in trud je čista, dobra in neklorirana voda, s katero so oskrbovani vsi Razdrtci. V za-dnjih dveh letih so v celoti obnovili tudi vodna raztezilnika, v vodohram na Razdrtem pa vgra-dili še mikrofiltracijo. S tem zagotavljajo UV dez-infekcijo in zdravstveno ustreznost pitne vode. Z vgrajenim nadzornim sistemom lahko 24 ur na dan spremljajo vse pretoke pitne vode in njeno porabo v vasi Razdrto. Zgledno sodelovanje med KS Razdrto in Občino Postojna je pripomoglo k izgradnji nujno po-trebnih parkirišč ob vhodu na avtocesto in ob izhodiščnih planinskih poteh na Nanos. Poho-dnikov na naš očak je iz leta v leto več in zdaj-šnji parkirišči še komaj zadoščata. Parkirišče pri vhodu na AC se je dobro prijelo med uporab-niki, uporabljajo pa ga tudi vozniki tovornjakov, ki si ob pomanjkanju avtocestnih počivališč prav to lokacijo radi izberejo za počitek. Probleme s smetmi je Občina rešila s postavitvijo več zaboj-nikov za smeti. V bodoče bo treba razmisliti še o namestitvi sanitarij, morda celo o povečanju števila parkirnih mest in ustreznem občinskem odloku za pobiranje parkirnine. Izkupiček bi lah-ko namenili za vzdrževanje in boljšo urejenost.

Dejavno gasilsko društvo

Poleg KS predstavlja motor vsega dogajanja v vasi PGD Razdrto. S skupnim sodelovanjem in z velikim številom prostovoljno opravljenih ur se izvede veliko vaških del in akcij. Lansko leto je PGD Razdrto praznovalo 120. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so prepleskali vse notranje prostore gasilskega doma in zame-njali razsvetljavo prostorov. S tem so dokončali vsa načrtovana obnovitvena dela pri gasilskem domu. Prihodnje leto bodo svoj sodobni ga-silski vozni park obogatili še z večjim vozilom za gašenje gozdnih požarov. Njihova gasilska ekipa vsako leto beleži veliko število interven-cij, največ pri požarih vozil na avtocesti in hitri cesti ter požarih v naravnem okolju. Veliko lju-bezni in truda se vloži tudi v delo z najmlajšimi, saj je med mladino zanimanje veliko. Dve de-setini pionirk in pionirjev uspešno sodeluje na tekmovanjih.

Želje na zalogi

Najverjetneje bo že nakazana gospodarska kri-za ustavila marsikateri načrt. Javno življenje in kulturne prireditve so praktično zamrle, zato so se v KS odločili, da organizirajo vaški piknik v večnamenski dvorani. Tako se bodo ob dobri pijači in jedači krajani ponovno srečali, poklepe-tali in se prijetno družili. To se je zgodilo še pred izidom Postojnskega prepiha. Verjamem, da je ob tej priložnosti predsednik KS Boštjan Blažek ponovil besede pohvale, ki jih je zapisal za tale članek: «V krajevni skupnosti se ob dobri volji, zagnanosti in dobri ekipi še vedno da veliko postoriti. Tako je tudi na Razdrtem in rad bi se zahvalil vsem članom odbora KS, vodstvu PGD in vodstvu Občine Postojna za ves trud. Z vašo in našo pomočjo bo življenje v naši majhni vasi nekoliko lepše. Hvala.«

Besedilo in fotografiji: Marino Samsa.

Razdrto pod okriljem mogočnega Nanosa.

Kulturni in gasilski dom sta središče kulturnega in družabnega dogajanja na Razdrtem.

11

J u n i j 2 0 2 0

■ Ko ste že mislili, da boste kot izkušena rav-nateljica mirno sklenili šolsko leto tik pred upokojitvijo, vas je čakala še zadnja velika naloga. Epidemija korone je šolstvo dodo-bra pretresla in obrnila na glavo. Kako ste se spopadli s to novo preizkušnjo?

Takšne preizkušnje tik pred zaključkom mandata seveda nisem pričakovala in je način vodenja, ki je bil ustaljen, postavil na glavo. V ospredje je ta-krat stopila inovativnost – predvsem učiteljev. Ti so čez noč vzpostavili nov način poučevanja na daljavo. Ob tem smo se vsi marsikaj naučili. Od marca se je zgodovina slovenskega šolstva za-čela na novo, pouk na daljavo je postal nova di-menzija poučevanja in prav tako je postalo nova dimenzija tudi vodenje šolskega kolektiva.

NA OBISKU

Sabina Ileršič

■ Za vami je dolga in zanimiva poklicna pot. Moja poklicna pot se je res pričela januarja 1980 v Knjižnici Bena Zupančiča na delovnem me-stu čitalniškega nadzornika, saj sem se zaposlila kmalu po zaključku gimnazijskega šolanja. Spo-mini na ta leta so lepi in (če se ozrem nazaj) so minila, kot bi mignil. Nadaljnjih trinajst let sem bila knjižničarka in tudi na ta daljna leta imam lepe spomine. Od leta 1993 pa sem na OŠ An-tona Globočnika Postojna opravljala vodstvena dela – najprej sedem let kot pomočnica ravna-teljice, zadnjih dvajset let pa sem vodila kolektiv te šole. Rasel je iz leta v leto.

■ Vaš poklicni kurikulum minulega dela je zelo obsežen in pomenljiv. OŠ Antona Glo-

bočnika je skupaj s podružničnimi šolami v Bukovju, Planini in Studenem pod vašim vodstvom postala prepoznavna v lokalnem okolju in tudi v slovenskem merilu. Na kaj ste še posebej ponosni?

Začeti voditi osnovno šolo, ki je imela v prete-klosti negativno konotacijo v lokalnem okolju, ni bil lahek zalogaj, pa vendar nam je pod mo-jim vodenjem in z izjemno podporo učiteljev uspelo ustvariti šolo, ki je imela vizijo in je svoje poslanstvo javnega šolstva uresničevala. Učitelji in tudi sama smo imeli pred seboj vedno učen-ca – ne glede na njegovo poreklo – in to se nam je na dolgi rok obrestovalo. V preteklih dvajse-tih letih smo prekinili s tabuji in se osredotočili na učenca kot središče našega dela. Nismo se ukvarjali s tem, kdo je kdo in od kod prihaja. Naš cilj je bil učence naučiti samostojnega dela, spoštovanja in odgovornosti. Mislim, da nam je s takim načinom dela uspelo. Naša šola je bila v preteklosti prva med postojnskimi šolami, ki je uvedla devetletno osnovno šolo, prvi smo pri-čeli s poučevanjem drugega tujega jezika v 7. razredu osnovne šole in s poučevanjem angle-ščine v 2. razredu. Vključevali smo se v številne evropske projekte. V njih smo zaposlovali uči-telje začetnike, učitelje, ki so poučevali učence drugega govornega okolja, in učitelje, ki so iz-vajali dodatne športne vsebine po vertikali.

■ In uspelo vam je, da je v zadnjem letu va-šega ravnateljevanja zrasel velik prizidek. Gotovo je bil to eden najzahtevnejših pro-jektov.

V teh dvajsetih letih smo na šoli ves čas nekaj gradili in prostorsko umeščali novogradnje ali pa adaptirali že obstoječe. Zadnji večji prostor-ski poseg je gradnja prizidka z desetimi učilni-cami in lastno kuhinjo. To bo zagotovo dodana vrednost poučevanju in optimalnemu šolskemu delu tako za učence kot tudi za učitelje.

■ Biti ravnatelj nekoč in danes je velika razli-ka. Ravnatelj danes ne pomeni več sanjske službe, saj so odgovornosti vse bolj obse-žne in pričakovanja vse večja. Treba je ime-ti vizijo in trdno voljo, pa tudi veliko poslu-ha za kolektiv in učence.

V zadnjem času sem pogosto izrekla prav te besede – biti ravnatelj ni več sanjska služba in »kapo dol, tistemu, ki sedaj stopa v te čevlje«. Sama se zdaj ne bi več podala vanje, saj me predvsem odgovornost, ki je na plečih ravnate-lja, straši in bega. Pred dvajsetimi leti je bilo tega manj ali pa smo bili mlajši, in smo to odgovor-nost drugače razumeli in sprejemali. V zadnjih letih sem bila tudi mentorica novoimenovanim ravnateljem in sem tudi z mentorstvom doda-tno potrjevala svojo tezo, da je ravnateljevanje odgovoren poklic in poslanstvo, ki se ga v druž-bi premalo ceni.

S koncem maja je Sabina Ileršič sklenila svojo 40-letno delovno dobo in se upokojila, a ne čisto dokončno. Odločila se je namreč, da bo z veseljem nadaljevala v svojem poklicu vzgoje in izobra-ževanja. Kar dve desetletji smo jo prepoznavali kot trdno vpeto, vztrajno, odločno in napredno rav-nateljico Osnovne šole Antona Globočnika Postojna. S številnimi smelimi potezami in odločitvami je uspela uresničiti mnoge zahtevne projekte, pomembne za rast in razvoj šole. Gradnjo enega od zadnjih in hkrati največjih doprinosov – velikega prizidka k šoli pa lahko spremljamo v zadnjem letu. Na njeno pobudo so leta 2017 pred šolo postavili doprsni kip Antona Globočnika, plemenitega Sorodolskega – po njem nosi šola tudi ime. Pokončna drža, disciplina, visoka profesionalnost in natančnost ter velika mera dobrohotnosti so odlike, ki so jo vodile tudi v druge pomembne funkcije. S svojim značilnim, svetlim in jasnim pogledom zre optimistično naprej.

12

J u n i j 2 0 2 0

Občina Postojna z Medobčinskim društvom prijateljev mladine PO-PI in Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik tudi letos vabi na letovanje v Pacug. Rok za prijavo je 24. junij ozi-roma do zapolnitve mest. Tatjana Rant iz MDPM PO-PI staršem sporoča, naj hitro preverijo, ali je na voljo še kakšno prosto mesto, ta se sicer hitro polnijo. Dosegljiva je na elektronskem naslovu zpms.popi@gmail.com in na telefonski številki 041 982 781.

Prva skupina otrok se bo na 10-dnevno letovanje v Pacug podala že 4. julija, druga pa konec istega meseca. Otroci bodo večji del preživeli v toplem morju, naučili se bodo plavati, peljali se bodo z ladjico in se zabavali z bogatim pro-gramom raznovrstnih delavnic. Ker zdravstveno letovanje subvencionira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo-venije, lahko prijavnico za otroka prido-bite samo pri osebnem zdravniku. Starši tako odštejejo le 20,60 evrov. Letovanje brez zdravstvenega predloga sofinanci-ra Občina Postojna; za deset nočitev je treba odšteti 155 evrov, plača se lahko v treh obrokih. Prijava je možna le za en termin.

Otroci, ki bodo počitnice preživeli doma, se zagotovo ne bodo dolgočasili. Športna zveza Postojna že ob koncu junija začenja s športnimi aktivnostmi. Potekale bodo v postojnskem špor-tnem parku in na drugih športnih površinah. V juliju in avgustu lahko zai-dejo v Dnevni center za otroke in mla-dostnike, dopoldneve bodo pretežno preživeli v naravi. Zelo pestro bo tudi v postojnski Točki moči; na brezplačne delavnice bodo prišli otroci od 6. do 10. leta. Ustvarjali bodo mozaik, prak-tične predmete, se spoznali z gozdom in s kmetijo ter obiskali pravljično de-želo. Mateja Premrl iz društva Lokalc in Karmen Tomažič iz društva Prostor usmerjata sredi julija v Srednjo gozdar-sko in lesarsko šolo na pet delavnic šivanja in drugih tekstilnih tehnik. Šivali bodo poletno obleko, za material

NA OBISKU / DOGODKI

Kopanje v Pacugu ali počitnice v Postojni

Letošnje poletne počitnice so bile še pred kakšnim mesecem pod velikim vprašajem. Za zdaj vse kaže, da bodo otroci le imeli običajne in sproščujoče poletne dni. Vsak teden bo v Postojni dovolj dogajanja, da jim ne bo dolgčas. Nekateri pa bodo letovali v Pacugu – starši, pozor – rok za prijavo se izteka!

■ Danes se torej vse več zahteva od vsakogar – od ravnatelja, učitelja do učenca in njegovih staršev. Kam po vašem to pelje? Izgrajevati kakovostne vzajemne odnose v tej dirki ni lahko.

Odnosi so tisto, na kar vsi opozarjajo, tako starši in učenci kot tudi zaposleni, še posebej učitelji. Beseda je ena zadeva, ustvarjati odnose pa je povsem drugo in tu imamo mi vsi, ki šolo oblikujemo, še veliko dela. Odnos je energija, na njem je treba ves čas delati. Žal nas tudi epidemija koronavirusa ni nič naučila; pogosto gremo tudi pri odnosih po starih, že utečenih tirnicah. Vedno pa radi pokažemo s prstom na vodjo, saj naj bi bil za odnose, predvsem slabe, odgovoren prav on.

■ Mlade generacije in z njimi pedagoški kader se v sodobnosti vse bolj digitalizira, učiteljski poklic se premalo ceni. Kje so pomanjkljivosti in prednosti?

Da šola raste in pade z učiteljem, velja še danes. To je se-daj pokazala tudi nova oblika poučevanja na daljavo, ko je moral učitelj s klasičnega načina poučevanja preiti na poučevanje s pomočjo videokonferenc ali spletnih učil-nic. Če hoče danes učitelj poučevati, se mora obvezno računalniško in digitalno usposobiti. Klasično poučevanje s kredo in tablo ne bo več edino. Učenci so digitalno zelo usposobljeni, in naloga učitelja je, da je vsaj tako usposo-bljen kot učenec. Verjamem, da so sedaj, ko so bile šole zaprte, starši in tudi učenci spoznali, kako težak je poklic učitelja, in ga bodo lahko cenili in tudi ocenili, če bo treba.

■ Vrnili ste se med učence na podružnično šolo, za katero ste se borili, da je obstala. Kako jo doživljate?

Podružnična šola Studeno je bila v preteklosti ves čas pod vprašajem zaprtja. Vsa leta smo se trudili dokazova-ti, da je pouk na podružnični šoli, četudi je le pet učen-cev, zanje manj stresen in z vidika pouka boljši. Z leti nam je to uspelo in v tem šolskem letu, ki se je ravnokar zaključilo, je šolo obiskovalo 23 učencev od prvega do četrtega razreda. Kot učiteljica podaljšanega bivanja se temu delu zdaj še privajam. Skupaj z učenci se učim in mislim, da nam gre kar dobro. Počutim se prijetno in učenci me marsikaj naučijo.

■ Boste odslej imeli kaj več prostega časa? Katerim vsebinam ga boste posvetili?

Nekaj prostega časa bo pa zagotovo več, kot ga je bilo v preteklosti. Bolj intenzivno se bom posvetila branju in druženju s prijateljicami.

■ Kaj polagate na srce mladim in nasploh ljudem?Mladini želim, da svojo mladost odgovorno zajema z ve-liko žlico. Naj uživajo v svojem otroštvu in naj nasvete, ki jim jih dajejo odrasli, vzamejo odgovorno. Nekoč, ko se bodo ozrli nazaj – v preteklost, bodo zagotovo dejali, da so imeli starejši prav. Drugače pa je moje osebno mnenje, da smo lahko sreč-ni, saj živimo v lepi deželi, ki je varna in nam ponuja dosti več, kot mislimo. Uživajmo življenje na polno in bodimo ponosni, da imamo za svojo domovino tako idi-lično deželo, kot je Slovenija.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: osebni arhiv Sabine Ileršič.

bo poskrbljeno. Delavnice so primerne za otroke od 4. razreda dalje in jih so-financira Občina Postojna. Karmen pa napoveduje tudi aktivnosti za razvija-nje prve poslovne ideje, tudi te bodo za šolarje od 4. razreda naprej potekale v SGLŠ. Avgustovske dopoldneve bodo zapolnili v Mladinskem centru Po-stojna. Otroci med šestim in enajstim letom starosti bodo obiskali muzej, se ukvarjali s športom in z ekologijo ter se naučili tujega jezika. Aktivnosti so brezplačne. Nekaj bankovcev pa bo treba odšteti za indijanski tabor, posta-vljen zadnji avgustovski teden v parku pred SGLŠ. Otroke od 3. do 13. leta va-bijo na pečeno koruzo in hrenovke, ja-hanje konjičkov, izdelovanje perjanic in kopanje v Bloškem jezeru. Tudi za kosilo bo poskrbljeno. Za drugega prijavljene-ga otroka bo cena nekoliko nižja. Ker pa imajo ponudniki počitniških dogodi-vščin omejeno število mest, svoje malč-ke le hitro prijavite.

Vse podrobnosti o počitniških progra-mih si preberite na 26. strani Postojnske-ga prepiha.

Besedilo: Jaka Zalar; ilustracija: Leon Zuodar.

13

J u n i j 2 0 2 0

Razni zbiratelji so bili in so še vedno začetniki in ustanovitelji večine da-nes slavnih ustanov – galerij, mu-zejev, lapidarijev, arboretumov, teh-nične kulturne dediščine … Mnoge dejavnosti, ki so jih ljudje opravljali v prostem času kot konjiček, so se kasneje razvile v pravo znanost – zbiranje hroščev, metuljev, rastlin, novcev, znamk …

Zbiranje in preučevanje poštnih znamk (filatelija) vključuje študije oblikovanja, izdelave in uporabe po-sameznih poštnih znamk. Filatelija se je verjetno začela z izdajo prve poštne znamke v letu 1840 v Veliki Britaniji. Že nekaj let pred tem je o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, a za »očeta« poštne znamke velja v mednarodnih krogih sir Rowland Hill. »V Sloveniji je prva serija znamk – Verigar izšla 3. 1. 1919. Serijo je leta 1918 zasnoval slovenski slikar Ivan

SPRETNE ROKE

DRUŠTVA

Vavpotič. Znamka predstavlja su-žnja, ki trga verige na poti v svo-bodo. Zelo redke so, na dražbi je znamka za 20 par vredna več tisoč evrov (5000),« nam je povedal Milan Kastelic, vodja sekcije zbirateljev znamk in novcev pri postojnskem Društvu upokojencev. Znamke zbi-ra že od osmega leta. Takrat mu je Karlo Nanut pokazal manjši album s čudovitimi potiskanimi koščki pa-pirja, ki so ga povsem prevzeli. Sedaj ima že 74 000 znamk, zbranih v 60 albumih.

»Na Postojnskem so nekateri zbi-ratelji že večkrat poskušali oživiti društvo ali sekcijo ljubiteljev znamk in novcev, a jim nikoli ni uspelo. Pred dobrim letom in pol mi je pri ustanavljanju sekcije zelo pomagal Franc Koščak – tedanji predsednik Društva upokojencev Postojna. Ob strani so mi stali tudi nekateri zbira-telji,« je opozoril Milan Kastelic.

Blagodejni zvok šivalnega stroja

Prav gotovo je ena izmed najpomembnejših po-slanstev človeka tudi ustvarjalnost. Dati iz sebe vse, kar čutiš, in da to zmoreš, narediš, je nepo-novljivo občutje. Kristina Česnik iz Bukovja, vzgo-jiteljica v vrtcu v Postojni, je že pred izbiro poklica spoznala, da ima v sebi danosti, ki jih lahko ude-janji; in to želi, da bodo v prid tudi drugim ljudem.

Kristina je že kot rosno mlado dekle začutila, da ima v sebi veliko idej – tudi nenavadnih in pred-vsem to, da jih je sposobna obelodaniti. Po kon-čani srednji ekonomski šoli (ta je niti slučajno ni pritegnila) se je takoj po maturi vpisala na poklicni tečaj za predšolsko vzgojo in kasneje na Pedago-ško fakulteto, program predšolska vzgoja. Vedela je, da bo v tem poklicu vse svoje bogastvo idej, spoznanj, zamisli in sposobnost ustvarjanja lahko prenesla na otroke. Poklic vzgojiteljice terja prav vsak dan nove izzive. Zanjo pa je najpomembnej-še, da pri otrocih spodbuja njihovo kreativnost, svobodo ustvarjanja ter izvedbo njihovih zamisli.

Že s šestnajstimi leti je Kristina sedla za šivalni stroj in si sama skrajšala nove vijoličaste hlače na zvonec, pa so ji bile nato prekratke. Svojo »korajžo« je namreč podkrepila s srečo, ker je rasla ob raznih spretnostih, iznajdljivostih in delavnosti njene ožje družine. Že njeni »noni« sta bili šivilji, »nona iz Bukovja« je bila celo

poklicna šivilja. Šivalni stroj pa ni tuj niti njeni mami in očetu. Kristina izrabi vsak trenutek (če le more), da lahko sede za šivalni stroj, saj je »njen antistres« in z njim uresničuje svoje zamisli … Obožuje nove izzive, med njimi je tudi šivanje modnih dodatkov: toaletnih torbic, torb, nahrb-tnikov, peresnic, obeskov za ključe... Uživa tudi pri kombiniranju barv, izrezovanju motivov, snova-nju novih krojev, predvsem pa ob dobro opravlje-nem delu in izgledu končnega izdelka.

Kristina je začela šivati kot popoln samouk, z leti pa je pridobila veliko znanja ne le o tehniki, tem-več tudi o izvedbi šivanja. Najprej je šivala samo zase, nato za svojo družino in prijatelje, sedaj pa ustvarja pod imenom KiliMina Handmade in svoje izdelke tudi predstavlja širšemu krogu ljudi preko interneta.

V času pandemije covid-19 je šivala tudi maske za Civilno zaščito. Kristinino vodilo je, da upošteva želje naročnika in da je ta z izdelkom zadovoljen.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: osebni arhiv

Kristine Česnik.

Postojnski ljubitelji znamk in novcev so se povezaliZbirateljstvo (kolekcionarstvo) je ljubiteljska ali profesionalna dejavnost posameznikov, društev in ustanov, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem raznih zbirk predmetov, umetniških del ali primerkov fosilov, mineralov, kamnin …

V sekcijo je včlanjenih petnajst čla-nov, in se srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri v Zele-ni dvorani Društva upokojencev Postojna. Izmenjujejo si znamke in kovance ter se dogovarjajo o na-daljnjem delu. Ne nazadnje se tudi izobražujejo, kajti filatelija je postala že veda, ki proučuje tudi poštne vre-dnotnice, žige in pečate, posebne izdaje, poštne tarife in celo zgodovi-no posamezne poštne uprave.Milan Kastelic je še dodal, da se fi-latelija prevečkrat enači z zbiranjem znamk, kar je popolnoma napačno. Zbiranje znamk je običajno prosto-časna dejavnost ali konjiček.

V sekciji je med člani najbolj dejaven Drago Sanabor, najstarejši je Milan Kastelic, zelo aktivnih je tudi pet članic. Seveda si želijo, da bi se jim pridružili tudi zbiratelji, ki bi si želeli dopolniti svoje zbirke in se izobraže-vati na zahtevnem filatelističnem in numizmatičnem področju.V načrtu delovanja so zapisali, da se bodo povezovali tudi z drugimi sek-cijami oziroma društvi ter obiskali mednarodni prireditvi Colekta v Ljubljani in Veroni, če bosta seveda organizirani.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija:

arhiv društva.

Kristinina ustvarjalnost in kreativnost dobi krila za šivalnim strojem.

Člani sekcije zbirateljev znamk in novcev pri postojnskem Društvu upokojencev se srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu.

14

J u n i j 2 0 2 0

So negativni kazalniki posledica dobre diagnostike? Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za postojnsko in pivško ob-čino, ki ju pokriva Zdravstveni dom Postojna, ne izkazujejo posebno kritičnih negativnih kazalni-kov, kljub temu pa je nekaj odstopanj od sloven-skega povprečja. Kot ugotavlja direktorica Irena Vatovec, smo v večini parametrov nekje v sredi-ni, veseli pa se (v primerjavi z lanskimi podatki) izboljšav na določenih področjih. Najšibkejše točke postojnske občine so manjša odzivnost na programa DORA in ZORA ter visoka stopnja obolevnosti za meningoencefalitisom.

Spremembe na bolje je zaznati na področju tele-sne vadbe otrok, saj so kazalniki že bliže povpre-čju. »Izboljšanje je očitno,« je zadovoljna Vatov-čeva. Ugotavlja tudi bistveno boljšo odzivnost v programu Svit, kar pripisuje uspešni promociji. »Imeli smo kar nekaj akcij preko Centra za kre-pitev zdravja in patronažne službe, angažirali pa smo tudi vse deležnike v obeh občinah.«

Direktorica Irena Vatovec opaža tudi bistveno zmanjšanje števila zlomov kolka. »To je nedvo-mno rezultat akcije patronažnih sester. Te so s programom Vstani in pojdi ob obiskih opozarja-le na ovire, ki lahko povzročajo padce na domu in so v bistvu poleg osteoporoze glavni razlog za tovrstne zlome,« pojasnjuje zdravnica.

Po podatkih za lansko leto so postojnski obča-ni manj časa preživeli na bolniškem dopustu; ta odsotnost je namreč trajala povprečno 15,6 ko-ledarskih dni na leto, v Sloveniji pa skoraj cel dan več. Manj je oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, spodbuden pa je tudi podatek o številu srčnih kapi med prebivalci, sta-rimi od 35 do 74 let. V bolnišnicah so obravna-vali 1,9 primerov, slovensko povprečje pa je 2,1 na 1000 prebivalcev. Precej nižja od slovenske-ga povprečja (19 na 100.000 prebivalcev) je tudi stopnja umrljivosti zaradi samomora – v občini znaša 12.

Žal je zaznati tudi negativna odstopanja. V obeh občinah že vrsto let opažajo več astme pri otro-cih – aktualni kazalnik je 1,8 v primerjavi z 1,0 na 1000 otrok v Sloveniji. Tega Vatovčeva ne pove-zuje s sprožilniki iz okolja, ampak z zelo aktivnim pulmološkim dispanzerjem in zato zgodnjim odkrivanjem znakov astme pri otrocih. »To po-meni, da smo najbrž odkrili več otrok z astmo kot drugod in jih tudi uspešno (po)zdravili,« je prepričana. Lesne industrije, ki bi lahko botro-vala nastanku bolezni, v zadnjih letih v regiji ni več veliko, tudi podatkov o prašnih delcih v zra-

ZDRAVSTVO

ku ne zaznavajo. »O morebitnih negativnih vpli-vih onesnaževanja na Počku lahko le ugibamo, dokazov pa ni,« pravi Vatovčeva. Pri otrocih iz pivške občine je poleg astme problematična tudi prekomerna prehranjenost.

Malo nad povprečjem je število odkritih primerov malignega melanoma, vendar zdravnica zavrača domnevo, da so ljudje na našem območju bolj iz-postavljeni soncu; razlogi so po njenem mnenju v boljši diagnostiki. »Zadnjih pet let imamo zelo aktivno dermatološko ambulanto, specializirano prav za to področje, saj zaradi zelo natančne de-tekcije odkrije največ melanomov v Sloveniji.«

Med podatki NIJZ v oči bode tudi precej slabša odzivnost v presejalnih programih za odkriva-nje predrakavih sprememb materničnega vra-tu Zora in državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Presejanost v prvem je kar za več kot 5 odstotnih točk nižja kot je povprečje v Sloveniji (66,6), samo za malen-kost boljša pa je odzivnost v drugem programu. Čeprav to področje v občini pokriva Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, Vatovčeva po-udarja, da sodelujejo s kolegi iz bolnice in tudi sami spodbujajo ženske k obisku ambulant.

Presejalni program Zora s preventivnimi gine-kološkimi pregledi in pregledi celic v brisu ma-terničnega vratu namreč omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Kot pojasnjuje vodja programa dr. Urška Ivanuš, je pregle-danost žensk v postojnski občini še vedno pod ciljno vrednostjo. »V zadnjem triletnem obdobju je dosegla celo nekaj več kot 68 odstotkov, kar je že zelo blizu cilju, 70 odstotkom.« Podatek je še posebej spodbuden, če ga primerjamo s tistim iz obdobja 2007–2010, ko se je presejalnega pro-grama udeležilo le slabih 60 odstotkov občank.

Odzivnost žensk iz postojnske občine v progra-mu DORA pa se v zadnjih letih sicer povečuje,

a še ne dosega slovenskega povprečja. V pr-vem krogu slikanja mobilne enote leta 2016 se je vabilu na preventivno mamografijo odzvalo 57 odstotkov žensk, čez dve leti je bil delež že 72-odstoten, v obeh krogih pa so raka dojke od-krili pri 20 povabljenkah. Letošnjih podatkov še nimajo, saj se je mobilna enota po dvomesečni prekinitvi v Postojno vrnila šele 25. maja, slikanja pa bodo potekala brez prekinitve vse do jeseni.

Mag. Kristijana Hertl, nadzorna radiologinja v programu Dora, višjo odzivnost pripisuje ve-čjemu zaupanju žensk, saj se glas o dobrih iz-kušnjah širi od ust do ust. »Zelo se trudimo biti prijazni do žensk, ki so v večini zdrave in jih ne želimo vznemirjati po nepotrebnem. Zato na preiskavo ne čakajo dolgo in že v treh dneh dobijo rezultate – tudi v primerih, ki zahtevajo dodatne preiskave. Vse se zelo hitro odvija,« za-gotavlja Hertlova, sicer tudi namestnica vodje programa.

Razlog za visoko število primerov klopnega meningoencefalitisa pa je seveda v okuženosti klopov na območju. »Že leta spremljamo bolnike in beležimo območja, od koder prihajajo oz. jih sprašujemo, kje bi se lahko okužili. Na Postojn-skem in Bistriškem je okuženih klopov bistveno več kot recimo na Obali – tam jih praktično ni,« pojasnjuje predstojnik koprske območne eno-te NIJZ Boris Kopilovič.

Vatovčeva je prepričana, da je najboljša zaščita cepljenje. Zanj se odloča vedno več ljudi, čeprav po njenem mnenju še vedno premalo. Število cepljenih je v zadnjih letih v regiji sicer skoko-vito naraslo, tudi zaradi brezplačnega cepljenja občanov, rojenih leta 1970. Z njim so začeli lani. Leta 2017 so cepili 375, naslednje leto 666, lani pa že kar 800 ljudi. »Porast je velik, delež pa še daleč od zaželenega,« opozarja direktorica.

Besedilo in fotografija: Mateja Jordan.

Mobilna enota programa Dora po dvomesečni prekinitvi nadaljuje delo v Postojni. Slikanja bodo potekala brez prekinitve vse do jeseni.

15

J u n i j 2 0 2 0

Svetovi Magdalene CejNa Turistični kmetiji Cej v Šmihelu pod Nanosom je bilo v soboto, 20. junija, živahno, tokrat na kulturnem področju. Magdalena Cej, krajše Magda, se je po daljšem zatišnem obdobju (tudi s pomočjo ustvarjal-ne karantenske prisilne izolacije) odločila, da v svojem jubilejnem letu javno pokaže svoje sveže ustvarjene likovne podobe. Zaokrožena, med zidove ujeta slikovita kmečka borjača Frjanščeve domačije, turistične kmetije, kjer Magda živi in ustvarja, je tako postala edinstven izbran prostor za razvrstitev lesenih štafelajev.

Razstava na vrtu: Pomlad 2020Naših likovnih ustvarjalcev »korona« v preteklih mesecih ni ustavila. Ravno obratno – mnogi so si za svoja snovanja vzeli več časa in spon-tanega razmisleka. Tako se je Postojnčanki Jasmini Čelan v tem času porodila odlična ideja in ta obrodila lepo zbirko likovnih del.

Jasmino Čelan poznamo kot slikarko, likovno pedagoginjo in ustvar-jalko, aktivno na mnogih področjih, ter dolgoletno članico Društva likovnih ustvarjalcev Postojna; vrsto let mu je tudi uspešno predsedo-vala. Sodeluje pa tudi z drugimi kreativnimi društvi in krožki.

Ker je dobra organizatorka in idejna pobudnica, je tokrat k sodelo-vanju pri razstavi povabila prijatelje, ki ustvarjajo na različnih likovnih področjih – slikarje, fotografinje in keramičarke, največ iz Postojne, pa tudi iz drugih krajev. Za izdajo manjše zgibanke o razstavi in avtorjih ji je uspelo za podporo navdušiti tudi koordinatorko JSKD OI Postojna Silvo Bajc.

Razstavo Pomlad 2020 bodo najprej postavili in odprli 27. junija ob 18. uri kar na Jasmininem vrtu za hišo, na Tržaški 19. Če bo vre-

me slabo, pa ob prvi naslednji priliki. Sicer jo bodo v začetku julija za mesec dni na ogled postavili v pritličju Knjižnice Bena Zupančiča.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: osebni arhiv Jasmine Čelan.

Na ogled je postavila sedemnajst slik v tehniki akrila na platnu in devet grafičnih listov v tehniki globokega tiska. Večina platen je iz obdob-ja zadnjih dveh let, grafična – prvič predstavljena dela pa so iz časa njenega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kontrast med enim in drugim obdobjem nam razkriva njeno ustvarjalno paleto, s katero vseskozi slika lastne likovne svetove.

Ustvarjalko je predstavila profesorica likovne umetnosti Bojana Čes-nik. V svojem govoru je izpostavila odkrivanje umetničinih skritih sve-

tov, tesno v samosvoji povezavi s tehniko slikanja, ki jo uporablja pri izražanju. Postopno likovno gradnjo motivov izbrusi z različno inten-zivnimi lazurnimi nanosi akrilnih barv. Za doseganje zahtevanih učin-kov izmenjuje slikanje in odtiskovanje v tehniki šablonskega tiskanja. Rada se poigrava z nizanjem simbolov, kot so: cvetlični ornamenti, pti-ce, simboli krščanskega križanja, te pa razširi vse do nebesnih svodov, mesečin in galaksij.

Predstavljeni grafični opus – svoje diplomsko delo pod mentorstvom prof. Iva Mršnika – je Cejeva poimenovala Arhitektura, ki izginja. Pred-stavlja prizore različnih kamnitih propadajočih zgradb. V njih je že kot mlada ustvarjalka prepoznala pomemben izginjajoči del naše kulturne dediščine. Z upodobitvijo jim je v svoji zahtevni tehniki vdihnila življen-je. Za grafike si je izbrala suhe igle.

»V svojih svetovih raziskujem, potujem, lebdim in včasih tudi obsta-nem. To je svet barv, ki jih uzrem, ko se zjutraj zbudim. To je moj bi-serni barvni svet, ki ga odkrivam, se vanj naselim, v njem ustvarjam in najdem svoj mir. Naj moji svetovi postanejo tudi vaši; preselite se vanje in jih odkrivajte v vsej veličini. Lahko jih tudi dopolnite, zamenjate, pre-stavite ali pa samo opazujete kot dobri ljudje,« je na koncu povedala avtorica.

Program je povezovala profesorica Tjaša Cej, Magdina hčerka, za njegovo pestrost so poskrbeli številni nastopajoči gosti. Kot gostja je večer obogatila s svojo poezijo pesnica prof. Andreja Blažič Kle-menc. Obiskovalcem je odstirala svoja skrita potovanja in občutke odtenkov bivanja. Številčna publika je bila navdušena nad izvedbo Pevske skupine Studenec iz Pivke pod umetniškim vodstvom pro-fesorice Irene Rep.

Lepo je videti, kako kultura tudi na vasi združuje vaščane, znance in profesorice – kolegice in prijateljice v istem učnem hramu.

Besedilo in fotografija: Marino Samsa.

Med razstavljenimi deli bodo seveda tudi slike Jasmine Čelan.

KULTURA

Magda Cej je svoje likovne podobe razstavila na slikoviti kmečki borjači Frjanščeve domačije.

16

J u n i j 2 0 2 0

Na Obali dve spominski razstavi Erika LovkaLani je minilo deset let od prezgodnje smr-ti postojnskega umetnika Erika Lovka, tudi v mednarodnem prostoru poznanega slikarja in kiparja. S svojim delovanjem je bil vidno priso-ten tudi v Obalnih galerijah Piran in v Društvu Insula. V znak spomina na njegov obsežni ustvarjalni opus so prvi petek v juniju v Mestni galeriji Piran odprli večjo pregledno razstavo z naslovom Mož in sonce, naslednji torek pa v izolski Galeriji Insula še razstavo ciklusa črno--belih risb na papirju z naslovom Tango.

Za postavitev razstav gre zahvala predvsem Lovkovi hčerki Maji, saj je želela ob tej oble-

KULTURA

Varuhinje gozda s prelepo zračno instalacijo

Doživetje na odprtju razstave Zrak, postavlje-ne na zelenici med Zdravstvenim domom in Šolskim centrom, je bilo 12. junija popoldan nekaj posebnega. Spremljali so ga edinstveni zvoki gonga, ki jih je pričarala Tamara Kalu-ža. Za izvirno prostorsko postavitev številnih raznolikih gibajočih obeskov, ujetih v trikotni-ško nosilno konstrukcijo med drevesi, so za-služne Varuhinje gozda.

V svoje izdelke iz bele papirne gline so avtori-ce vložile veliko dela in so svojevrsten poklon našemu okolju. Upajo, da bodo tam ostali ne-poškodovani in bodo nagovarjali mimoidoče, da bi zaustavili korak in uživali v pogledu.

S tovrstnimi razstavami na prostem želijo pridati svoje snovanje k oživljanju varovanja narave. S pričujočo mobilno instalacijo nada-

ljujejo zgodbo štirih elementov. Tokrat so jo po-svetile zraku in še vedno simbolno sledijo nače-lu trojnosti – principu trojnega božanstva; to se ponavlja v slovanski mitologiji. V njej je bil glavni bog Triglav s tremi glavami – z eno je pazil nebo, z drugo zemljo in s tretjo podzemlje. Podobno drevesa s koreninami, z deblom in s krošnjo po-vezujejo podzemlje, zemljo in nebo. Naš pred-niki so dosegali ravnovesje energij tako, da so s kamenjem tvorili trikotnike, imenovane »tročan«. Verjeli so, da z njimi zavarujejo sebe, svoje živali

in domačije. V tročanu so združene sile ze-mlje, ognja in vode.Varuhinje gozda delujejo že nekaj let v štu-dijskem krožku pod vodstvom Flore Otoni-čar v okviru društva HMUM in jezikovne šole Athena v Postojni, s podporo Občine Postoj-na. Sicer pa študijske krožke sofinancira Mi-nistrstvo za izobraževanje RS, koordinira pa Andragoški center RS.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Tomaž Penko.

tnici obeležiti spomin na očeta. Dala je pobudo in se povezala s kustosi obeh galerij; brez okle-vanja sta pristali na predlog. V Piranu si lahko ogledamo razstavo v treh etažah, in sicer velika in nekatera manjša platna, različne male plastike in skulpture, kolaže, risbe in grafike. Obiskoval-ce vedno znova očarajo živost barv in prizori mogočnih figuralnih kompozicij na platnih, na katerih je kar nekaj priljubljenih motivov glasbe-nikov in plesa v značilnem ‘Lovkovem slogu’, z mediteranskim nadihom in igrivo ikonografijo.

Odprtji obeh razstav sta bili dobrodošli spre-membi po več kot dvomesečnem zatišju jav-nega kulturnega življenja in zaprtja galerij. Ude-ležilo se ju je mnogo ljudi od vsepovsod, tudi Erikovih prijateljev, znancev in ljubiteljev ume-

tnosti iz Postojne. Seveda ni manjkal niti Dra-go Mislej Mef. Ob tej priložnosti se ga je spo-mnil s pesmimi in z iskrivimi utrinki.

Razstava v Piranu bo na ogled do 23. avgusta, v Izoli pa do 9. julija. Sicer pa Postojnčani upa-mo, da se bo v našem mestu kmalu uresničila dolgo pričakovana galerija z Lovkovo stalno zbirko. Vedno znova se je lepo srečati z nje-govimi edinstvenimi deli.

Erik Lovko (1953 – 2009) je za seboj zapu-stil izjemno obsežen opus umetniških del. Od leta 1976 je imel več kot 70 samostoj-nih razstav, sodeloval je na več skupin-skih postavitvah pri nas in v tujini ter na mednarodnih kiparskih simpozijih. Nje-govo delo je obsegalo slikarstvo, kipar-stvo, grafiko, ilustracijo in karikaturo. Kot uveljavljen umetnik samosvojega sloga je bil cenjen in večkrat nagrajen. Predno se je poslovil, je januarja leta 2009 v galeriji Epica v Postojni poklonil svojemu mestu ob stoletnici podelitve mestnih pravic od-mevno razstavo z naslovom »Dobro ju-tro, Postojna«. Ujeta v belino marmornih stihov nas v domačem kraju vedno spo-minja nanj tudi veličastna »Burja«, prav tako čar mnogoterih slikovitih platen.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Vito Divac.Razstava v Piranu bo na ogled do 23. avgusta.

Varuhinje gozda so zelenico med Zdravstvenim domom in Šolskim centrom obogatile z izvirno instalacijo.

17

J u n i j 2 0 2 0

ZANIMIVOSTI

Impresivne pozabljene ostaline Sv. Duha

Ena od priljubljenih rekreacijskih, pa tudi že iz preteklosti znanih in priljubljenih romarskih poti je tista, ki nas lahko iz različnih izhodišč krožno popelje in pripelje na cesto za Planin-sko goro. Vodi prav do mogočne podružnič-ne romarske cerkve Matere Božje, od koder se širi čudovit razgled.

Na pot lahko krenemo nad Lohačo ali pa se v Planini enostavno povzpnemo navkreber kar iz kamnoloma, kar traja slabo uro. Cerkev z bogato zgodovino sega še v čas gotike, glav-nina pa v 17. stoletje.

Pot nas pelje lahko še višje na Grmado do lov-ske koče, od koder se po drugi strani grape lahko spustimo nazaj proti Planini. Že dokaj nižje sredi gozda (če smo dovolj pozorni) ne-

DOGODKI

Osnovnošolci na svoji podjetniški poti

Društvo Podjetniška akademija je organizira-lo drugi Podjetniški tabor v Postojni. Letos se je nanj prijavilo 16 šolarjev, ki so svojo idejo razvili do prototipa. O zmagovalcih je odlo-čila štiričlanska žirija.

Koronavirus se je malo poigral z rokom le-tošnjega Podjetniškega tabora; tokrat je po-tekal med 5. in 7. junijem. Šolarji so prišli z vseh koncev države – iz Portoroža, Izole, Kranja, Tržiča, Izlak, Zreč, Maribora, Ilirske Bistrice, pridružili so se tudi domačini. 16 pri-javljenih osnovnošolcev se je razdelilo v pet ekip, vsaka je imela le en konec tedna časa, da svojo idejo razvije do prototipa. Tik pred zaključkom jih je čakala še 3-minutna pred-stavitev pred žirijo in starši.

Žirijo so sestavljali: zmagovalec četrte se-zone oddaje Štartaj, Slovenija Mirza Ljubl-jankić, soustanoviteljica podjetja REC Maja Požar Andrejašič, Luka Nikolič – znan po startup projektu Glukagen, in vodja marke-tinga v podjetju Unikatoy Simona Premrl. Žirija do mladih udeležencev ni bila neiz-prosna, prej zelo spodbudna. A na koncu so vendarle morali izbrati tri najboljše ekipe. Vrtec za živali Vesele tačke je postala naj družbenokoristna ideja. Najboljšo predstavi-

tev je pripravila 4-članska ekipa, ki je izdelala TI ledeni čaj brez umetnih barvil in sladil. Naj-boljšo idejo so imeli trije fantje, zamislili so si fitness towel holder – pripomoček za name- stitev brisače na hlačni žep.

Nad celotnim potekom tabora je bdel vodja programa Nejc Konjevič, a ob koncu skromno stopil v ozadje z željo, da je na prvem mestu delo udeležencev in njihovih mentorjev. Tudi letošnji zaključni dogodek je sproščeno po-vezoval Rok Bohinc. Zbrane je pozdravil po-stojnski župan Igor Marentič, skupaj z vodjo logistike Karmen Tomažič sta zmagovalnim ekipam podarila lepa doživetja. Tri zmagovalne

daleč od poti ugledamo impresivne ruševine cerkve sv. Duha. V virih je omenjena že leta 1526, zdajšnjo pa so zgradili leta 1889. Žal ji 2. svetovna vojna ni prizanesla, saj jo je leta 1943 požgal Dolomitski odred; in od takrat propada. Ruševine pa vseeno dajo vedeti, kako mogočna in pomembna je bila nekoč. Odlikujejo jo enotna arhitekturna zasnova in slogovno čista podoba s kupolo, kakovostna zidava lepo izoblikovanega prezbiterija, tri-delna notranjščina s štirietažnim zvonikom in lep portalni del s preddverjem.

Od cerkve do Dolnje Planine nas po tej strani loči le še slabih dvajset minut hoje. Planina z okolico je prelepa pokrajina, saj v njej nikoli ne zmanjka pešpoti in brezštevilnih zanimi-vosti. Čakajo nas, da se jim vedno znova ču-dimo, jih odkrivamo in občudujemo.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Barbara

Renčof.

ekipe se bodo odpravile na polet z letalom s portoroškega letališča. Podjetje TOPLINE pa je poskrbelo za dodatno presenečenje. Tim Resman in Jakob Martinuč sta le v eni uri pripravila najboljši načrt za izlet s katama-ranom v Benetke in si prav takšno doživetje tudi prislužila.

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Dejan Damiš, Video

2 Go.

Ruševine romarske cerkve sv. Duha še vedno nakazujejo njeno pomembnost in mogočnost.

Nagrade na letošnjem Podjetniškem taboru so lepa poletna popotnica za šolarje, ki so v začetku meseca pilili svojo podjetniško žilico.

18

J u n i j 2 0 2 0

Od 733 do 1240 metrov nadmorske višine

Planinsko društvo Postojna skrbi za dve pla-ninski koči. Na Pečni rebri leži Koča Mladika – nanjo že nekaj let skrbno pazi Samo Kerla-tec. Vojkova koča na Nanosu pa je letos dobila nova mlada oskrbnika. Društvo je imelo letos velike načrte, pravi predsednica Neva Šemrov, a je večino teh prekrižala epidemija koronavi-rusa. Pohodniško sezono so sicer le obudili v začetku junija.

Planinsko društvo Postojna ima pod okriljem dve koči; zadnja leta si predvsem prizadevajo obnoviti Vojkovo kočo na Nanosu. Nujno po-trebna je energetska sanacija, a odvisni so od razpisov. »Imamo tudi idejo, da bi kuhinjo raz-širili in da bi spredaj naredili teraso,« še doda Neva Šemrov. Nanos je vključen v Zlatorogovo transverzalo ponosa; ta bo letos potekala v ne-koliko drugačni obliki. Za 14. junij napovedana akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah je za zdaj prestavljena. Kočama Mladika in Vojkova koča pa lahko namenite glas v akciji Naj pla-ninska koča; prvi krog spletnega glasovanja se izteče 27. julija.

Koča Mladika na Pečni rebri

Glej, tam zgoraj sveti luč. To pomeni le eno, koča Mladika je odprta. Dobrih 700 metrov visok hribček je priljubljena točka dnevnih sprehajalcev. Nekateri sicer še pomnijo, kako je koča leta žalostno samevala, zdaj pa zanjo že skoraj osem let skrbi Samo Kerlatec. Pove, da je bilo od začetka kar težko: »Narod je prav pozabil na to kočo.« Čeprav je sprva trajalo, da so se domačini nanjo spet navadili, je to da-nes znova zelo obiskana izletniška točka. Sama veže nanjo veliko spominov: »Celo življenje že hodim gor. Oče je prihajal gor na pivo in nas je mati poslala iskat ga za kosilo.« Želja po prevzemu koče je tako z leti vse bolj tlela. Še vedno ima zanjo veliko načrtov, a vse je od-visno od finančnih zmožnosti. V prvi vrsti želi ohraniti prvomajsko kresovanje: »To je tradicija v Postojni že veliko let.«

S planinskim društvom ima zelo dobre izku-šnje, še posebej pohvali predsednico: »Vse se da dogovoriti. Gredo na roko, kolikor se da.« Mladike ne obiskujejo le domačini, sem po-gosto zaidejo tudi tuji turisti. Recimo par iz Argentine – živela sta samo od divjih rastlin. Ali pa Poljak, ki je na vrh prikolesaril v slabem vremenu. »Na poti v Črno goro je bil. Vprašal sem ga, kako nas je našel. Vzel je staro avtokar-to in pokazal – ‘tukaj’. Večinoma nas najdejo na Tripadvisorju, Facebooku,« obrazloži Samo.

ZANIMIVOSTI

Poljak je menda porabil pet evrov na dan. Pri koči si je postavil šotor, Samo mu je zjutraj ku-hal kavo. »Kasneje se mi je javil iz Lodža. V Du-brovniku je imel domotožje, zato je prodal kolo in si kupil letalsko karto za Poljsko,« še zaključi anekdoto.

Pogoste sprehajalce in oskrbnika je razočaralo ravnanje ljudi med epidemijo. Nepridipravi so mu zakurili klop in okolico nastlali z odpadki. »Tedensko je bilo za eno črno vrečo smeti. Z izjemo tega časa pa dosti spoštujejo.« Obisko-valci najbolj pohvalijo razgled in prijaznost. Tu so vsi dobrodošli. »Zato se tudi vračajo. Načrt imam, da bom tu zgoraj, dokler mi bo zdravje služilo. O zaslužku nima smisla govoriti, koča ti pod kožo zleze. Je bolj način življenja kot pa posel,« še zaupa Samo Kerlatec.

Koča Mladika je med tednom odprta od 17. do 21. ure, za konec tedna se odpre že ob desetih. Ob ponedeljkih je zaprta.

Vojkova koča na Nanosu

Čeprav pogoste poznopomladanske plohe pri-dno zalivajo pobočje Nanosa, življenje novih oskrbnikov Vojkove koče ne teče počasi. Bar-bara Penko in Petar Ašanin (fotografija na na-slovnici Postojnskega prepiha) bi morala kočo v zavetju nanoških dreves prevzeti v aprilu, a je načrte prekrižala epidemija. Tako je ta čas pri-šel prav za priprave na prve obiskovalce. Petar je ob mojem obisku raje zavil v kočo in govor-jenje prepustil Barbari. Ko sem izklopil dikta-fon, ni bil več tako sramežljiv. Nekdanji kuhar priljubljenega Avio Puba skupaj z Barbaro deli svež zanos in polno mero načrtov za kočo, ki je sicer postavljena na vipavski zemlji. Vendarle bi jo težko označili za kaj drugega kot postojn-sko planinsko točko.

Pivčanka Barbara in Postojnčan Petar sta mlad par, že to ju ločuje od običajnih oskrbnikov pla-ninskih koč. »Videla sva, da se išče oskrbnik in sva objavo na Facebooku delila naprej. Pred-zadnji dan sva si pa rekla, zakaj pa ne? Nisva kaj dosti razmišljala, to bova potem, ko bo čas za to,« je Barbara orisala spontano odločitev za oskrbnika koče. Prepričana sta, da je izbiro pretehtal preizkus v sami koči, ki sta ga očitno uspešno opravila.

Načrtov imata veliko, eden glavnih ciljev je ureditev zunanjega točilnega pulta; ta je že v delu. »Zelo rada imava naravo, to bi rada vklju-čila v ponudbo,« zato sta v meni vključila tudi ekološka vina. Sladice so trenutno med najbolj priljubljenimi na jedilniku. »Štrudelj zelo hva-lijo. Palačinke gredo tudi,« še doda. Trudita se biti čimbolj aktivna na družabnih omrežjih, da so pohodniki kar se da obveščeni.

Njun dan se začne že ob petih zjutraj. Pred-videvata, da bosta s prihodom poletja svojo budilko premaknila na še zgodnejši čas. Naj-slajše je srkanje jutranje skodelice kave z enim najlepših razgledov na tem koncu države. Spita kar v koči, saj jima delo vzame veliko časa. Za-vedata se, da lenarjenja tukaj ni, dela se »od jutra do mraka, samo si na 1200 metrov. Kdo se lahko s tem pohvali?« z nasmehom pove Barbara.

Na vrh vodi več poti, a mladi Pivčanki se »zelo dopade strma«. »Všeč so mi jeklenice. Posku-siti moram še mladinsko pot; bila naj bi levo od strme, samo ni nikjer označena.« Vojkova koča na Nanosu je med tednom odprta od 7. do 16. ure, ob koncu tedna do 18. Vsak torek je zaprta.

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko.

Samo Kerlatec že osem let zgledno skrbi za kočo Mladiko na Pečni rebri.

19

J u n i j 2 0 2 0

Junaki in junakinje na dveh kolesih

Kolesarjenje po občinskih mejah je prava uspešnica. Za predlagano koronaturo Toma-ža Penka se je odločilo veliko kolesarjev; 20 junakinj in junakov je prevozilo celoten krog. Srečanje vseh, ki so opravili zahteven kolesar-ski izziv, so pripravili v turistično-informacij-skem centru Galerija in jim tam poklonili lepa presenečenja.

Vrtenje pedalov v spokojnem zavetju po-stojnskih gozdov zveni kot čudovit, a hkrati aktiven izlet na domačem pragu. Kolesarji, sicer vajeni zahtevnejših kolesarskih poti, so imeli cel mesec časa za dokončanje približno 100-kilometrske koronature po občinskih mejah. Trasa ni bila mačji kašelj, saj se na poti nabere kar 2000 metrov višinske razlike.

Odziv je bil presenetljiv – celotno pot je na-mreč opravilo kar 20 posameznikov, med temi so bile tudi tri kolesarke. Leta očitno niso nikakršna ovira, najstarejši udeleženec je imel kar 70 let. Na izziv pa se niso podali zgolj domačini. Kolesarje so povabili na sre-čanje v turistično-informacijski center Gale-rija. Ob prijetnem druženju so jim za uspe-šno opravljen izziv podarili lepe spominke,

DOGODKI

Podeželsko društvo Kašča in Društvo Škratovka Haasberg sta kmalu po sprostitvi omejitev ob epi-demiji pripravila tradicionalni pohod Od Erazma do Ravbarja. Sonce, svež zrak in dobra družba so po več tednih za štirimi stenami pritegnili k izletu lepo število ljudi. Nad udeležbo na zadnjo nedeljo v maju sta bila presenečena tudi organizatorja.

Približno 60 ljudi sta organizatorja naštela na le-tošnjem pohodu Od Erazma do Ravbarja. Visoka udeležba jih je pozitivno presenetila, saj šestega tradicionalnega pohoda niso preveč oglaševali. Večtedensko omejevanje družbenih stikov je bil očitno dovoljšen povod za 24-kilometrski ne-deljski izlet po domačih hribčkih. Pohodnike ni zmotila niti zgodnja jutranja ura na zadnji majski dan v letu.

Društvi Škratkovka Haasberg in Kašča pripravita prijateljski pohod zadnjo nedeljo v maju, vsa-ko leto pa zamenjajo smer pohoda. Letošnjega so začeli v Predjami. Pot jih je od tamkajšnjega gradu vodila po podgurskih hribčkih v smeri

Planina. Prvi postanek so naredili na vrhu sv. Lovrenca. Tam so domačinke pripravile do-brote, da so pohodniki nabrali dovolj energije za nadaljevanje poti na Špilnik in Lipovec. Pri lovski koči na Planinski gori so za okrepčilo poskrbeli še Planinci. Sledil je spust do ruševin dvorca Haasberg; tam so si pohodniki po pribli-žno šestih urah hoje privoščili okusno joto. Ob tem so si seveda izmenjali še kakšno prijateljsko besedo; pregnale jih niso niti posamezne kaplje

dežja, ki so ob koncu pohoda nekoliko osvežile ozračje. V društvih pravijo, da je pohod v prvi vrsti namenjen domačinom. Najpomembnejše jim je skupno druženje, kar je bil tudi prvotni razlog za nastanek vsakoletnega pohoda. Če bo vse po sreči, ga napovedujejo tudi za prihodnje leto, ko ga bodo začeli – kot veleva tradicija – v Planini.

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Silvo Čuk.

ki obujajo postojnske mite in legende. Tomaž je v minulih dneh povabil še na celo-dnevni voden izlet po skrajnih mejah postojnske občine. Skupaj z organizacijsko enoto Turizem Zavoda Znanje sicer vabi vsak mesec tudi na brezplačna kolesarska vodenja. V maju se je pri-javilo na prvi tovrsten izlet po Grajski kolesarski poti lepo število ljudi.

Pedali se bodo vrteli tudi v poletnih mesecih. V juliju bo možno raziskovati Javornike, konec avgusta pa označeno Jamsko kolesarsko pot.

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko.

Letošnji prijateljski pohod z visoko udeležbo

Lepo vreme, narava in dobra družba so po več tednih izolacije pritegnili k izletu veliko ljudi.

V turistično-informacijskem centru Galerija so vsem kolesarjem, ki so prevozili koronaturo, pripravili presenečenje.

PopravekV prejšnji številki Postojnskega Prepiha smo v prispevku Za razvoj kolesarske destinacije napačno navedli sodelujoče pri Koronaizzivu. Začrtali so ga Tomaž Penko iz Bike Slovenia, Špela Peric iz Za-voda Znanje, organizacijske enote Turi-zem in turnokolesarska vodnica Nataša Kocjančič. Ta pa ni zaposlena pri Zavodu Znanje, kot je bilo v prispevku prvotno navedeno. Za napako se opravičujemo.

Uredništvo

20

J u n i j 2 0 2 0

KEGLJANJE

Z zadnjima dvema krogoma so se končala ekipna prvenstva v ligaških tekmovanjih, ki spadajo pod okrilje osrednje Kegljaške zveze Slovenije. Sezo-na 2019/20 pa bo v zgodovino Kegljaškega kluba Proteus Postojna nedvomno zapisana kot naju-spešnejša v 47-letnem organiziranem delovanju. Kako tudi ne, saj so članice postale državne prva-kinje, člani so osvojili tretje mesto v državi, druga ekipa kegljačev pa je z osvojitvijo prvega mesta v tretjeligaški konkurenci napredovala ligo višje.

Po trimesečni prekinitvi ligaških tekmovanj za-radi koronavirusa so kegljavke prva dva junijska konca tedna odigrale še dva preostala kroga. V predzadnjem krogu so gostovale v Kamniku in bile poražene z 2 : 6, v zadnjem – 18. krogu pa so doma s 6 : 2 zanesljivo odpravile Impol (Sloven-ska Bistrica). Ob koncu briljantne sezone so tako z osvojenimi 23 točkami prvič pristale na prvem mestu (11 zmag, remi in štirje porazi), česar pred pričetkom prvenstva ni pričakoval nihče.Tudi kegljači so v zadnjih dveh krogih v gosteh pri Calcitu Kamnik izgubili 7 : 1, na domačem kegljišču v Športnem parku pa so v primorskem obračunu s 6 : 2 ugnali Gorico (Nova Gorica). Državni prvak je postal Konstruktor Maribor (32 točk), drugi je Calcit (31 točk), tretji pa so Postojn-čani. Ti so v 18 krogih osvojili 26 točk (13 zmag in pet porazov).

Članska ekipa Proteus II je nastopala v 3. ligi - za-hod in zanesljivo zasedla prvo mesto. V predzadnji

ŠPORT

tekmi so doma v sosedskem obračunu kar z 8 : 0 ugnali Pivko II, naslov najboljšega pa so potrdili v Ljubljani pri Lokomotivi, kjer so zmagali s 6 : 2. Zbrali so 31 točk (15 zmag, remi in dva poraza) in bodo naslednjo sezono nastopali v 2. državni ligi - zahod. Pokale in kolajne za osvojena visoka mesta je vsem trem članskim ekipam Proteusa Postojna podelil predsednik KZS Milan Kurelić. Ob tem je pohvalil načrtno delo v domačem klubu, saj si že dlje časa lasti kegljaški primat na Primor-skem, visoko pa kotira tudi v državnem merilu.Naj omenimo, da bo ženska ekipa Proteusa jeseni zastopala Slovenijo na svetovnem pokalu v Pod-brezovi (na Slovaškem), moški pa bodo tekmovali v NBC pokalu v Apatinu (Srbiji).

BALINANJE

Bar Hrašče je ob odprtju novega gostinskega lokala na prvo junijsko soboto na dvosteznem balinišču domačega kluba organiziral balinarski oziroma Otvoritveni turnir 2020. To je bila prva športna prireditev v občini Postojna po uradni razglasitvi prenehanja pandemije koronavirusa.

Nastopilo je deset ekip (trojk) pretežno iz Postoj-ne, pa tudi balinarji iz Podkraja, Hrašč in iz Go-renja. Turnir si je ogledalo lepo število gledalcev. Zmagala je izkušena ekipa Postojne v postavi Jože in Mitja Jenček, Ante Bašić in Željko Ma-ček. V finalnem obračunu so s 13 : 5 zanesljivo ugnali Podkraj (Janez Koren, Boštjan Gorše in Branko Bajc). Tretji so bili balinarji, ki jih je v svojo ekipo izbral Drago Djurić. Tri najboljše ekipe so

prejele lepe pokale, priložnostni pršut pa je ostal kar domačinu, ki je najbližje ugotovil višino (590 cm) njegove postavitve na strehi lokala.

Domači balinarski delavci bodo v prihodnjih me-secih izpeljali še dva spominska turnirja – Tušar-jev in Škerjančev balinarski memorial.

TAROK

Zaradi pandemije so bila prekinjena vsa tekmova-nja v taroku. Postojnsko Športno društvo Epic je kot prvo v Sloveniji po končanem koronavirusu, ki jim je »odpihnil« štiri turnirje, sredi junija izpe-ljalo 6. krog tradicionalnega 15. klubskega turnirja.

Turnir je bil posvečen trem preminulim članom –Srečku Košniku, Karmen Progar in Ivu Benkoviču. V postojnski restavraciji Erazmus je nastopilo 16 igralcev iz bližnje okolice ter Cerknice, Vipave in Nove Gorice. Prvo mesto je s samimi zmagami osvojil Bojan Humar (6 točk), druga je bila Simo-na Bajc, tretji pa Henrik Semenič – oba sta zbrala po 5 točk.

OLDTIMER KLUB

V pripravah na veliko srečanje starodobnih vozil

Oldtimer club Postojna – društvo ljubiteljev sta-rodobnih vozil je letni občni zbor nadgradilo z delovno akcijo in s predavanjem o električnih polnilnicah in električnih vozilih. Zanimivo in vse bolj aktualno temo je predstavil energetski sveto-valec Lucijan Batista, delovno akcijo pa so posve-tili nekdanji vojaški betonski gradnji na Poljanah.

Za klub je bilo minulo leto uspešno, medtem ko je nekatere letošnje načrte okrnila pandemija ko-ronavirusa. Po umiritvi razmer se je 24 članov in privržencev društva 7. junija udeležilo letošnje prve, uvodne vožnje s starodobnimi in meddob-nimi vozili. Pot jih je vodila na Kočevsko, tam so si ogledali podzemski bunker Škrilj v Kočevski Reki. Ob nepozabnih vtisih, ki jih nudi ogled tega grad-benega podviga, so se udeleženci na poti domov ustavili še v Žimaricah. V dneh po občnem zboru so bili člani društva s predsednikom Iztokom Bekšem na čelu zelo ak-tivni, saj so že stekle priprave na 15. tradicionalno srečanje starodobnih vozil Postojna 2020. To bo prva večja pokoronska prireditev v Postojni. V so-boto, 27. junija, bo od 10. ure dalje pred PTC Primorko zbranih skoraj 120 starodobnih in tudi drugih vozil. Prireditev bo imela ob nago-vorih številnih predstavnikov drugih društev še obilo drugih zanimivosti – tržnico, srečelov, ga-silsko vajo, panoramsko vožnjo … Lepo vabljeni!

Sportno stran je pripravil: Brane Fatur.

Kegljavke in kegljači se upravičeno veselijo letošnjih uspehov. Fotografija: Foto Atelje Postojna.

Balinarji so z navdušenjem sodelovali na prvem balinarskem turnirju po uradni razglasitvi konca epidemije.

21

J u n i j 2 0 2 0

Prostovoljstvo se vedno dogaja v skupnosti. Ponekod je odvisno od posameznikov, pripravljenih priskočiti na pomoč v stiski ali se odzvati na novo potrebo v oko-

V energetskih svetovalnicah ponovno živahno

Brezplačno energetsko svetovanje za občane je s 1. junijem ponov-no odprlo vrata tudi za osebno svetovanje, še vedno pa je možno tudi elektronsko in telefonsko poslovanje. V veljavi tudi pri njih os-tajajo vsi varnostni ukrepi.

Kulturni utrip poletja 2020 BO …

… v kolikor bodo razmere to dopuščale. Zaenkrat ukrepi Vlade RS dovoljujejo izvedbo prireditev z upoštevanjem določenih ukrepov, zato smo se na Občini Postojna odločili, da bomo večji del festivala izpeljali.

Postojna ponovno prejemnica naziva »Prostovoljstvu prijazno mesto«Slovenska filantropija med 25. in 31. majem 2020 že tradicionalno organizira 21. Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij in zahva-la prostovoljcem za njihovo udejstvovanje. Na Slovesni dan prosto-voljstva so razglasili letošnje prejemnike nazivov, med drugim tudi naziva 'Prostovoljstvu prijazno mesto'. Tudi letos si je tega ponovno prislužila občina Postojna.

Odprtje bo v torek, 7. julija, z opernim večerom Jureta Počka-ja in Simfoničnega orkestra Can-tabile z gosti, trajal pa bo do 14. avgusta, ko bo na trgu nastopila dalmatinska klapa Cambi. V do-brem mesecu dni bo poskrbljeno za vse glasbene okuse, sredini večeri pa bodo, kot že tradicio-nalno namenjeni najmlajšemu občinstvu. Podrobnejši program lahko preverite v nadaljevanju na strani 23.

Prvi nabor nastopajočih, ki je bil izdelan že meseca februarja, smo morali malenkost spremeniti, saj bo na festivalu tako med obiskovalci kot med nastopajočimi potrebno upoštevati priporočila in zagotavljati zahtevane ukrepe, med katerimi sta največji zalogaj omejitev števila ude-ležencev posamezne prireditve in vzdrževanje varnostne razdalje med njimi. Ob tem že sedaj naprošamo vse obiskovalce poletnih prire-ditev, da sledijo navodilom orga-

nizatorjev ter spoštujejo pravila in priporočila. Le na ta način bo izvedba festivala mogoča in bomo obenem vsi skupaj ostali zdravi. Zaradi trenutne situacije si pridr-

žujemo pravico do spremembe programa ali odpovedi priredi-tev, o čemer bomo obiskovalce obveščali prek spletnih in elek-tronskih medijev.

Občina Postojna nudi aktivno vsestransko podporo prostovolj-skim organizacijam, v razpisih omogoča dodatno točkovanje prostovoljstva, občanom omogo-ča brezplačne prevoze, promovi-ra prostovoljstvo in spodbuja naj-

mlajše, tudi s podelitvijo priznanj Naj mladi prostovoljec in Naj prostovolj-ski razred/skupina ter s projektom, kot je Po-stoj-na živi ulici. V številne kulturne, čistilne in druge dogodke se zgledno vključujejo tudi župan in člani občinske uprave.

lju, drugod pa je visoka stopnja solidarnosti in sodelovanja v skupnosti posledica načrtnega de-lovanja občinskih uprav.

S sistematičnim spodbu-janjem prostovoljstva in zagotavljanjem podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarja-njem pozitivne družbe-ne vrednosti prostovolj-stva v lokalni skupnosti in s promocijo prosto-

voljstva z lastnim zgledom vod-stev občin je 24 slovenskih ob-čin naziv Prostovoljstvu prijazno mesto ponovno potrdilo, med njimi tudi občina Postojna.

Kot občani se lahko v izbra-ni lokalni pisarni naročite na brezplačno energetsko sveto-vanje v okviru mreže ENSVET,

ki nudi individualno in neodvisno energetsko svetovanje ter infor-macijske izobraževalne in oza-veščevalne aktivnosti občanom v

lokalnem okolju. V pi-sarnah mreže delujejo usposobljeni neodvis-ni energetski svetoval-ci, ki z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresni-čevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v sta-novanjskih stavbah.

POLETNI FESTIVAL POSTOJNA 2020od 7. ju l i ja do 14 . avgusta na Titovem trgu

Kulturni utrip poletjaKulturni utrip poletjaKulturni utrip poletja12 .12 .

Torek | 7.7. | 20.30

Koncert JURE POČKAJ in

SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE z gosti

Sreda | 8.7. | 19.00

Otroška sredaTEATER CIZAMO:

SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS

Četrtek | 9.7. | 21.00

Jazz blues večer IN RECITAL WITH BLUES

org.: Jazz Hram

Petek | 10.7. | 20.30

Koncert JAZZ PUNT BIG BAND

TOLMIN

Torek | 14.7. | 20.30

Koncert NINA PUŠLAR

Sreda | 15.7. | 19.00

Otroška sredaTEATER CIZAMO:

SIRKEC SIRKEC

Četrtek | 16.7. | 21.00

Vokalni jazz večer KRISTINA OBERŽAN

KVARTET org.: Jazz Hram

Torek | 21.7. | 20.30

Koncert VAZZ & BAND

Sreda | 22.7. | 19.00

Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV

Četrtek | 23.7. | 21.00

Blues večer IVO & THE TOOLS

org.: Jazz Hram

Torek | 28.7. | 20.30

Večer oddaje PRIJATELJI OSTANIMO

PRIJATELJI

Sreda | 29.7. | 19.00

Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV

Četrtek | 30.7. | 21.00

Gypsy swing večer DAMIR KUKURUZOVIĆ

DJANGO GROUP org.: Jazz Hram

Petek | 31.7. | 20.30

Koncert KINGSTON

Torek | 4.8. | 20.30

Koncert INTIMNO Z LARO JANKOVIĆ

(v atriju IZRK ZRC SAZU)

Sreda | 5.8. | 19.00

Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV

Četrtek | 6.8. | 21.00

Vokalni jazz večer MARTINE THOMAS &

BLACK COFFEE org.: Jazz Hram

Petek | 7.8. | 20.30

Rokenrol večer OSCAR CHERSA &

THE FLAMING STARS BAND

Torek | 11.8. | 20.30

Projekcija filma ZA PAVLA KNOBLA

SKOVANO

Sreda | 12.8. | 19.00

PASJI DAN

Petek | 14.8. | 20.30

Koncert KLAPA CAMBI

Organizator si pridržuje pravico do spremembe ali odpovedi programa. Koncerti in predstave bodo potekali po priporočilih NIJZ.

Obiskovalce naprošamo, da upoštevajo navodila ob vstopu na prizorišče.

22

OBČINSKE STRANI J u n i j 2 0 2 0

POLETNI FESTIVAL POSTOJNA 2020od 7. ju l i ja do 14 . avgusta na Titovem trgu

Kulturni utrip poletjaKulturni utrip poletjaKulturni utrip poletja12 .12 .

Torek | 7.7. | 20.30

Koncert JURE POČKAJ in

SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE z gosti

Sreda | 8.7. | 19.00

Otroška sredaTEATER CIZAMO:

SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS

Četrtek | 9.7. | 21.00

Jazz blues večer IN RECITAL WITH BLUES

org.: Jazz Hram

Petek | 10.7. | 20.30

Koncert JAZZ PUNT BIG BAND

TOLMIN

Torek | 14.7. | 20.30

Koncert NINA PUŠLAR

Sreda | 15.7. | 19.00

Otroška sredaTEATER CIZAMO:

SIRKEC SIRKEC

Četrtek | 16.7. | 21.00

Vokalni jazz večer KRISTINA OBERŽAN

KVARTET org.: Jazz Hram

Torek | 21.7. | 20.30

Koncert VAZZ & BAND

Sreda | 22.7. | 19.00

Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV

Četrtek | 23.7. | 21.00

Blues večer IVO & THE TOOLS

org.: Jazz Hram

Torek | 28.7. | 20.30

Večer oddaje PRIJATELJI OSTANIMO

PRIJATELJI

Sreda | 29.7. | 19.00

Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV

Četrtek | 30.7. | 21.00

Gypsy swing večer DAMIR KUKURUZOVIĆ

DJANGO GROUP org.: Jazz Hram

Petek | 31.7. | 20.30

Koncert KINGSTON

Torek | 4.8. | 20.30

Koncert INTIMNO Z LARO JANKOVIĆ

(v atriju IZRK ZRC SAZU)

Sreda | 5.8. | 19.00

Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV

Četrtek | 6.8. | 21.00

Vokalni jazz večer MARTINE THOMAS &

BLACK COFFEE org.: Jazz Hram

Petek | 7.8. | 20.30

Rokenrol večer OSCAR CHERSA &

THE FLAMING STARS BAND

Torek | 11.8. | 20.30

Projekcija filma ZA PAVLA KNOBLA

SKOVANO

Sreda | 12.8. | 19.00

PASJI DAN

Petek | 14.8. | 20.30

Koncert KLAPA CAMBI

Organizator si pridržuje pravico do spremembe ali odpovedi programa. Koncerti in predstave bodo potekali po priporočilih NIJZ.

Obiskovalce naprošamo, da upoštevajo navodila ob vstopu na prizorišče.

23

OBČINSKE STRANIJ u n i j 2 0 2 0

Zaključek projekta Varno na kolesu – 3. mesto za OŠ Prestranek

Tudi letos se je Osnovna šola Prestranek vključila v projekt Varno na kolesu, ki je to-krat potekal drugače, kot prejšnja leta.

V razpisu A je sodeloval peti razred, ki je pripravil dve nalogi. V prvi so raziskali, kako opravljajo kolesarske izpite v sosednjih dr-žavah, v drugi nalogi pa so posneli glasbeni film z naslovom Nepazljivi kolesarji.

V razpisu B so lahko sodelovali vsi učenci od 1. do 9. razreda. Vključilo se je lahko po-ljubno število učencev in oddelkov. Na voljo so bile tri naloge: športne ure na kolesu, jaz

Dan modelarja 2020

Člani društva modelarjev BETAL iz Postoj-ne že nekaj let prirejajo pred zaključkom šolskega leta pomladno srečanje svojih članov, ki so ga poimenovali »DAN MODE-LARJA«.

Po navadi je bilo srečanje obenem tudi »dan odprtih vrat« društva BETAL. Zaradi letošnje epidemije je bilo srečanje nekoliko okrnje-no.

Namen je predvsem začetek letenja z modeli, druženje in spoznavanje novih članov. Leto-

Virus prinesel tudi nekaj dobrega Zadnjo majsko nedeljo smo osnovnošolke iz ulice Na Lokvi v Postojni organizirale do-brodelni koncert.

S petjem, igranjem, kotalkanjem in koreogra-fijo so Hana, Zarja, Kaja, Nika, Zala in Lena so-ustvarile koncert. Namen je bil zbrati čim več denarja za naše sovrstnike, ki so se tudi zaradi sedanje situacije, znašli v stiski.Kljub slabemu vremenu se je koncerta na prostem udeležilo približno 70 obiskovalcev. Po končani prireditvi so bili vsi vabljeni na po-gostitev, kjer smo pripravili mize s sladicami,

na kolesu, predlog kolesarskega izleta v moji občini.

Prestranška šola se že nekaj let na tem tekmo-vanju uvršča precej visoko. Tudi letos je bilo tako. V razpisu A+B je šola osvojila 3. mesto in

nagrado v višini 500€, v razpisu A so peto-šolci osvojili 4. mesto. Več o uvrstitvah in na-loge vseh šol pa si lahko preberete na spletni strani projekta.

Liljana Bole

šnje vetrovno in deževno vreme ni preveč naklo-njeno modelarjem pa kljub temu je bilo na letali-

šču pri Zagonu živahno, letalsko in družabno. Andrej Bratož

ki so jih spekle naše pridne mame in sosede iz ulice, za kar se vsem zahvaljujemo. Zbrana sred-stva smo v dogovoru z OE RK Postojna-Pivka namenili nakupu bonov za šolske potrebščine

otrokom iz Postojnske in Pivške občine. S tem smo pokazali, da v naši ulici bije veliko srce.

Zoja Petrović

24

OBČINSKE STRANI J u n i j 2 0 2 0

Projekt Posbikes je zaživel tudi v praksi

Sredi junija se je kljub neprimernemu vremenu odvilo sklepno de-janje projekta POSBIKES. Na prvo vožnjo z mestnimi kolesi na so se podali člani štaba Civilne zaščite Občine Postojna.

Ker trenutna situacija ne dopušča, da bi odprtje praznovali praznično kot po navadi, so se v duhu konca epidemije na kolo podali kar člani štaba CZ Občine Postojna iz postajališča pri ZD Postojna in na ta način simbolično obeležili konec težkega obdobja in nas popeljali v malce bolj brezskrbno poletje. Dogodek je delno pokvaril dež, kar pa najbolj aktivnih ni ustavilo in so vseeno opravili prvo preizkusno vožnjo. Od 11. junija dalje so kolesa na voljo vsem, ki se bodo želeli popeljati po Postojni in bližnji okolici.

Kaj potrebujete za registracijo?

Kot novi uporabnik sistema POSBikes se lahko registrirate osebno v TIC Postojna ali TIC Galerija. Pri postopku registracije morate imeti en ve-ljaven osebni dokument in plačilno/bančno kartico. Zaenkrat so možna samo negotovinska plačila. V sistem se lahko prijavite tudi elektonsko prek spletne strani www.posbikes.si ali mobilne aplikacije mobiln.si. Ob fizični registraciji in podpisu pristopnice uporabnik pridobi uporab-niško ime in geslo in kartico za dostop do sistema. Sistem lahko upora-bljate ali s kartico ali z uporabniškim imenom in geslom, ki ga prejmete ob registraciji.

Kratka navodila in napotki za enostavno izposojo in uporabo koles.

■ Pristopite k računalniškemu terminalu in sledite navodilom. Uporaba sistema je možna le s kartico za uporabnike sistema »POSBIKES« ali z uporabniškim imenom in geslom.

■ Vtipkajte vašo PIN kodo in potrdite. ■ Počakate da sistem preveri vse ključavnice in sporoči, katera kolesa

so na voljo.

■ Izberite kolo. ■ Po potrditvi imate na voljo 60 sekund časa da pristopite do izbrane-

ga kolesa in pritisnete srebrni gumb, ki bo utripal v zeleni barvi, da odklenete ključavnico.

■ Po pritisku na gumb, kolo primite za sedež z eno roko ter krmilo z drugo roko, in z enim gibom rahlo prvo potisnete kolo naprej in potem povlečete kolo nazaj ter ga s tem odstranite iz ključavnice.

■ Po uspešni izposoji in opravljeni vožnji potisnete kolo nazaj v klju-čavnico in ga s tem zaklenete. Pred odhodom obvezno zmeraj preverite, če je kolo zaklenjeno.

CenikSezonski paket navadno kolo 20,00€

Sezonski paket navadno in električno kolo 25,00€

Nadgradnja paketa navadno kolo v navadno in električno kolo - Sezona

5,00€

Celodnevni paket za navadna kolesa 5,00€

Celodnevni paket za navadna in električna kolesa 10,00€

Za ceno sezonskega paketa vam sistem omogoča brezplačno uporabo kolesa do 14 ur tedensko. Torej brez doplačila. Uporabnik pa si sam po-razdeli ure uporabe po dnevih kot si želi.

Prva seja varnostnega sosveta Občine Postojna

V ponedeljek, 8. junija je v Gasilsko reševalnem centru potekala prva seja varnostnega sosveta Občine Postojna, ki se je je udeležila večina vabljenih predstavnikov institucij, ki se ukvarjajo z varno-stno in socialno problematiko.

Temeljna funkcija varnostnega sosveta je povezovanje, koordiniranje in usmerjanje organov, organizacij in drugih strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko, kot tudi drugih subjektov, ki lahko kakorkoli vplivajo na kvaliteto varnostne kulture v lokalni sku-pnosti. Člani varnostnega sosveta so aktivno sodelovali, in dali kar ne-kaj pobud in predlogov za reševanje varnostnih problemov.

V prihodnje se bodo udeleženci na sejah sestali nekajkrat v letu, kjer bodo obravnavali in analizirali varnostne razmere s področja klasične

kriminalitete, javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, raz-mere s področja zaščite in reševanja ter drugo varnostno problematiko, predlagali ukrepe za zagotavljanje prijaznejšega in varnejšega življenj-skega in bivalnega okolja in pa sporočila s preventivno vsebino.

25

OBČINSKE STRANIJ u n i j 2 0 2 0

Sprejem odličnjakov iz občine Postojna

Župan Igor Marentič je v dvorani Alojza Srebotnjaka Glasbene šole Postojna tradi-cionalno sprejel letošnje odličnjake vseh treh osnovnih šol občine Postojna, ki so v devetih letih šolanja dosegli najvišji učni uspeh s povprečno oceno najmanj 4,5 ter učencev Glasbene šole Postojna, ki so v vseh letih dosegli odličen uspeh.

Teh je bilo v letu 2019/2020 trideset, dogodka pa so se udeležili v spremstvu enajstih men-torjev in štirih ravnateljev.

Uvodoma sta učence pozdravila ravnatelj glasbene šole Edvard Popit in župan Igor Ma-rentič. Ta je v svojem nagovoru učencem če-

stital za uspeh in jim zaželel uspešno šolanje še naprej. Odličnjaki so prejeli županovo pohvalo in knjigo o Miroslavu Vilharju ter se s ponosom podpisali v Zlato knjigo. S krajšim kulturnim pro-

gramom so prireditev popestrili odličnjaki glasbene šole Postojna.

Foto: Foto atelje Postojna

Pocitniški koledardatum termin cena lokacija prijave in informacije podrobnosti

ŠPORTNI DNEVI ŠPORTNE ZVEZE

29. 6. – 10. 7. 9.00 - 11.30 -Športni park Postojna in druge površine

tel.: 041 688 642, 05 720 25 41, e-mail: sportnazveza.postojna@

studioproteus.sišportne aktivnosti

AKTIVNOSTI DNEVNEGA CENTRA

6. 7. – 10. 7.9.00 - 12.00

-

Dnevni center za otroke in mladostnike, Vojkova 8

tel.: 040 462 819, e-mail: dc.postojna@gmail.com

aktivnosti povečini v naravi

POSTANI MODNI OBLIKOVALEC ALI

OBLIKOVALKA13. 7. – 17. 7. 9.30 - 13.00 50 €

SGLŠ, Tržaška cesta 36

tel.: 041 864 320, e-mail: centerlokalnihumetnosti@

gmail.com

delavnice šivanja in drugih tekstilnih tehnik za otroke od 4. razreda dalje

PODJETNE POČITNICE 20. 7. – 25. 7. 9.30 - 13.30 -SGLŠ, Tržaška cesta 36

e-mail: prostor.drustvo@gmail.comprvi koraki v svet podjetništva za otroke od 4. razreda dalje

USTVARJALNE POČITNIŠKE AKTIVNOSTI

27. 7. – 31. 7. 9.00 - 12.00

-Točka moči, Ulica 1. maja 2c

Obvezne prijave: e-mail: tocka.moci@zavod-znanje.si

ustvarjanje praktičnih stvari in mozaika, obisk gozda, spoznavanje kmetije in pravljične dežele; primerno za otroke med 6. in 10. letom

ŠPORT, JEZIK IN ŠPAS 3. 8. – 14. 8.9.00 - 13.00

-MCP, Vilharjeva 14

tel.: 041 982 781 e-mail: tatjana.rant@mcp.si

obisk muzeja, učenje tujega jezika, šport, ekologija in ustvarjanje; za otroke od 6. do 11. leta

USTVARJALNE POČITNIŠKE AKTIVNOSTI

17. 8. – 21. 8. 9.00 - 12.00

-Točka moči, Ulica 1. maja 2c

Obvezne prijave: e-mail: tocka.moci@zavod-znanje.si

ustvarjanje praktičnih stvari in mozaika, obisk gozda, spoznavanje kmetije in pravljične dežele; primerno za otroke med 6. in 10. letom

AKTIVNOSTI DNEVNEGA CENTRA

24. 8. – 28. 8.

9.00 - 12.00

-

Dnevni center za otroke in mladostnike, Vojkova 8

tel.: 040 462 819, e-mail: dc.postojna@gmail.com

aktivnosti povečini v naravi

INDIJANCI PRELISIČIJO PIRATE

24. 8. – 28. 8.

7.00 - 16.00

20 € na dan,

85 € za 5 dni

Park pred SGLŠ, Tržaška cesta 36

tel.: 040 187 383 tanja.cehic@gmail.com

tabor v parku z aktivnostmi, kopanje v Bloškem jezeru, kosilo; primerno za otroke od 3 do 13 let; prijava drugega otroka z nižjo ceno

26

OBČINSKE STRANI J u n i j 2 0 2 0

Kupuj lokalno!V zadnjih mesecih se je naše življenje spremenilo in vsi se trudi-mo najti svojo novo normalo. Skupaj bomo podpirali drug dru-gega, zlasti v srcu naše skupnosti - vaših lokalnih podjetij.

Občina Postojna v sodelovanju z OE Turizem pripravlja katalog VSEH ponudnikov z VSEH področij v naši občini, v katerem vas bodo lahko občani poiskali in s tem podprli lokalno gospodarstvo in kmetijstvo.

V ta namen vas naprošamo da izpolnite priloženi obrazec in nam ga skupaj s fotografijami pošljite na naslov: ticgalerija@zavod-znanje.si do 30. junija 2020.

Vabljeni, da se odzovete v čim večjem številu.

1. VRT 2. BALKON 3. KMEČKI VRT 4. OKOLICA POSLOVNEGA OBJEKTA

Izbirali bomo najlepše urejen vrt, balkon, kmečki vrt in okolico poslovnega objekta.

Nagradna akcija se je pričela 15. junija 2020 in zaključi 15. septembra 2020. Sodelujejo lahko fizične in pravne osebe delujoče na območju občine Postojna.

Izpolnjeno prijavnico za sodelovanje v nagradni akciji pošljite najka-sneje do 14. septembra 2020 na naslov: • Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna, s pripisom –

Za akcijo »OBČINA POSTOJNA V CVETJU 2020« • ali po elektronski pošti: miran.zitko@postojna.si.

Na podlagi vaše prijave vas bo obiskala ocenjevalna komisija in za-beležila vaše predloge. Več informacij o nagradni akciji dobite na spletni strani Občine Postojna ali na telefonski številki 05 72 80 700.

PRIJAVNICAŽelim sodelovati v nagradni akciji

»OBČINA POSTOJNA V CVETJU 2020«.

Kraj in datum:

Podpis:

(S podpisano prijavnico dovoljujem, da se osebni podatki upora-bijo izključno za potrebe nagradne akcije.)

Kontakt (tel. št., e-naslov):

Naslov:

Ime in priimek/ naziv družbe/ustanove:

Opombe:

1. VRT 2. BALKON 3. KMEČKI VRT 4. OKOLICA POSLOVNEGA OBJEKTA

Nagradna akcija»Občina Postojna v cvetju 2020«

(ustrezno obkroži)

Izpolnjen obrazec in fotografije (v jpg obliki) pošljite na e-naslov): ticgalerija@zavod-znanje.si, zadeva: katalog ponudnikov občine postojna Izpolnjen obrazec nam pošljite najkasneje do 30. 6 .2020

Naziv ponudnika:

Naslov:

Navedite kje opravljate svojo dejavnost (če je lokacija drugačna od sedeža):

Telefonska številka:

E- pošta:

Spletna stran:

FB stran:

Kontaktna oseba:

Urnik:

Predstavitev dejavnosti:

Obvezne priloge: do 3 fotografije vaše dejavnosti, izdelkov

KATALOG PONUDNIKOV OBČINE POSTOJNA

Prijavnica

27

OBČINSKE STRANIJ u n i j 2 0 2 0

Vabimo vas k sodelovanju.V muzeju zbiramo stare igrače, družabne igre, lutke, pripomočke za igre na prostem – pomembno je le, da so te stvari nastale pred koncem 20. stoletja, torej pred letom 2000. Radi pa bomo prisluhnili tudi zgodbam, ki so se spletle okrog igrač – verjamemo, da jih ni malo in igrača z zgodbo je še toliko bolj posebna.

IGRE MOJE MLADOSTI

NOTR

ANJS

KI MU

ZEJ P

OSTO

JNA I

N GO

RIŠKI

MUZE

J V SE

PTEM

BRU

PRIPR

AVLJA

TA RA

ZSTA

VO

SODELUJ PRI SNOVANJU RAZSTAVE

VEČ INFORMACIJWWW.NOTRANJSKI-MUZEJ.SI , INFO@NOTRANJSKI-MUZEJ.SI ALI 041 313 179.

G E N E R A C I J E

S P E L E O �

B I O L O G O V

G E N E R A T I O N S O F S P E L E O B I O L O G I S T S

Titov trg 20. 6. – 1. 9. 2020

28

OBČINSKE STRANI J u n i j 2 0 2 0

PUM-OPROJEKTNO UČENJE MLAJŠIH ODRASLIHBrezplačen program za mlade, ki hočejo uspešno dokončati šolske obveznosti, in mlade, ki iščejo zaposlitev.Ti šolanje na daljavo predstavlja izziv? Te je strah, da ne boš opravil šolskih obveznosti (izpiti, matura …)?Si izgubil službo ali te skrbi,

Čutiš tesnobo otrebuješ

Morda pa si le želiš svoj čas preživeti v sproščeni družbi, kjer boš

okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

Če si vsaj na eno od vprašanj odgovoril z DA, nas kontaktiraj, da ti mentorji predstavimo koristi brezplačnega programa PUM-O.

Telefon: 031 360 977; E-naslov: pum-o@zavod-znanje.si

PUM-OPogrebne storitve

DODATNE INFORMACIJE: KOMUS d.o.o Jeršice 3, Postojna, Dežurna št.: 041 377 294

Tel.: 05 726 55 47, e-mail: komus@komus-po.si

V TEŽKIH TRENUTKIH ŽALOVANJA, OB IZGUBI NAJBLIŽJEGA,

SMO VAM V POMOČ S PRIJAZNO BESEDO IN CELOSTNO ORGANIZACIJO ZADNJEGA SLOVESA

NUDIMO VAM POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

V primeru naše organizacije pogrebne sveËanosti vam nudimo 10% popust na žalne aranžmaje v cvetliËarni Agrokor.

✜ ureditev dokumentacije, prevozi in priprava pokojnika (doma in v tujini)

✜ izkop in priprava groba, priprava poslovilne vežice✜ klasiËni in žarni pogrebi, ter raztros pepela na

pokopališËu✜ ekshumacija✜ organizacija pogrebne sveËanosti✜ žalno cvetje, objava osmrtnic✜ pevci, trobentaË, poslovilni govor✜ pogrebna oprema

Komus Prepih PRESS 105x126mm RZ 29-1-19.indd 1 18/2/19 11:14:19

Obvezne prispevke za socialno varnost za svoje zaposlene obraču-navajo in plačujejo delodajalci. Ti v obračunu davčnih odtegljajev izračunajo, odtegnejo in plačajo prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, kot tudi prispevke za katere je zaveza-nec delodajalec.

FURS lahko razkrije te podatke delavcu, ki želi izvedeti, ali njegov delodajalec zanj plačuje prispevke.

Razkritje podatkov o prispevkih, ki jih je plačal oziroma jih je dolžan plačati vaš delodajalec ali druga oseba, lahko enostavno zahtevate preko sistema eDavki. Le to lahko enostavno zahtevate tudi preko mobilne aplikacije. Če si boste na svoje mobilne telefone naložili brezplačno aplikacijo eDavki in vam delodajalec v preteklem mesecu ni obračunal in/ali plačal prispevkov za socialno varnost, pa boste o tem na svoj telefon dobili obvestilo.

Razkritje navedenih podatkov lahko osebno ali po pošti na predpi-sanem obrazcu IREK-21, zahtevate na kateremkoli finančnem uradu, razen na Generalnem in Posebnem finančnem uradu.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA FINANCEFINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Preverite, ali vam delodajalec plačuje prispevke

29

OBČINSKE STRANIJ u n i j 2 0 2 0

4. julij 2020

17:00 S poezijo med ljudiKulturno društvo vse-ENO Strmca

Vstop prost, sedem poetov iz cele Slovenije in glasbeno presenečenje.

Vrt na domačiji Tominec, Strmca 19 v primeru dežja v hlevu domačije

6. julij 2020

9:00 Štafetne igre s Centrom za krepitev zdravjaDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

7. julij 2020

9:00 Nordijska hoja s Centrom za krepitev zdravjaDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

8. julij 2020

9:00 Obisk Kluba vodnikov reševalnih psovDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

9. julij 2020

9:00 PočitniškidansKovodomnatemo»bodi eko«Dnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

25. junij 2020

18:00 Promenadni koncert Postojnske godbe 1808 Postojnska godba - 1808

V primeru lepega vremena*

Titov trg

27. junij 2020

8:00 15.mednarodnosrečanjestarodobnih vozil – Postojna 2020 Oldtimer Club Postojna

Postojna – Novi trg (pred PTC Primorka)

9:00 Pohod ob spomenikih NOB KO ZB NOB Prestranek, ZB NOB Postojna v sodelovanju z Občino Postojna

Zbirališče pohodnikov pred Kulturnim domom Orehek med 8.30 in 9.00

Štivan

29.6.2020 - 3.7.2020

9:00 Tečajangleščineposebejzaotrokein odrasleZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Udeležba je brezplačna Predavatelj: Daniel Norton

Zelena dvorana Postojna

30. junij 2020

18:00 Predstavitev, kaj je ustvaril ŠTUDIJSKIKROŽEKOBUDIMOSTAREIGREZavod Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna

otvoritev razstave ter ogled in prikaz talnih iger v bližini

Ljudska univerza Postojna (Ljubljanska 2)

3. julij 2020

16:00 Predstavitev pravilnega ravnanja posameznika pri reševanju ljudi in živaliobpožaruKK Postojna in PGD Slavina

Brez vstopnine. Dogodek je organiziran za člane KK Postojna in za lokalno skupnost. Dogodek je sestavljen iz teoretičnega dela s predstavitvijo pravilnega ukrepa in gašenjem PGD Slavina.

Prostor KK Postojna (ob cesti Prestranek-Orehek)

17:00 Srečanjeob4.juliju,dnevuborcaKO ZB NOB Postojna in ZB NOB Postojna

Kratek kulturni program z zabavo

Postojna - park pri Zeleni dvorani

Vodnik dogajanja v obcini Postojna

10. julij 2020

9:00 PohodnaKočoMladikoDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

27.-31. julij 2020

9:00 PočitniškeaktivnostiZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Delavnice so brezplačne in primerne za otroke med 6 in 10 let. Obvezne prijave na: tocka.moci@zavod-znanje.si

Zelena dvorana, Postojna

15. avgust 2020

20:00 Koncert pod lipoKulturno društvo Slavina

tradicionalni koncert

Slavina

17.-21. avgust 2020

9:00 PočitniškeaktivnostiZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Delavnice so brezplačne in primerne za otroke med 6 in 10 let. Obvezne prijave na: tocka.moci@zavod-znanje.si

Zelena dvorana, Postojna

Vsak prvi petek v mesecu

17:00 MeritvesestavetelesaZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Meritve izvaja lic. prehranska svetovalka Ines Gajster

Zelena dvorana, Postojna

Vsak tretji petek v mesecu

15:00 Access bars izmenjaveZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Izmenjave vodi Anka Prelc

Zelena dvorana, Postojna

v casu od 25. 6. 2020do 21. 8. 2020

OBVESTILO NEVLADNIM ORGANIZACIJAMObveščamo vas, da Boreo pisarna spet deluje.Pričakujemo vas na novem naslovu: Veliki Otok 44b, Postojna.

30

OBČINSKE STRANI J u n i j 2 0 2 0

NAGRADNA KRIŽANKA

Za urejeno, cvetočo in zeleno okolico se obrnite na Drevesnico Štivan. Strokovno z vami in za vas Drevesnica Štivan.Drevesnica Štivan podarja tri nagrade:

1. nagrada: komplet rastlin Koristni vrt,2. nagrada: komplet rastlin Sončni balkon,3. nagrada: komplet rastlin Sredozemske dišavnice..

Geslo nagradne križanke na osenčenih poljih in svoj naslov pošljite na dopisnici na naslov Postojnski prepih, Ljubljanska c. 4, 6230 Postojna ali na e-naslov: postojnski.prepih@postojna.si najkasneje do 8. julija. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence.

Izžrebani nagrajenci majske številke:1. nagrado (3 burgerje) prejme MARIJA KLJAJIČ, Pivška 3, 6230 Postojna;2. nagrado (2 burgerja) prejme MATEVŽ KOVAČIČ, Zeleni biser 11, 6230 Postojna; 3. nagrado (1 burger) prejme MAGDA PODBOJ, Planina 172, 6232 Planina.

Nagrajenci naj se z osebnim dokumentom zglasijo v Gostilni in pizzeriji Čuk.

4. julij 2020

17:00 S poezijo med ljudiKulturno društvo vse-ENO Strmca

Vstop prost, sedem poetov iz cele Slovenije in glasbeno presenečenje.

Vrt na domačiji Tominec, Strmca 19 v primeru dežja v hlevu domačije

6. julij 2020

9:00 Štafetne igre s Centrom za krepitev zdravjaDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

7. julij 2020

9:00 Nordijska hoja s Centrom za krepitev zdravjaDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

8. julij 2020

9:00 Obisk Kluba vodnikov reševalnih psovDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

9. julij 2020

9:00 PočitniškidansKovodomnatemo»bodi eko«Dnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

25. junij 2020

18:00 Promenadni koncert Postojnske godbe 1808 Postojnska godba - 1808

V primeru lepega vremena*

Titov trg

27. junij 2020

8:00 15.mednarodnosrečanjestarodobnih vozil – Postojna 2020 Oldtimer Club Postojna

Postojna – Novi trg (pred PTC Primorka)

9:00 Pohod ob spomenikih NOB KO ZB NOB Prestranek, ZB NOB Postojna v sodelovanju z Občino Postojna

Zbirališče pohodnikov pred Kulturnim domom Orehek med 8.30 in 9.00

Štivan

29.6.2020 - 3.7.2020

9:00 Tečajangleščineposebejzaotrokein odrasleZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Udeležba je brezplačna Predavatelj: Daniel Norton

Zelena dvorana Postojna

30. junij 2020

18:00 Predstavitev, kaj je ustvaril ŠTUDIJSKIKROŽEKOBUDIMOSTAREIGREZavod Znanje Postojna, OE Ljudska univerza Postojna

otvoritev razstave ter ogled in prikaz talnih iger v bližini

Ljudska univerza Postojna (Ljubljanska 2)

3. julij 2020

16:00 Predstavitev pravilnega ravnanja posameznika pri reševanju ljudi in živaliobpožaruKK Postojna in PGD Slavina

Brez vstopnine. Dogodek je organiziran za člane KK Postojna in za lokalno skupnost. Dogodek je sestavljen iz teoretičnega dela s predstavitvijo pravilnega ukrepa in gašenjem PGD Slavina.

Prostor KK Postojna (ob cesti Prestranek-Orehek)

17:00 Srečanjeob4.juliju,dnevuborcaKO ZB NOB Postojna in ZB NOB Postojna

Kratek kulturni program z zabavo

Postojna - park pri Zeleni dvorani

Vodnik dogajanja v obcini Postojna

10. julij 2020

9:00 PohodnaKočoMladikoDnevni center za otroke in mladostnike Postojna, Vojkova 8

Počitniška delavnica je namenjena za OŠ otroke, je brezplačna. Obvezne prijave na dc.postojna@gmail.com ali 040/462 819

Postojna

27.-31. julij 2020

9:00 PočitniškeaktivnostiZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Delavnice so brezplačne in primerne za otroke med 6 in 10 let. Obvezne prijave na: tocka.moci@zavod-znanje.si

Zelena dvorana, Postojna

15. avgust 2020

20:00 Koncert pod lipoKulturno društvo Slavina

tradicionalni koncert

Slavina

17.-21. avgust 2020

9:00 PočitniškeaktivnostiZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Delavnice so brezplačne in primerne za otroke med 6 in 10 let. Obvezne prijave na: tocka.moci@zavod-znanje.si

Zelena dvorana, Postojna

Vsak prvi petek v mesecu

17:00 MeritvesestavetelesaZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Meritve izvaja lic. prehranska svetovalka Ines Gajster

Zelena dvorana, Postojna

Vsak tretji petek v mesecu

15:00 Access bars izmenjaveZavod znanje Postojna, OE Ljudska Univerza, Točka moči Postojna

Izmenjave vodi Anka Prelc

Zelena dvorana, Postojna

v casu od 25. 6. 2020do 21. 8. 2020

OBVESTILO NEVLADNIM ORGANIZACIJAMObveščamo vas, da Boreo pisarna spet deluje.Pričakujemo vas na novem naslovu: Veliki Otok 44b, Postojna.

SNOV, KI NASTANE S SPAJANJEM ATOMOV

RAZLIČNIH ELEMENTOV

REKA V PREK-

MURJU

GLAVNO MESTO GRČIJE

IZVIR, POREKLO

OLIVER CROMWELL

DRŽAVA V SEVERNI AFRIKI

NAPRAVA, KI POVEČA IZHODNE VELIČINE

PLAZILEC BREZ NOG

VELIK SPOMENIK

V OBLIKI LOKA

PISMENA KOLEKTIVNA

VLOGA NA VIŠJO OBLAST

VZVIŠEN PROSTOR

V GLEDALIŠČU

KRAJ PRI IL. BISTRICI

EDEN OD PETIH DELOV

NOGOMETNI VRATAR OBLAK

PTIČJA KRMA

JUHA (POG.)

NAČIN OBLAČENJA

NENA- GLAŠENE BESEDE

AVTOR: MATEJ MISLEJ

ZMANJŠANJE ŠTEVILA

ŠTUDENTOV

EKSPLO- ZIVNO TELO

BLAŽILNIK PRI AVTO- MOBILIH

DEL NOŽA

MANJŠA OZKA

DOLINA S STRMIMI POBOČJI

NIŽJA LESNATA

RASTLINA

REDOVNICA TRAVA 2. KOŠNJEDENARNA

ENOTA V KAMBODŽI

INDIJSKI VODNI BIVOL

SLOVENSKI PEVEC NABER

SL. PEVEC SMOLAR

ALJA TKAČEVA

POSTAVKA, TRDITEV

HRVAŠKA TISKOVNA AGENCIJA

POSNEMO- VALEC

SOMER- NOST,

SKLADNOST

SNOV, POTREBNA

ZA RASTČLAN

SENATA

TUJEC

MOŠKI POTOMEC

KONEC MOLITVE

24 UR MANJŠE NASELJE

GLAVNO MESTO

FRANCIJE

VELIKA GMOTA

LEDU

KRAVICA

ODISEJEV OTOK

KONJENIK

ČREDA ŽIVALI,

KRDELO

PRITISK ZOLAJEV ROMAN

ZADNJICATKIVO

ŽIVALSKEGA TELESA

SLOVENSKI PISATELJ CANKAR

ODPRTA TELESNA

POŠKODBA

VINO- RODNA

RASTLINACVETLICA

ZBOR TREH GLASBE- NIKOV, TERCET

PULJSKA ZNAME- NITOST

PODLAGA ZA BORIŠČE

V JUDUNEIMENOVA-

NA OSEBA ESTONEC

SKALNAT GREBEN V STENI

OMOT, OVITEK

KEMIJSKI SIMBOL ZA

SKANDIJ

ZAHTEVA IZPOLNITVE

OBVEZNOSTINOVAK ČARLI

KONTAMI- NIRANOST

ROČNO ORODJE

ZA KOŠNJO

DEL ZEMLJIŠČA LINIJA MOJZESOV

BRAT

31

J u n i j 2 0 2 0

OHRANJENE PODOBE

Iz foto albuma Draga Šabca iz RakitnikaDraga Šabca, upokojenega profesorja ljubljanske veterinarske fakultete, sem obiskala na njegovem domu v Ljubljani. V slovenski prestolnici živi vse od leta 1960, ko se je po zaključenem študiju na zagrebški veterinarski fakulteti in kasneje na veterinarski visoki šoli v Hannovru, kjer je specia-liziral in omenjenega leta tudi doktoriral, vrnil domov. Seveda je njegovo ime bolj znano tistim, ki so »doma« v veterini, dobro pa ga poznamo tudi bralci in sodelavci Postojnskega prepiha, saj je v njem z nami delil že kar nekaj svojih spominov. Klepet s prijetnim sogovornikom in človekom, ki svoje znanje rade volje deli z drugimi, se je prehitro iztekel. Iz njegove bogate zakladnice (ob fotografijah vsebuje tudi številne dragocene pisne dokumente) sva izbrskala tri fotografije, ki nas popeljejo v preteklost nje-govega rodnega in tako ljubega Rakitnika.

O tem, kdaj so Šabci prišli v Rakitnik, pravi takole: »Praded deda Janeza (op.: ta je bil rojen leta 1856), An-ton Šabec, se je v Rakitnik, k Mati-covim, priženil v 17. stoletju in tako po običaju tudi sam postal Matic. Ded Janez je po starejšem bratu v Rakitniku podedoval Andrejacevo hišo in posest. Oženil se je z Mari-jo Juh, hčerko vdove po nadučitelju pri Fari, Matevžu. Dragov oče Janez (rojen 1893) pa se je poročil s sova-ščanko Marijo Vodopivec. Imela sta kar dvanajst otrok; štirje so umrli že v predšolski dobi, trije pa so si pri-dobili visokošolsko izobrazbo.« Na najstarejši izbrani fotografiji pobliže spoznamo njegovo razširjeno dru-žino. Posneta je bila pred domačo hišo, na takratni številki 21, spomladi leta 1931. Od leve proti desni sedijo ded Janez, brat Anton, babica Mari-

Šabčevi, sorodnica in soseda ob žetvi Na prevesnici.

ohranjanja spomina na lo-kalne tradicije in narodo-vo modrost, posredno pa tudi za varovanje kulturne dediščine okolja, v kate-rem sta nastali. Nezna-ni fotograf je Dragovega očeta Janeza in devetlet-nega brata Franca v ob-jektiv »ujel« jeseni 1931, ko sta z vprežnim drevesom orala strnišče Za čodrom. Oče drži v desnici vo-tko za čiščenje drevesne deske, mali Franc pa bič, s katerim je »vzpodbu-jal« konja. Če pogledamo fotografijo natančneje, opazimo za očetom viso-ko žično ograjo; takrat je obdajala italijansko letališ-če. Za portretirancema pa se pne 632 metrov visoka Grmača.

Tretja fotografija iz arhiva Draga Šabca je dobra tri desetletja mlajša. Posneta je bila leta 1965 ob žetvi Na prevesnici. »Želi smo z vprežno kosilnico, prirejeno za žetev,« pripo-veduje Drago Šabec. »Na greben ko-silnice smo pritrdili letvasti dodatek, na katerega je pri košnji legala pšeni-ca. Ko se je na dodatku nabralo do-volj pšenice za snop, jo je pomočnik (sedel je na dodatnem sedežu) s po-sebnimi grabljami potisnil na strniš-če. Žanjice so imele na strnišču pri-pravljeno preveslo, nekakšen »pas«. S srpom so zaobjele pokošeno pše-nico in jo položile na preveslo, da se je lahko hitreje sušila. Čez kakšen dan so jo, povezano v snope, odpel-jali domov. Žetev in mlatev sta bili v času, ko kmetje še niso imeli kom-bajnov, pomembni kmečki opravili,

Andrejacev Janez s sinom Francem pri oranju strnišča Za čodrom. Andrejacev Janez s sinom Francem pri oranju strnišča Za čodrom.

Šabčevi – tri generacije – pred domačo, Andrejacevo hišo v Rakitniku.Šabčevi – tri generacije – pred domačo, Andrejacevo hišo v Rakitniku.

ja, mama Marija – ta drži v naročju nekajmesečnega Draga, sestra Ma-rija in oče Janez, v prvi vrsti pa sta brata Franc in Ivan. Potem, ko je bila fotografija posneta, so se med leto-ma 1933 in 1936 rodili Šabčevima še hčerki Zinka in Ivanka ter sin Rajko.

Danes težko doumemo, da je bila fotografija še sredi preteklega stoletja kar majhna dragocenost. »Ohran-jala« je predvsem pomembnejše trenutke v življenju posameznika, družine ali skupnosti. Zato so toliko pomembnejše tiste, ki dokumentira-jo vsakdanje življenje, saj ga ob obi-lici opravil običajno niso utegnili do-kumentirati. Prav vsakdanja kmečka dela Šabčevih orišeta naslednji dve fotografiji. Poleg sentimentalne vrednosti, ki jo gotovo imata za dru-žino, sta v širšem pomembni zaradi

predstavljali pa sta tudi družabni do-godek, saj sta ob delu povezali širšo skupnost. Tako so se tudi v »našem« primeru Šabčevim pridružili soro-dnica in soseda. V spodnjem delu fotografije sedijo Ivanka in Zinka (Dragovi mlajši sestri) ter soseda Sil-vana Černač, Vremcova – vse s srpi v rokah. Na dodatnem sedežu ko-silnice sedi brat Rajko (na ramo ima prislonjene posebne grablje za po-tiskanje pokošene pšenice), ob njem pa so sorodnica Marija Juh (srp ima pod pazduho, da je z rokama lah-ko spletala preveslo), oče Janez (z vajetmi in bičem) ter mama Marija. Fotografiral jih je Drago Šabec, ta je pomagal tudi pri pripravi prevesel.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografije: arhiv

Draga Šabca.

32

J u n i j 2 0 2 0