fSKE

. LJU bora :erk­~cem

1for-

ima ce­

daja tase­.r in

bo­e in ago­eks­ji v

ce )'teli v.elj, ob-

pri­iga­iga­korv sa-

k.ol­un.k. Zlar

na pa­'Ok-

, se in

~ali

rav nih mo

e-

i-

Glaallo Soclallstl!ne aYezi delovnega ljudsiva obcine Cerknlcci

LETO IV •• STEVILKA 6 JUNIJ 1965 CENA 35 DIN

Slavnostno priredit~v v poCastitev 20-letnice

osvobod.itve V pocastitev dvajsetletnice osvoboditve je organizacija ZB Cerk­

nica priredila v nedeljo 9. maja svecano prireditev. Ob prisostvova­nju stevilnih druzbeno politicnih delavcev . in obcanov je pred spo­m enikom v Cerknici spregovoril tov. Kebe Makli o epominih pred dvajsetimi leti, ko je bila osvobojena Cerknica .

Na koncu uvodnega govora so bili na podnozje spomenika po­lozeni venci.

Slovesna povorka je nato ob spremljavi godbe na pihala krenila proti Brestu, ·kjer je· na svecani t ribuni spregovoril prvoborec Cerk­nice tov. Vid.rih o svojih spominih v ·casu NOB do osvoboditve.

Na koncu slovesnosti -je v imenu Skupscine obcine Cerknica tov. Hrblan obdadl s knjigami prvoizvoljene prediiednike krajevnih Ijud­skih odb6rov c ·erknice.in-Grahovega.

BOST

Polaganje vencev pod spomenikom NOV v Cerknici ob 20-letnici osvoboditve Foto - Bost

Prvi predsedniki krajevnih ljudskih odborov iz podrocja Cerknice in Grahova

Sv.ecani sprevod ob 20-letnici osvoboditve na poti proti tribuni na »Brestu« Foto - Bost

Prvoborec Cerknice, tov. Vidrih govori o spominih za casa NOV ob 2~-Ietnici ~voboditve Foto - Bost

Komunisti bodo 'V se bolj krepili samo~pravne

odnose OlK!niski lulmi~ ZKS predvideva v svo jem programu n.&

l>(ldroCju notranjhi odnosov ZK siroko a.kti.VJWSt clanstva v osnov­nih OT"ga.n.izacijah. Skrbi za sinhronizlirano sodelovanje osnovnih organizacij in obCinskega komiteja. Dee nove oblike ideolo5kega izobra.Zevanja. Nenehno bo spremljal a.k!tivnost in sta.Ino anali­ziral posamezne poja.ve v obCinl.

Dru Z'ben.o-ellooalorrn.slki r atzJVoj i.n odnoiS!i v oocini so v porogam11U clela -zatjeltli. zalo karillm-etmo. Pro­gmm predl\ni.deva, da se morado tlaini ZK I>Qjeva1li proili vsam la1§il11va~m 5amOUJPfi'avnillh pravic dclorvtn:ih ljudi, iPI'oti bi:ro'kra1sk.im iJn )!;Eihndkrailskim metodam vode­nja pOsaJITle2l!1:ilkov ill1 skupin. Za­vtrema se za rurveljaviterv socia1i-

stiOruih odlnosav v druZbenili sllu.Z­bah. Poudalijooo je, da morajo komruniSti posvebirtrl prv€'11Silveno _pazamoot Sa!Sllvru, da se poveea VJPliv komU!l!iBtov pl;'i del.u orga­nov dTuZJbenega upravljanja v prOOv.ati.

(Nad. na 2. strani) •

GLAS NOTRANJSKE

ObCinsko skupSCino o gibonju gospodorstvo Na drugi seji obCinskega zbora

in 7lbora delov.nih Skupnosl;i je l:xila na dnevnem redu tudi pro­bleanatika giba.rli.ia gospodars a na obmoeju na.Se o!Xfule. Sklup­~na j obraJWta.vaila poo.ledice ekonomskoadrn.irrl.b1.rativlllih uk:re­pov, kli se po pooamerznih pano­gah gospodarstva Ze <Suti-jo.

Sk.up$Cina u.gotavlja, da so eJro... narr610 uk.rtu>i, .k:i. so bil!i srorvan!i, na.enkrat pOOtaVtiJ.i po<fjetja v @rernenjene razmere. Cepmv so g<JI!ij:lOdarSke org.anizacije zaklliU­Csile preteklo poo.lovno leto dokaj ugodno, saj so slrora:j vse prese­gle pla.nska predv:ideva:nja (celot­llli dohodek je prese?.en za 15%, narodni dahodek pa za 25 %), pa po dirugi strani u.g tav]jamo tudi, da so se v povpreCju dvlgali tudi 05ebni dohodlti skladu z dv:iga­njem. produlct:i.vnosti. K]jub temu vsa podljetja niso spOOtovala te zakonit.oslli. Naj navedemo samo primer ~Kovinoplas'bike« LoZ, kli je povebla osebne dohod.ke za 70%, produklttivnost pa za 27 %, Gradbeno podljeil.ie »Gradi§Ce<• Cer.knica je poveCailo osebne do­hodke za 33 %, prod'u.ll;t1vnost pa je predvsem iz objeklti.vnih V2!ro­kov padla za 9%.

• (Nad. s 1. stran.i)

Komun.isti v gospodarslkh orga­nizaciij;ah morajo skrbneje ocenj~ vaJti moiJnostL. kli. jih im~o pro­~ZNajalai, da bi dejansko sodelo­va1i v samouprav]ja!l\iu. l7Jhodi&:e za ocenjevanje mora biti de'jstvo, da so nosrlai samoupmV'Ilih pra­,;c v&i delavci, ki sicer prenaSa.­jo del svojih prjstojnostli. na sa­moupravne organe. Potrebno je anal:iZirati sedanji sistem dela sa~ m upravil'lih org:anov. Ugotavlja'lli je ·.1•eba, k.ako so priprBJVljene se­je, ka.lclen je bll potek seje, ka­teri klerpi 50 bill spr~eti i11d. Komunisti so dol.Zn!i. opozorili.i sa­moupravne organe na pomanklji­vostli in zahtavati potrebne spre­membe delu. Cilj vseh prnzad~ ,. j naj bo postopno poveeeva­nje udeleZbe vseh dela""Cev pr.i uprav.ljanju podjetja

Komunisti v samoupravnih or­ga.ri:h se morajo zavzemati za vse pog<Jje, k!i so potrebni za uspe.Sno delo na posameznih delovnih eno­tah, kar je poti.tti.vno s stalisea go­spodarj~>!l(ja ' a tudi s stal.iSca sa­moupravljar.,.a Ost·o pa morajo nastopiti. proti delovnim enotam, ki so bile vpeljane samo zato, da je zado5Ceno demolcra; ·enemu videzu. nimajo pa stvarn:ih pri-'ojnosq s podroeja proizvodnje,

deli •e ter urejanja medsebojnih in delo,"!rih razmerij.

Komuni.s"J o se na sestank:ih sekretai'i.atov d f">"'OVO' J.i, da bo

'ihm-a .alna slrrb, da se statuti in drugi sam u:pravni akti dopol­njujejo v skladu z razvojem od­nooov in sirjenjem ma: eria1nih osnov samoupra •ljanja, Ugotav­ljali so, da v tem pogledu ni po­s bnih prizadevanj. se zlasti zato

e, ker so se komiBije, ki so prn­prav]jale osnutke statutov, ra:zSI.e. Edlin· so Si bill, da bo potrebno

re<11agati delavskim svetom, da imenuje:o st.alne lromisije za sa-

NBJVeden.i dve pod/jetji sta v prevel.iOOi. meni racunali s tern, da fl!prieo nestabi.l!nosti gOO,pO<ia.rstrva z 7JVIi.Sevanjem cen laie pr.ide!jo do v~jih osebnih dohociJk:ov, :istoCas­no pa so racunali tudi na ~ membo iinStrumenitov, da b i ta polo"'atj abd!r!ail:i a1i ga celo i'llbdlti­sa!Ji . Po obdelaVi teg:a vpra.Sanja ~e ~ SJXI"EUela prU.~o, naj deloVll'li kolekbi.'Vi formirajo osebne dOihocl'ke v Skiladu z rastj'o prod'ukiii.vnosti dela.

Kot v vsej nasi indusbri'ji je moana ov1M M ra-zwoj iJn nemo­teno g~enje preSk!rba z re­prod/ulk.cijskrlm matemalo:m. Na~ Sem'U kOI1'lJl)i!J1allru ~Brel'llt.~ pnilrnanljl­kujejo predMsem rnater'ia1i do:ma­ce proirzlvadnje, medrtern ko prti­hajajo w;e pooilljke ti'€ll>rod'UJiooid­Skega maJteriala z ve1i!ko zamu­do. Z ena'kli.mi t.eZav.am.i se bori­'jo trud:i ootaiLa padtletja v naSi ko­lml.Lni. Vzrok za te-lave te vrslt.e v na5em gospod.airstvu je predJvisenn v tern, da •je OOla presk!rlba s su­I'OV!inami 'in r~odukctjsk!im ma­ter'iaJJom pretliirano verzana na. po­sojihla, JQi jih je llreba od,Plateva­Ui. To se je dogajaJJ.o· na zrunanljem .in no1lranjern trZ~u. Ker je za­radi 1l!k:reyov poootrena druZlbena

mOUjpraV!Ile alklte. Te ko:misije n ati bi bile odgovome za to, da bodo vedlno dopdlntjevale im. Vln.aSale vse spremerii(be, ki jtilh bodo ::w'l'e­jeli sarnoupraJVIrui orgam,i. Komu­rtisti so u.gata"l]jali, da v nek.a­terih g<J<51P0datrSkli.h organizaeiljaih pornan~lk!ll.iJvo aJJi 1pa sploh ne ure­uajo startn.liti odnosov, ki bi la!hlko pti$evali k r~ti 'kultwme raV1Illi zaposlenih. Ker na rast spl<>Sne iml'Ltume raWlli ;proizvadalcev v vel.ilkii m~ri vpllliva izobrazba, bi morale del0Vi11e organ'llizacije omo­gOOiti zaposlenim, da priddbijo splOOI1o izobl'aa:bo, kar bi bil lah-" ko tudi pogoj pri Skii.EIPOOllj<u red­nega delovnega ra.2Jrllerja.

»>bveOCallldu v delovnih ru·ga­nizacirjah in v komuni je po!lreb­no posvetirti. mnogo vee ipO'llor.no­sti kdt doslej, .. so od.loono po­sta;vljali ko:muntisti. Potrebno bo prouCiti sedanje ob1ike iin vsebi­no obveSICan;ja in dosOOi to, da o tern razpravl.i'atio samoupraVIIlfi or­garui in sprejlmejo Skil.epe o na­Cinu pravi J.nega i!Ilioi1mliira1!11ja ilia­nov kolellctilva ilil abCam.ov.

v bodoee bo potrebno !le bold poglob]jen.o proueevalti vse VPSte ra!Zlrui-h odStJqpaJnj v delOIV'nili or­ga:n!iJmcljah, 'Zl.asti pa tiSte, ki za­"iraiio rarzwoj saiDOUJPI'&Vljam,ja. P rizadevanje komu.niStov bo ved­no usrnerjeno v odlkmi.<vailJje Wll'o­lrov, deljaVlnoot pa na od:praJVI]ja­nje ViZI"'kov, 'ki so osnova na­sprd~jem. KOillllllil.iSt: j'e jasno, da bodo le tako re5evali rprortJi-

ovja v pozitif\l!l'lo smer, ne pa da bi ootala nerau..reSena in bi jih moral:i vedno Zl!lova ~ati.

Te zastavljeme nalloge obCIDSke­ga ko:rniteja in OI'Sllovnih organi­zaaiJj ddkazujejo, da to n.i rerZJUl­tat povrSnlih dogovorov komuni­Stov, pac pa sprejete obverzrnooti, k!i. jill je treba natan.On.o in z vso odgm·ornostjo i2Jpolniti.

D.Mazi

konitrola, so posledi.ce abCuilne v tern, da •pl"ihaja r~ter1Lal. z zamudo. IZJhod itz te sli\buadi.je je v tern, da v vseh deloiWU.h OI'ga­l'llizacijah na dbmocju vse dlr'Zave porsjpeSdnno tempo rarmoja IPfodiz­vodlnti e surov'iJn, rep!I'odulkc.iljsk:e;ga mater1ilaJ.a, emergilje :Ltx:l. Na pold­ro4jlu prod.aije ugota"llja:nro 11uidi prece;jiSen divi.g z oziTom na prej­Sn!ja dbdobja. Ce samo primerija­mo dlv'Jg v lertJu 1964, u:gotxm:rno porast za 29,8 %. KII:jru/b temu v zadlnjem casu ugoltaJV1jama, da se v vtseh inrl mgtr.i(jSkilh !Pddl.i atjlilh '[l'O­

veruje'jo zaloge gotavih i:zxi'el!lrov. Tu so nelkaltera P'Qd~e'ttia tn'Oiil.a db pOilittilko CEin, k!i ja forun1:1ra11TD: C!J.ijl ad!mti!nistra ti•vlllih U!kfetpOIV na tern paclirO(lju je v tern, da se uil'ed!iljo in ~ena<:ijo pogoji gospodar'jenja. Tesno v tej zvezi je tuldli i:ruvesti­cijSk:a poliltilka v oOOimi in v vrej na!li du:.Z!lJVIi.. D6l.oVIIle o:ngan:izacitje na obmoQju na.Se obC:ilne so v SIV'O­Diilh plan:ih predvidevale SkJuipno 980 l1'l!i.J1ijOI1JOIV .imlv€191lioilj!Sikih na­lo:lb, Old tega v grad/bene objelktte 540 mi'li.jonav. Brez dvo:ma oo pmi tern pratiravale slko~ra:j vtse delav­ne organizacije. V ill1iveiSitiailje se Slp!Useaj o tudi take gOO!P'Otl:ar'Silre organizadje, kl.i nlinnado dO'V'Ol!j sredstev za. svoje telkoee olbrato­Vallllje. Neikatera podjetja !le seKiaj dovolj ne razumejo tega, da se morajo zanasati predvsem sama na.se. Se vedno Cak.ajo, da ood!o vpraSan.je illliVesltlicilj in oouga VJPraSa:nja reSevaJ.ii oPgani repu­blilke !in druge dJ.,uZJben:o-;polli bitne Skt.Ja;m.ooti, ha;nlke, 'Zlbarlnke itd. Nametn .Ukr~ je v tern, da .bo ekonomski i.nteres delova'l v sle­hemern kolSkltliMl, da se bodo or­ga<ni samoU[>ravil;iantia na lasbnih

:i.zllrusnjah prepritali, da mor.ajo slcr'beti za fom'llilranje sklad'OIV in v Slk:ladu s tern ternelj.i.teje dela:tu na prog;raJil1lira!l'lju ra!ZSiritve in :zibol'jSan,j e o11gaJilii:zac~j·e proizv.od­rn,je.

Vsi f.i Uilm"e~pd, so le zaeasni, v en­d aJr imajo za cfl:j uvel,javlijalllje si­sterrna gQSIPOCla.J:ijen:ja iiJn za UTaiV­

nove!len!,je 'blagOWllih !in denarnih fond!OIV v naSem. g~Cll<:l.avstvu. V to svl1ho so tudli ulkrepali z zalko­ni o zamrzml,jeln,ju cen. To obOOti­mo pred'vsean kot potroSa1lilk:i (sir­!la diruZJbema pdt;ro!lm,ja).

Visi ti uk'l'E!!P'l so med sebo(j1 tels­!!10 <pavezani, tudi enega i.lnStiJ.1u­mffi'llta• ne moreano l~ti od dlr1u­gega, vlsi :pa jma,jo za cilj UJretia­l1!je g<liSlpOda•rSkega poloZati'a. v sk.Ia:du s tern je OlbCi!mslk.a s:kiUIP­SCU!na pol.eg pogl.obljene anal.ilze o gospodai1Sik€1!TlJ sta:nj1u in. istocas­n em anrailjl:lli:ramjju zalkil!jiUJC!nih ra­oonw za lebo 1964 ~re,i•ela u<StreJZ­ne zalkl~JUICik.e iJn dala .P1I"i IJ'Oil'OIOiua v'6em ()lelk!ti·vo:m, predlvoorn p a orgaJn.oan upravntiland a .

1. Vs·e dleJoVI!1e or~amJ•z.adije naj d!ai.io v Skila:d db.rartm.ih sreidlstev :vee ~tev i':liatega ddhocllka (po bi.l.anlai 1964), a naji!'Illall'lti 30 %.

2. V:sii delaVISkri. mneti. nalj talk·oj , po:zmeJe pa enlkrat rnes.eCin.o J:ll"e­~naliaJi~.aljiO d<JIS~e p'LaJ!151k;~ pro­liZNOdln:.ie, ugO(ta:vlloanje prodiU!kitiv­nooti lim. eilrono:mian06ltli - ail!i vsaj vts.alke 3 mesece - ter g.i!bande za­l<ag m aiteriaila im. diOilllm.iilkov. 0 bern mora:jo dbvesti'tii, tUid!i n€!p0151redne .pro!il21Vaj~a~lce.

3. Poleg; d:elO'V1Il.ilh oll."ganie.acij aw)j o pro11llemalflilki. gOO!Pocl.aii':ienja ll'a71Pfav>]ja tudi cllru'.Sitwo kmti•ilgavo­d!ij na abrrnoiCju oibCILne Cerik111ica, ter se nelkaj oota:lili pffilp'OII'OOil.

NEKAJ IZ ZAKONODAJE ZAKON 0 MINIMALNEM OSEB­NEM DOHODKU, citiran v Ur. I. SFRJ st. 6/65 doloca minimalni osebni dohodek, ki znasa 15.000 di­narjev neto mesecno za polni de­lovni cas. Republika lahko z za­konom doloci tudi visj i minimalhi osebni dohodek. Delovni organiza-

ciji, ki iz svojega dohodka in iz sredstev skladov ne more izplacati delavcem mini·malne osebne do­hodke, zagotovi manjkajoca sred­stva: olbl,ine iz Skiu.pmi'h II'ezelf'V de­lovnih organizacij. Zakon se upo­rablja od 1. 1. 1965 dalje.

Komisija za !ltipendije pri Skupscini obcine Cerknica

r a z.p is uj e

naslednje stipendije:

3 pravna fakulteta 3 elwnomska fakulteta 2 visja upravna sola 1 visja sola za socialne delavce 3 pedagoska akademija - glasbeni poull 1 pedagoska akademija - knjiznicarstvo 2 ~konomska srednja sola 2 srednja tehnicna sola - gradbenistvo 1 srednja tehnicna sola - geodezija 3 gimnazija s pedagosko smerjo (uciteljisce)

Interesenti naj vlozijo prosnje pri Komisiji za stip ndijc pri Skupscini obcine Cerkni a najkasneje do 15. 7. 1965 in n .i k prosnji prilozijo po moz osti tudi pott·dilo o opravljencm sprejemnem izpitu. Prosnj mora biti kolkovana s kol l om za 50 dinarjev.

Komisija za ~tipendlj

Gl

7lE ni dil ill

c nl S'

d n Sit

6il k IP n v So

111

0 v s l• j : sl v v c r. n ![

![

r a: t

' l' j

1jo in

aitli in

>d-

n­si­IV­Jh v

lO­

ti­lr -

iS­u­u­a­v p-

0

IS­a­z­la >a

!lj ~

lO

J -,_ lj I­

n .e

lj a ,_ l ,

z ;i

GLAS NOTRANJSKE ----------------------------------------------·---------3

Gospodarjenje z gozdovi na obmoCju naSe obCine Poileg goopodamslk.e p.rohleanaJbi­

ke je na za<linijl ~d obCi!nska s1~a obraV'IlavaJ.a tud!i a!I1a­D1zo svaba :za knneroijstlvo .iJn goz­damtvo o g~jenQrU z gozdb­vti na dru~enean in zaselmem ~jtu dl:xmoCja na.Se obaine.

SkJuipSICilna je 111a podllagi anaJ..i-7.16 :iJn UIVodlrrih :izVajjlaln!j predseid­nilka sveta za kmetli.jstlvo in goo­dalnsltJvo V!Seslbr a!ruilk!o preaJnJail.i:zli~rala usjpelh g<JIS/P(lldairjen!ja z gozxi~.

•RafZ1Pil'atVa se j e 01!11.ejliJ..a pr€\d­rvtsam nra VJpraS.amija•, kti se doti.­Q{JaJjo u:prav]j am/ja i.Jn go!Sjp<Jtdarj e­nd a z zaOObi.n:imd ,gozdk:livi. Po se­damti€l!IlJ Sltalntiu od!pade vellilk dle1 gorrolne pOVIrtSli,ne na o~ru n.a­se dOOiinre na zasleibnli selkltor, sa~] odjpade irz gQIZXians\lre pal!lQge. 36,f% drolhodlka. tprarv nra 2Ja1Sebrui selkltJorr.

Rred dverna letonna je g~­slka orgaJni•zacija »GG POSbo\ii!Ul« previZe.la tuidJi zat5€1bni. e!kltar. ~a je ugotov:ila, da je ta gospodaT!Sk.a on~ija vl<JrZila ~o malo najpOro<v, da bi pospe­sila podru2lbl'janje gozd:ne proiz­vodnje, ceprav rruwolaga z doiVoll!j ilrtevillllim in kva!Jteilm:i!m kad!rom za iewr.Sirt:ev te drruihbeno -polllle:mJb-. l(le naloge. Kot ddkarz; vallll lahlko naiV'ederno le ~. da je GG Postoljna Skleruiil.o z im.di;vidiualirui­nlimi. iiJirdi::.Watiralci 1e 482 !PQgQ/db o dolgoroanern sodelovan~u, •:kar zajern.a, le 2.872 ha gozdlne po­vrSilne.

Da ni ta del0V111a organizaaitia na porch-oQ.i'u poc!Jrui'bljamtia g017Jd~ ne proirzvodrrllie vee na~Pravtila, db­stbo\jajo brez divOillla tud!i diru~ :z;u-

nanji vrzroki. Med pogi1.avit:rurni 'V'7Jrok:i je brez dvo:ma tudi ta, da so bl1i v easu, ko lli. morala go­spodaa."Ska orgarrizacija i21Vrllev~ '1i. pocLruZbljanje, zelo neure\ie :i predpdlsti, kJ ro doloCal.i illl ureje­vall odnQISe na trgu z leso:m.. Vzrok te:mru je bud!i to, da so ve­like 'loollCi!lle iesne :mase odhajale v druge repll!blike. To je nadlboild obC!Uitilla les.na indiustl'lija, kii je v lettu 1964 prejela od zasebnega sekltor1ja -le 50 % pose!kaJ!llega lesa.

Talko mroiCarn izJpad (Okoli 9.900 :m3) je brez divoma poviZll'aC.il ve-1ilke teZiave tOivarrnaJm, 'kli se ba­vli.jo s predelawo lesa na na.Sem obmOCju.

SkJua>OOj1na je poleg ootaJ.ega ugotovila ~di, da je ZaJVod za !PlaJ!ll . pretirano obremeniil. gozdl!lo

Verno -ze kaj, toda kako? oojalti, ce huOOmo. da· bo S!lil'Iro­

tllPfa vljalllj'e rarzJVid alo v ljiUdelh 1luc1Ji, social. hl.liiTl.all11il, 'kalte­rega oodlarj nali1V€1Cikralt popolnoma zaJ!ltilkamo.

Nllluino je, d:aJ pri tam usposa/b­]jan[iiU mladli!h l;jllldi za d!elo v po­g)Ojdih samotliPifatVlljamda Qd:igra va7mo vlogo raV!llo Zr:vee.a mlalclJi­ne, kli je O!o sedaij' verj€11Jnro rpoove­ful a temu prerna!l o p<xzJOrmostti in SliJs't;€matJOCmega dela. Zaived:a.'tii se ITI.Oil'amo, da raNI!lo v mladli!ns!ko

_oogaJI1ii:z.a__cfiliK> :pr.iJhajajo V\Saiko lelto noiV'i kiadirtii, birierzJ Sirlle diruzbene razJg!l<eda!nooti alii 1:z!kruse1Illj in da mora !'a!V'D<Jr s terrnJ ljiUidmi te!Ille­ld~to deilartli, zalkaj sllrozo. !PifalkitiiXmo illl teoreti<mo de!lo v :mlardlinslk;iJh VII\Sitaih se bodo U51POlSdbli!Li za k:a&­ne(J"se delava111Jje v dr;~bell1ern Ziv­llieniiru. Ker par je neza.dovo1Jjlive­mu Sltain-ju na tern podroC'ju kmiNo tudd p01ll1a!11Jlkiarnje f:inan!Oruih sred-

ste!V, bo pQ1lrelbln.o v bodoee po­iiSik:altii. vse :mOOnooti za ~o­polli)tjj\C!no izolbraiZe<val!lje IIlladliJne t.aJlro v salii1!i!h deloVII1lilh orgamiza­cijaih 'kQit 1ludli prelko vseth dlru:gi'h prianertnrlJh obl:Lk.

Sam pa€1!1ill!m je IXJika:zail, da mladli. dolka:j ddbro pozllla'jo talko

-~e kot ootale prorble:me v pooje'!Jjtilh iJn na terenru, d:a ve­do, k!je hi :moraJfi zasta.VIi!tii S'V'Oje Stile, Vel!ld8!r pa se nalj!VeCklr.art; za ~reSEWaJ!lltie le4telh po!Cultliiio nerzmOO­ef!lli in ne v'.i.dli!io j!Z siituaoilje prawe ~irtve. Iz tega Sil€1d!i, da se mora mlad\iina pni SIVojem de!l.u tesno naskllnJiltd iJn islkartli poa:noC prli vtseJh U!Sit'!'lel21n:i'h fOII1UIIDiiJh, prii. oobal!;iih or­ganli~Za~cij ah .iln strr-olloo'V1nlilh sliu7Jbah zakJad le s slkJuiP1!1o pomoetio bo !lalh!ko n.mSla re'SitetV za proti.slav­ja., ki v na&i diru'zbi Oibllitajajo in ob kalte~lh je raM!lo mlada gme­lracliliia. naJjbol!;i prrJ.:zad€lta..

gospodarsko obmoeje na.Se obCi­ne s selulozrui:m leso:m. StnMtura gozrlnega lesa te zadolZiltN'e ne bi :mogla p<jkni;bi, ce ne bi v te na­mene uporabili tudi hlodovine (Okoli 15% ce!Oitne zadolZitve).

Obrata Cerlmica in SneZ.n!ik sta v lebu 1964 ustvarila po pla­Callli realizaoiji 98,704.814 za Skla­de, ~bnii sek!tor pa je pni ostan­ku za sklade udeleZel!l s 23,7% ali v abSOilu1tni steviJ1kli z 23,451.607 dii!narjew.

Go2ldno gospodarsbvo Postojna a.ziroma dela.V\Stk!L svet gOOjp()dar­ske orgarnli.zacilje je namenil Skup­sOinli. obane Cerklnica dotacijo v IS\kU!lJI!lli vr~dnosti 40 militijonov di­nal!'jev. Poleg tega se je podjelje zelo ~o !Pl'i dTugJih inve­stiaitiah na obmoeju na.Se obCine, saj je zgradJlo 2 upraWli sta!Vbi za laStlne naane111e.

Ker je IPred Ca.som i:zSel zak0111 o gozdavlh in ke~r je v raz~pravi repulbli.Sikli zalk0111 o gozdov:ih, so odiborl!ltiki dbdi!nSke skrup5Cine ze­lo objelk:tri..v,no illl k:rilticno ;posegJ!d v a·ar11pravo.

•Zanima:la jlilh je predivsean pro­blemaltllika fOI"J'nLrarnja goodlno go­S!PodWSki'h abmoCi.i. Ker p.redvti­deva nOVli osnruJtek: repul:lli~ega zalk0111a, da je za formtiranje good­no-g~aJI"Sk:ih obmoCij prisllo-1en repubilllkii tzvrSni svet, ki od­loea na podlagi mnenja prizade­tlih obCiruikih skiup~ dn priza­deili.h g~h organizacij, je obClilnsika Skup!!Cina soglasn.o spre­je'la Sk:lep: Od:govorni :fa:kltoDji spo.roCijo IZiW"'Snemu svebu mne­nlie 01b0itn!Ske Skiup.Same, da se go:1'id!no gospodarSilw ®J:llOrCje for­miTa na tak nacin, da ne bi bile posame2l!le drluZbeno politi.C:ne SkllliPDosti obcultlno prizadete lin da hi bhlo gospodarjende z gwx:Iovd Oimbdlij samostojno in na~o.

Na emem zadlnj!ilh l)lie!l1lllail.QV ObiCiiJnslkega k!omlirt;eja 2lMS omk­niilca so mlladriiilJCi irazJ,plraJVJ\j'alli' o svQ,iem deLu <JI21i!rolma. o :moom.Jsti dela na daJ!llaSI!ljd Sit<J!P'nlj1 diruibe­~ r&W~aprinM. N~v~~ se !POISitalv'llj!a VlPiraSaJ!llQ e, ali je s:pllidh mladliina 2Jalilnlte~resiraJ!lla za ka\lro delo :i!Il ce je, zak.ad se ne po!k.aJZejo ve!C.j i rezrulltati nj elne alk­nosi!Ii. 0 tern prdbl€1lll!U se je rar:u­vila Zilvalhna r~awa, v kiartlejfi oo SO!delavailli skoraJj VSi ClaJ!llJ ko­mitej a t.er s 'k!oinlk!vettmlimi priiiilell'!i oo.vert:liil1i n€!k:altere m.a;jiZmraciillr}reli'Se V1ZI'Oike, ki po notilhavem m:1.e!l1jjiU samoUJprav'Jfjam/je res zalhteva ZJre>­lega, ii7Jku00n~ c:Jave!ka, kJ s SNa­iirnti odll'OIDilflvarnti, poi&:e naj!boilljiS.e slilrtulklbure za(p(l511€1!1e delOIVIIle sli.le v nelkli~ ~ orgamtirzaoidi v clJruZlbL Sodelavamtie mlad!ilh m:u­dli IV deilaJV51k€!1Tl liJn dll.1urh'ben€!ITl sa­Ill()fU(!llraiVldamtiru je i5e vedl!lo ze!l~:> nezadlorvolli~·VO. 2e sama udele~ m'l:a.dli!h ljllldii v ra2JI1Jilll s:allllOU!PII"afV­!llli'h organih je veC!klrart; milllima.l­na illl Se ZJdaleiC .IJri. oc;lJrarz; detilaiiliS!ke IPC.ti. za raZJrci&amde nastailiLh s.i­ibu.alcid'. 'I1elh llwaiLiflitkarciti pa nalj.­ve!Clkirait mlald c:JaveJkj nlima v to­ll:lkiSna. merri kiot odJrasil;i lj;ucJi.ie, k:aJr j e ooveda :prqVS€!m rarzrumlljtifVI:> ill1 o1t€i2lk0Ceno, zarradii Cesalr je tudli negaJtlilvtno VlPJ_:irvajo na· sa;rno delo li!n UtVeld aMII.iamtiJe mlladega Clove!k.il ali pa-ebivalliSIIVa na nelk!em oomto rial!ne:m pocllrorQjiu. Poleg teg.ar pa je po!:;re!!:mo s tern Ze V!l1~rej ra­oUJnaJti.. Vemfu:r, ee hoCem.o, dJa OO­mo z;agolt;mniLlli n e[JII'eHIDgano niJt no­vtih S!POISOII:m.ilh &:anov SlallllOUIP!I"afV­nih organov, moramo sistematic­no usrpos:ar'JlLj aJtli mlaidle ]jiU.dli. U;Po­Sltev'ati moraano le, dJa ima :mllad C\LoiveJkj .ZEil(jo tin ;ilnJteres w iZJg~raoe­rvanli e n.a5e botlljre pr<hOiilclJnooti, da j)a bo to :ieil:jo 5ilro1Zli saaDOUIPirarv­ljamj e liarhllro reaiLiJzlilrail. v zi'V'IIj etnli e, mu m01ramo westramSko Ollllogo­CriJti.

Seminar o nevem zakonu o delovnih razmerjih

IMlaldti ]jiUdlj e so 2Jeilo obOu t1!j:i!Vii r1Jud!i na pOijave, ki neg)iirado ra=e saana\JG)caMl'le· pratVice. Dobro po­zmado nepratVIiln.~, 'kli se ~e ved­no dQg.a:j:aQo v V\Salkldalnd'em Zi'V1!1je­rnlju, a keir se najlverClk!rat poiDU)t1i·jo pt'Oibi temu ~oll!rroma nemoi&lli, us'uvau.,ja to v tn(jath 111eko n&autPa­nr.i~e illl vtasl.lh celo od\Por do S<llde­lO!V'ainJja Pl'tl k:alkJriSnlih kolri. samo­UI_Ptl-afVII11lh ~ltN'a!h. Na pilmiU­mu 50 sd bdlii VSi. enatmli, da je nuj­r:no nar talk podarve vedlno naJ­ostu:'<.'\Je reali¢a:'altd 1111 j~Jt j aSII1o Qlb-

V pretekle:m :mesecu je izsel no­vi zakon o delovnih razmerjih, ki je prinesel veliko sprememb in do­polnil.

Delavska univerza je smatrala za potrebno, da priredi seminar za sekretarje podjetij in za tiste de­lavce, ki se ukvarjajo z vprasanji delavskih razmerij.

Dvodnevnega seminarja so se udelezili predstavniki vecine pod­jetij in druzbenih sluzb. Na semi­narju je predaval pravnik 2nidar­sic Milan. Udelezenci seminarja so se zelo zanimali za novosti, ki jih je prinesel novi zakon.

Vsi udelezenci seminarja so bili mnenja, da so na seminarju dobili

potrebno podlago za s_a:mostojno delo, kar je v zvezi z delovnim raz­:merjem.

Vsi udelezenci si zelijo se vee podobnih seminarjev.

Sm

ZAKON 0 OSEBNIH IZKAZNI­CAH, k:i je ;vEil(jawen od 5. 4. 1965. leta doloca, da bodo v novi osebni izkaznici vpisani naslednH osebni podatki: ime in priimek, dan, me­sec in leto rojstva, kraj, obcina in rE:fPiulbllika t'Ojs/I!Va, prehivaJllisce iln naslov stanovanja ob izdaji oseb­ne izkaznice.

.............................................. Fluo.rografiranje prebivalcev

Instit~t za tuberkulozo Golnik bo na pobudo Skupscine obcine Cerknica izvrsil fluorografsko slikanje pljuc in srca. Fluorografira­nje bo od 9. do 15. junija ~n bo za vse prebivalce obcine Cerknica, ki so rojeni leta 1941 in prej, obvezno.

Sti·o"ki fluorografiranja gredo v breme aruzbenih sredstev. Ob­cinslm skul>SCina je zc sprejela odlolt o obveznem fluorografiranju in bo vsakdo, ld se ne odzove slikanju, kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.

Toccn cas iQ kraj bo doloccn na pozivnici, katero bo prejel vsalt prebivalec.

Stab za tluoro&'ratiranje

Osebna izkaznica je javna listi­na, s katero se dokazuje istovet­nost osebe in sluzi kot dokazilo o jugoslovanskem ddavljanstvu in o dejstvih o rojstvu.

Seminar o informiranju

Turisticna zveza in Delavska univerza v Cerknici sta se odloCili, da bosta priredili seminar o infor­miranju. Seminarja naj bi se ude­leZili zlasti gostinsk:i in trgov k:i delavci in tudi tisti, k:i pribajajo v neposreden stik s turisti, ko pri­hajajo na nase podrocje. Opaza se, da gostinsk:i delavci niso vedno kos odgovorom na razna vpra§a­nja, ki jib postavljajo turisti. S tem v zvezi bo Turisticna zveza iz­delala vodic, katerem bodo na­vedene razne turistiene znameni­tosti in. turisticne tocke na na5em podrocju.

Gostinsk:i in trgovsk:i delavci, k:i so leto konCali zacetni i ali­jan ki teeaj, bodo v stanju p o re­dovati razn inlormacije tudi v italijan em jeziku. Seminar o in­formir nju bo pr v gotovo koristil nadaljnj mu rllZl"oju turizm& na n em podro ju.

m

4--------------~--------~~-------------------- GLAS NOTRAN.JSKB

Pot Stafete po Notranjskem

13. aprila je prispela republiSk.a Atafeta. Dl.ladosti tudi na Notra.nj­sko. Po dolgi poti od Ra.dee pri Zidanem mostu. eez Sevnico, .Kriko, BreZice, Novo mesto, Me­tliko, Cmomelj, Kocevje, Ribni­co in Sodrazico je v spremstvu avtomobilistov in mopedistov pri­speLa v Novo vas na Bloka.h, kjer je bil po zaslugi 8olske Dl.ladine, pripadnikov JLA in ostalih vaS.Ca­nov prirejen slavnosten sprejem.

V imenu prebivalcev Blo5ke pla.not~ je Cestitko preCital oficir JLA. Pevski zbor osnovne sole Nova vas pa je ob spremljavi tov. Cebohina zapel mladiDsko borbe­no pesem,

Od tukaj je Sta.feta ob sodelo­vanju pripa.dnikov JLA krenila proti Staremu trgu, kjer je bil ravno tako prirejen sprej~

Stafeta je nato nadaljevala pot eez Gornje jezero, Zerovnico in Grahovo proti Cerknici, kjer so

jo prevzeli mladinCi osnovne 8ole Cerknica. V imenu obCa.nov Cerk­nice .je cestitko preeital tov. Ko8-cak Franc, ueenci osnovne iole Cerknica. paso izvedli pester pro­gram pesmi in recitacij.

Zelo dobro je bil orga.niziran sprejem stafete na Ra.lreku. Za zelo pester program so ~krbeli mladinci osnovne sole in glasbe­ne Sole z Rakeka..

Vsa pohvala gre organizatorjem teka.. iki je bil organiziran od za.. eetk.a Rakek.a pa vse tja do kon­ca Unca..

Stat eta je nato n.a.daljevala. · pot skozi Planino, Postojno, Pivko, Dirsko Bistrico v Kozino, kjer se je prikljucil.a zvezn.i i!tafeti.

Vodstvo Stafete je organizator­je stafete na Notranjskem pohva.­lilo, ker je bil sprejem na celot­nem naiiem podroCju •res pester.

HoSt

Sprejem i!tafete na Planini odkoder je nadaljevala proti Postojni, Pivki in Kozini, kjer se je pridruzila zvezni stafeti

Sprejem republiSke i!tafete mladosti pred mnogostevilnimi mladinci in P!iPadntkf -;JLA v Novi vasi na Blokah, kjer je precital cestitko

prebivalcev Bloske planote in pripadnikov JLA, oticir JLA '.

Na poti po nasi obcini je stafeto spremljalo¥ m~ogo pionir~ev in mla­dincev. Posnetek je na Rakeku, kjer so ucenc1 glasbene sole Rakek, skupno z ucenci osnovne sole poskrbeli za pester program. Od tu­kaj je v spremstvu mladincev stafeta nadaljevala pot proti Uncu in

PI anini

Svecani sprejem stafete v Cerknici, kjer je spregovoril in cestital k rojstnemu dnevu predsednika republik,e tov. Losc~k Franc, predsed­

nik obeinskega komiteja, Zveze mladine Cerknica

PIONIRJI IN MLADINCI:, PISITE NAM

Na nas. dopis, objavljen pod istim naslovom v prejsnji stevilki, v katerem smo vabili mlade k so­delovanju in ki je pomotoma pri­se! v rubriko »Mladinski koticek«, smo prejeli vel! dopisov. Med vse­mi nam je najbolj ugajal dopis ui!enca Primozica, ki ga danes tu­di objavljamo. Nagrado 1500 din mu bomo v kratkem poslali po po­sti. Ker so drugi prispevki kvali­tetno precej slabsi, jih ne moremo objaviti niti nagraditi. Ponovno vabimo mladince in pionirje k so­delovanju. Manj si zelimo opiso­vanj posameznih turistii!nih po­sebnosti in vee dozivetij, opazo­

vanj, kritienih ocen, pogledov)a razvoj turizma itd.

K<jlr korajzno svinenik v rake i pisite nam. Vse objavljene p -spevke bomo ustrezno nagradi .

Urednistvo

POLITICNA PREDAVANJA -V OBCINI

'Po naroeilu Obeinskega komite­ja ZK Cerknica je Delavska uni­verza Cerknica priredila vee pre­davanj na Rakeku, Cerknici in v . Starem trgu za elane ZK ·in osta­lo prebivalstvo. V vseh treh obcin­skih centrih so predavali funkcio­narji iz glavnega odbora SZDL. Tematika je bila iz podrocja zu­nanje politike in mednarodnih od­nosov, problematika kulture in prosvete, solstva in iz podroi!ja sa­moupravljanja.

Po predavanjih je b!la vedno !i­vahna diskusija.

ZANIMANJE ZA POTOPISNA PREDAVANJA

Z ozirom na interes prebivalstva za potopisna predavanja je Delav­ska univerza priredila vee preda­vanj v posameznih obcinskih cen­trih. Predavanja so bila o zimski olimpiadi v Innsbrucku, od Kom­ne do Matterhorna in Dunaj ter njegovo cvetje. Predavala sta tov. Gucek in tov. Kregar.

Udelezba na predavanjih je bila zadovoljiva. Sm

Gil

l F

var in i~ 196 s!M kot pril no vali zdr px[ !1atll rOIV teh doo zav ne stw to poll pa pu!l stvl nalt

1\

JA NE

KI

DI

Nil

NA

NE

JEr

I. ~

KL PU

VE

s miJ sle 'VeC dW t u ddn !PoC IPoC datt me: If~

be!r. rza.I, l1'lruS dot dJu!l. za P<>< 1otn ra.b str< lkai rab san do;

c gos leta sk;l: V'.kl ose 11101S

pre da ose pri: so pre 2lillli za

GLAS NOTRANJSKE

__________________ _. ________________________________ &

Zdravstveno varstvo kmetov-borcev NOV in njihovih druZinskih Clanov Po zak()(llJU o :zxfu-awstwene:m za- laTI:tmo- pod.:i:klinicno zdralviltien~e,

varowanju kmetov- borcev NOV bolruilSn.iano zdravljenje, zd!ravlje--in njihOIViih dlrutiJnsUt,ih ClatnO!V nje v zaiVodfuh, speoial:iziranih za imadO km€1bje- boTci od 1. ~rila. zd'ra!Viljenje s prirodln.imi falklt.or<j:i, 1965 <ia'lje ; zaJgdtovljeno ZldiraN- - zdravtila, sanite1m:i material, po-swmo va11stvo v e!llalkam Pibsegu tretben za OOirav]jenje, .zobna ne-kot delaV'Oi s tern, da p1a0urjejo le g:a liin 'Wbotelhniana dela, ort.oped-pl"iSpeve!k za osnoV!IlO ZldiraV511ive- s•ki pripomoCiki in nujll'l'i prevozi no zavamvanlje Jmn21ti.jsikih prodz- z re5evailinim V'OZiillOI!Il, k!i. jih pred-valjalcev. Stlr'o~e za ~i dell Vlidwata Ze osnovno in ratz1Sirjeno zdil'avStlVeruiih ~v, lk!i. snn.o d)i.Jh ZJdrra'V\9bV'mo ZaNarorvanje za kme-p:ni nas dOOilej platevaJi iz Slkllada tli!j\Siro zavarorvam1je. Ni.so pas tern MZ5i.rjenegJa 7Jdir>aJvlsfbv;enega zwa- zaik:Oillk:ml! zagdto.'V'Jtjene d!etn.ame da­rorvanja teT 50 % Sl1lr'o5ke za wbo- ja1JVe, kdt so naldorr:€Siti·lo ooebine-tehniena d:ela, k!i. so jiLh IUQI."aJ.'i ga dohodlka m,e~d zaCaslno ne:zrrnoe-doolej pl.aCevalti sami kmetlijSikii nootijo za deJ.'o ali med porod!nli!S-zavarovanc:i ter ostal.e ZJdrraN51tlve- ikim d.bpustarn, polmi Sl;ro5ikri, p.re-ne stori~, k:i jih OS!!lo:vno :z.dirraN- tiemiki ob rd,il91MI atTOika, uogreb-stveno za'Wl!r'oVam_je ne .zag<JitaVIltia, ll'llilna im. p<JiSiii1!I11n:i. to je ra.zl.!i.Jko med' O'SillW!I1iim :iln KlmetJje- borlc.i. prlildobi.do praivti-polln:im zdraV'Stve.ruim v.aJI"SStvom, oo po tean za'konu, ce so zavaro-pa bo k:til za kmete- boPce re- Vallld po zalk:onu o zd.ra~enem pU!bliSk.i. prorooll[l. Pofuo zd!raN- 2laiVarovam·jJU km~jsk.ith proli7Na-stveno varstvo obseg,a. taJkaZJVame jail.cev in ce ililm je pr.il2mano srvoj-n$\lrallne daijawe, to je ambu- stV1o krneta- borca NOV (d!vojno

stetje dobe v NOV ne glede na dol!7mo trajanda neprekmjeno do 15. 5. 1945, ali v spanski dria.v­ljam'Sk.i vojni po doloC,bah 69. tern. zalrona o pokojtninSkem zavarova­nju (Ur. liSt SFRJ, st. 51-704/ 64} ali ce jlim je pTiZJnal!lO invalidsko svdj'stvo iz NOV po Ullkonu o vo­ja§k!i.:h vojnih inval:i'd!ih ter vdova 'in1 otroci umr!J.ega k!meta-borca ee je zanj ugdtorv.lljeno svojs1JVo krneta- bore-a NOV, odlnosno, te so j lian pri'Zrua:ne pravice po zaiko... nu o voja.§kih ·vojnih inva-lid'ih in sicer otroci do izpo,lnJjenega 15. !.cia starooti odln0Stl1o do kOI!l<:a redlnega solamoa - a naj\Vet do i'zpolrrlljenega 26. leta sta.rosti, ~e so popoLnoma neZJmooni za delo - dolk!ler ta nezmo7JnoSt traja.

S pni2m.aJnlj am svojiSitva kmeta -borlca se prtiJzJnaJVa pravica do zd,ra!VIStvenega vall"Stva po tern za­kanu ta:ko Jmnebu- borcu kot tu­dri. C'.lainom [}JjegO!Ve dJru7line, k:i 7li-

Ugodni rezultati gospodarjenja in nev~klajena delitev po delu NEDAVNA RAZSIRJENA SE­

J A OBCINSKEGA SINDIKAL­

NEGA SVElTA IZ CERKNICE,

KI SO n PRISOSTVOV ALI TU­

DI PREDSEDNIKI SINDIKAL­

NIH PODRUZNIC, JE OBRAV­

NAV ALA PREDVSEM DOSEZE­

NE ~EZULTATE GOSPODAR­

JENJA V LANSKEM LETU IN

I. TROMESECJU 1965 TER ZA­

KLJUCKE IV. PLENUMA RE­

PUB~KEGA SINDIKATA SLO­

V ENLJE.

SplOOn.e ugQtov'ii!JVe ika!Zejo, 'killjl\.llb minimalllnemu :zJrnamjSaini.iiU Z<l!P<>-3lenostli. nasprdti letu 1963, 100. IP<>­veea.ntilu )<:l.r!lWbenega bruto IPII"'­d'u.k!ta l!l.alSIPI'Qbi ,plainu o:zllii."Ol'Illal il'e­t u 19 63 za 15 % 100. 10,8 mtil:idaJI"d d!i.na1'1jev. (tPII'Iimerljave obse@ado 'le !Pod.i~ja, lk:i. :irrnajo svO!j setdez na !P<J<].roCjJU obain·e.) Ugo:d€in je po­dateki, da je limo v letJU 1964 nar­m enjenih 7 5 % vee srecfutetv m II'ai2IDrlj'eno r~cijo in d!I'IUZ­ben:i ~tam;daa:d ikot 'V !lellu 1963. Ka­rzalei ,goop<Jidarljenja oo v leltru 1964 ll1aSpr(Jiti pretek!lemu lettu m1o dobl1i. 'IIailro se je pw€1Cai1a [lll'O­

d!ulk:ti.virl.O'St rza 34 %, eikdnOIIlliOCinoot za 3() % liJn II"elnitabli.illnoot ,za 80 %. Podalte~ d!a 'SO se v strulk!tnmi. ce-1otln.egJa dahOidlka Z11la1Ili:isala IPQ!­rabljooa srerdl<;itva (maltieirtiaJinJ stroSikfi) qd 64,3 IIlal 59,1 %, ja!SIIlO lka.Ze, ida 1je :i.slka.nlje rE£el'IV' !P'l"i !PQ­rrabi materdalorv oziroma zmand­sanju §ka'l'lba. obrodilo dbbre sa­dove.

Osre\binli dU~hodlkli: so se za SikluiPIOO gos:piold.ar<stvo obCi.lne ipOVetC.al~ v 1 etU Hl64 rza 34 %, Ito se :praJVIi. IV skiladu s ,produlkrtliivrrJ.ootjo. To na vtid€1ZJ 'Zefio pogojeno II'azidell:ievanje osebin]lh dohodlk!ov po IPII'QClJUikllliV­nosti !Pa lje IV 51ti'Uiki1rua:!i pO!dijetlij precej' defOII'!lTl!ilr.an.o. KljiUJb temJU, da 0100taja moZinoot ·PO!VeCamti~ osel:Xniih dohOidlk'ov tbudii. :na raiOuin prihii'aJnlkov materiallruih stro51rov, so nesora2lffierja !Pre<Jib!Ourtina. POIV­pre&i 2Ja&l:tWelk !!1!11 ~ega :lll1laAa. za lleto 1964 40.000 dfunarj~, za leto 1963 pa 30.000 d!i.in8.11jev.

:Imidltm\lrij\.':lka .proizNodnQ a I. 'tro­mese!Clja 1965 je v prinnerjaVIi z enalklilm ~m obld.objem po~

r aslla za M %, ne glede na lertm:i [pllam IPa je doseien.a s . 27 %. To pO!lTletni, dla 15e tudJi dlilnafmJilka !PI'O­izNddlnti e dloibro o.divdJja po !I)1amJU (25 %}. TeZalve za porveC.an,je olbse­ga proi.mo:dJntje oo predlv\sem v IP<>­maiillj\kianiju .i!n ~pr~OOasnrl.. dobC!Jvli nelkaJterilh .rep!I'od!ulkcliljSik!i.Jh malte­·I'Ii•allov - ~ iz ruvoza. Tako ip<l~ mandlklami.i1e ~bOOrtliljo :l)redlvsern v: B!re\S1bu, Gabnl i!Il J ellkli. Pr'odralia i~briljSikiega blaga se je IR<JIVe­Cala !J1oaSIPII'Oiti ~kem .rettnl (I. ltro-1111eSe1Cje) .za 30 %. 19 % falkJturi~alJ'le rreaJJJzadje iz I. tromeseeja 1eros je n~a.n.a, lker kaZe na IPI'E!iP<l'­easnra. placila o.zLroma .i!zJterj arvo doligov. V vseh irntdUJsttijslk!iih pod­je~jih (raoon Kovliinqp1asitilkri.) se kaze, zlasti kot posledica zamrz­ntietntia Ce!Il, ltudti !POveCanje zarlog ,gdtjorvUh l!ZJd:Elllkov Ina Ski1ardli~. OI:Wer?Jrlosti db dobaNiltei!li ev so se naiS!Proti koniOU Jairu;ikega !leta moc­no [pOIVei!aJ.e v Ga'bru (z .i.ndexom 227) in Jel!ki (24 %}, med!tam lko so v Br'€1Situ tin KOivinaplasbiJk!i. ;pradlle na 65 dzliroma 80%. Blanli. dina­mtilke !iJzvoza je doseien z 19 %. N a ti~a!d II'ea!Lizac.i(j e za i2Noz (gll.aivtnli ~OZJnliik BREST) VJpliiValio zla n.ie.ke zaloge hloldovilne in dellnd IZa61t:ojti rpill oprern.i [l)Ohli5ibva za- Fir1anrciljp !iJ:z; plliistalniS'C. :Alan d~­voza rpreid!VIi..dlava, da se bo rvlkil(jiU­Oil ilertxJrSinde il.eto v i·ZJVUZ wdli Ga­ber iJz Stareg~a qa z 80.000 dola11jli reallilzacirj e, rveln<liaT v I. rbrome.seC­je se rni zalbe!J.ee.iil IIlOibenega li.Jz­vow..

~ OISe:binJi :cio'hodlk.i so se !l~tos ~arlii. !IlaSIPI'oiti 1. 1964 2la. 18 %na 47.600 <:IJilnan'ijev. Osebllli clohordlki so se naj boilj [I)O'VeCafti p11i ma!n(jSih !p<ldljeftjdh: Dimn.ilkar ­Sko IPQd(jetj.e Raikelk (99 %), Mesni­ce LolSika dollma (45 %), Pod)jetje za cesbe Grahovo (34 %> lilll Grad:i~ Cerkinica (27 %). -Med ve!Cjimi pod­jelljii !Pa oo 1porveeanoa sledeea: Brest 16 %, KOVlilnop:La:srtika 20%, KZ Cenkin:ica 13 %, Gaber 19 %, Jelika 8 % in Skoojan 20%. Od 2.639 zapoolenJilh v g<liS!J;l<ldamvu v mesecu marcu je prejelo 79 za­poslenili osebne dohodke i2lpod

30.000 dilnarr1jev (23 zapoSlenJilh ce­>lo ti2JPOd 25.000 d.i!narjev} in 35 za­pOOlenilh mad 100.000 diiiilalrjev.

Pri obvarvtnavamju za:kljuCikorv IV. IPlenuma Tepulblliskrih sim.d:ilka­tov so qpooor.ili predlvse:m rna vee­jo patrebo iP<> a'kibilvnooti sinKllilka­ta, 'da pOOtalnejo nosilc:i sa:mOU[p­

raJVIIlli'h praNk de:j aJOSlro V'Sii de­lavci, da ne nastajwjo oelo defor­mac:id'e - Oldd!allljevanje samOUjp­

raiV'Illi.h organov, veC,jo a!kJtoiMnoot ipll'li. urveljaNJI,jaln/j•u naeela delir!Ne pii'i del.u pr.i vs.eh zaposilendlh (!Ju­

di retmlja) liln iPI'i V\S1kla_jeva!Il!ju od.­nooorv poveeaNanja osebruilh do.. hodllrov s prod'Uik!tliNinosbjo. Opozo­ril:i. so na Ito, da je 1Jreba O<,iloC!no nrrufu:lp1ti jp!I'OI1li dcloV!Il.im enotam, kii. so Vlpelja.ne samo rzato, da se za!dosbi nacelom demollm-aaije, ru­majo pa dejaOOkrih 'PI'Ii:sltlol.ilnOSiti s iP{lldlroCj a pll'Oiozvod!nj e, deli. we tin urejarrllj a rnedlsebodlnih rlel.O!Vlnih QdlnosOIV. Vmto ;primerov d'e ltudli·, ko so g051.P<>dianllke orga!IllizaeiJje S[pii'e(jeile Statu.te :iln j1h namesto !kon!tin;udrranega vnasan,ja S[pre­!lJlell1'llb d!Il. !Prilagadanljem llOVIim pog!Oijean tn novdm zaihtevam, celo 'k!r51itio. T.reba '00 bliilo ofOil'lmirrati stam)j'e lromiisije za delo prJ urreja­nJ.jU oomoupraJV'Il!ih ak!tov.

V meui z nOV'im za!konom ode­J.ovm.ilh rarzrnerj ih je trelba v V'Seh delOIVInilh oog,and~aciljah lll.OOIIlir~i ne!katera na(jlnurjne(jsa vpraSaml.ia z

. ZJaiCalsmtimi QC]llOikJi, SIIK:er bo na.Stala do vskiladi1JVe sitaltlutov OIZiiroma pmvlilmlilioolv z za!lmnom !Pfi'arznlilna. Qpoooo.ili smo tudi na ip(XlllalrJ(jk­ljive sta/Uute zlaslti o prob1emih rOOtii ktulrbu.nne ra Wlii za;posile-­ruh ljjn n_jihovega :iwbra:Zevamja. Delorvne organirmc:ije ne bi smele Slt.iperu::Liraibi zgolj lasten tah!ni&i kader, a!lTl!Paik bi mora!le Sik!rlbeti ,1Judti. za .diruQJbene rkadire, k.i bodo lalhiko V[plivalri. na ra.ZJVIOj samo­rll[piOOIVIl(jaJillja i!n iPII'i6lPeYail:i del& k \boild~u g~rjenju.

· S:ilndJiikalti v g<l61POdarskih orga­ndrzaciljah ne morejo stalti ob stlra­ni :iln spr~edalti potiave :iln rn.jiho­ve vrxroke. Taiko bi dopl.ISCa'lJ. slii­h!itlsko r~vanje dolooen.ih prob-

ve v d.ru2JilnSkli. &lru,pnosti o:z:irorna po 711jegovi &'I'IliDti vdovi iln ®ro­kom. Ce pa je k!met- borec sa­mo Clan druZimSke skupil1osti, n.i pa last1n:i!k posestva, dobi pravice po tern zaikcm.u le 01!1 sam in tlaru ndegove o'Zlje clru2line.

V tern prtimeru plaeuje lanati,j­sk.i. proizvajalec (Gti niima SIVOJ'Stva kmata - borca} tud:i pnispevek za ra:zSiDjeno zd!ravsltveno zavaro­vanoe.

Kirnleltje - ,boiroi, k'i 5e Itim.a1jo odiloobe obC.itt1S<ke komi!Sije o dVOj­nem s:tetju udleleibe v NOV, naj olo2tirjo zahtevek za izdajo odloc­be pni uprraV!Ilean cmganu obCilnske &kupStilne C€II1klnlica. T.isti kmetje­borai, kli re imaljo odlloCbo 0 pri­.zmanjlu div'qjne dobe, jo Slkiupalj z dooeidantio krnOO!ro i:2lkaa:nioo in z dosedaJnlitimi OOiraNSt!vetnlim.i. ~­nicami d!ru:llinsk!i..h &.a:nov predlo­Z:ijo naM podnu.Wici soc. zavaro­va~nja v Ce.lik!nic:i, da j!ilh zameruja z nO'V'i!mi zdrawtlvenimi UJkazlni­cami. za krnete- borce. Uprarvi­eenci, k!i.. se jim i2JCialio zdravatve­ne 1z'karzln;ice IZ Ol2lilailro lkme!tla-bor­ca v letu 1965, morejo do konca leta 1965 zahtevalti. od podru2m;ice soc. zavarovanlia v Cerknici po­vr a.Qilo s1lroSikav za tisti del zx:lJrav­StlvenJh storitev, ki ad 1. 4. 1965 brem;:mi republ:iSik:i proracun, pa so jtih zavol!jo zalk.asruiltve postop­ka plaeailii iz lastmih sredlst:ev. Kmeitie- barci, k:i bodo uveljaJV­ljali pi'il2mamlje dlvojne dobe sele po 1. 1. 1966, bodo U[pTaVIiceni do polJnega ZJdrrav.sr!Neneg,a varsllva od d!n.etva uVIedbe p.OOtqplka za pri­ZI1alJ11je d'vdjllle <lobe.

Kanetje- borqj so dol7mi pnija­V!Lti v 8 d:neh V\Salko SjJII'emeanlbo, k!i vtPliiva na praiV'ice do ZJdraN­.Wenega v~a po za.konu o 2ldrravstvenean vars11vu k:metov -borcev n.arodlniQrCJSVObodtiJne vojne in njli'horvih d!ru ZirnSk:ilh C'.lainorv.

V'sa pojaSII1liJia v 7NerzJi z zd'ra!V­s1lv'eruilm ZaNarovandam d.obe klmelbj e - boroiJ pri podiruZnlicl soc. ZBN. v Ce,rklnic:i, ooba §t. 7.

VIT

SEMINAR ZA SAMOUPRAVNE ORGANE V PODJETJU

JELKA RAKEK

V prejsnjem mesecu je bil za­kljucen seminar za samoupravne organe v podjetju JELKA Rakek. Program seminarja je bil zelo pe­ster, saj je obsegal snov iz pod­rocja kadrovske politike, poslova­nja podjetja, delitev osebnih do­hodkov, o odnosu med podjetjem iln obC. Slru{pMilno, vodeno:u se­stankov in podobno. Na seminarju so predavali predvsem strokovnja­ki iz raznih podrocij obcine. Ce­ravno bi bila udelezba lahko bolj­sa, je seminar le uspel. Udelezenci so iz seminarja odnesli nova zna­nja, ki jim bodo veliko koristila pri zastopanju progresivnih stalisc v samoupravnih organih.

Sm

lemov. Razumdhvo je, da sin.dli­kalt sam ne rbo mogel reSi.ti VISeh ~blamov, ndegova dol.fuost pa je, da :na njih opoza!'ja samoup­ravne org,a.ne tin tako dose2e pri­merno ukrepanje.

DM

6--------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE)

• To ID ono iz Loske doline PRAZNOVANJEl.MAJA

Praznik dela 1. maj so prebival­ci v Loski dolini proslavili s sve­cano proslavo. 2e na predvecer praznika so po hribih zagoreli kresovi, katere je pripravila sol­ska mladina. Na dan praznika, v jutranjih urah, je bila budnica godbe na pihala sindikalne po­druznice »Kovinoplastika« Loz. Ob 9. uri je bila v kino dvorani Stari trg svecana proslava, katero je or­ganizirala sindikalna podruznica obrata »Marof«. Poleg govora o pomenu praznika, so na proslavi sodelovali: moski pevski zbor DPD »Svoboda«, harmonikaski zbor glasbene sole, godba na pihala iz Kovinoplastike, pionirji in mladin­ci osemletke Stari trg, otroski vr­tec Stari trg in recitatorji. Zvecer pa je bila v domu TVD »Partizan« zabava. Ciani TVD Partizana Lo­ska dolina in Kovinoplastike Loz pa so se tega dne udeleZili tudi delavskih sportnih iger, ki jih je organizirala sindikalna podruzni­ca lesnega kombinata »Brest« Cerknica.

GRADNJA VODOVODA LOZ-STARI TRG

Pred kratkim se je dolgoletna zelja obcanov v Loski dolini le uresnicila. Loska dolina namrec nima vodovoda in prebivalci ni­majo dobre pitne vode. Ta pro­blem so volivci obravnavali se pred voj no, po vojni pa je bil vo­dovod predmet razprav na vseh zborih volivcev. Te dni pa je Vod­na skupnost Cerknica pricela z grad njo vodovoda in sicer v prvi fazi za Loz-stari trg. V teh na­seljih je vodovod neobhodno po­treben, saj se gradi v Lozu nova tovarna ••Kovinoplastike<<, v Sta­rem trgu pa je sola, zdravstveni dam, trgovine, gostinstvo, razni stanovanjski bloki in podobno. In­vestitor gradnje vodovoda je Slmp­scina obcine Cerknica in je pred­videno za letosnje leto ca 52 mili­jonov dinarjev. Po nacrtu bo grad­nja vodovoda za Loz-stari trg za­kljucena do 29. novembra 1965. Idcjni projekt za celotno podrocje Loske doline pa predvideva inve­slicijo po sedat;Jjih cenah nad 400 milijonov dinarjev. Vendar so ta sredstva zaenkrat tako velika, da jih ne bi mogli zbrati. V tern pri­meru bi vodo crpali iz Obrha pri Racni gori, kar bi zadostovalo za celotno dolino. Vasi Loz in Stari trg pa bodo zaenkrat prejemale vodo. iz Loza.

De!a pri li.izJkqpru kamaloV' zeilb hi­tro napredujejo, saj je glavni ka­na! skoro ze izkopan. Te dni pa bodo priceli polagati vodovodne cevi. Kljub temu, da se je pricela gradnja vodovoda sorazmerno pozno, ker so ljudje obdelali svoje nji ve in se sedaj del a takorekoc skoda pri kopanju in miniranju, se ljudje klj.ub temu ne razburjajo in z razumevanjem podpirajo ak­cijo.

NOVA SAMOPOSTREZNA TRGOVINA

Te dni bo trgovsko podjetje »Skocjan« iz Rakeka odprlo v Iga­vasi novo samopostrezno trgovino. Adaptacija prostorov za samopo­strezno trgovino je bila v tern kra­ju nujno potrebna, saj bo trgovina zajemala precejsnji del vasi v Lo­ski dolini. v trgovini bo mozno na-

Godba na pihala sind. podruinice KovinoplastJike LoZ je igraJ.a v po­castitev 1. maja budn:ico in sodelovala na svecani . proslavi v St. trgu

k;uj;:ovartJi l'arzlllO slpecei1il.iSko ]).!ago, galanterijske in ostale gospodar­ske potrebsCine. Trgovsko podjetje zaenkrat ne namerava odpreti tr­govine NON-STOP, v kolikor pa se bo pokazala potreba, bo trgovi­na odprta neprekinjeno od 6. do 20. ure. Razveseljivo je tudi, da bo samopostrezna trgovina zalozena tudi z delikatesnimi predmeti. To je ze druga samopostrezna trgovi­na v Loski dolini.

POPRA VILO MOSTU

Turisticno drustvo Loska dolina je popravilo most na pes poti iz Starega trga proti Lozu. Most so betonirali, napravili ograjo in po­pravili tudi del poti. Do ·nedavne­ga je bil most lesen, v zelo slabem stanju in je poleg nevarnosti, d·a se porusi, kvaril tudi izgled kraja.

PRAZNOVANJE DNEVA BORCA

Krajevni odbor Zveze borcev Loska dolina bo organiziral letos­nje praznovanje Dneva borca 4. ju­lija v Smrekcah pri Vrhniki. Na dan praznika dopoldne bo pohod borcev, proslava in partizans~o srecanje. Krajevni odbor ZB pn­cakuje, da se bo praznovanja ude­lezilo tudi precej borcev, ki ne zi­vijo v Loski dolini, a so se za casa NOB zadr:levali na tern podrocju.

A VTO-MOTO TECAJ

Avto-rrioto drustvo Cerknica je organiziralo letos v Starem trgu ze drugi tecaj za voznike - amater­je. Tecaj obiskuje 32 tecajnikov, pouk pa se vrsi 3-krat tedensko teoreticno, prakticne voznje pa so vsak dan. Tecaj bo predvidoma trajal 2 meseca. Poleg omenjenega pa je drustvo organiziralo tudi re­dne izpite mopedistov vsako prvo soboto v mesecu.

NAD 230 PRIJAV ZA LETOVANJE

Podjetje »Kovinoplastika« Loz ima v najemu pocitniski dom v Dramljah pri Criltvenici. Do 15. maja se je prijavilo za letovanje nad 230 clanov kolektiva in njiho­vih svojcev. Podjetje bo pricelo z letovanjem 20. junija do 12. sep­tembra. v tern casu se bodo clani kolektiva zvrstili v 12. izmenah po 7 dni. Podjetje bo organiziralo prevoz z lastnim avtobusom.

VEC ODGOVORNOSTI DO DRUZINS'KIH SKLEPOV

Lovska druzina Loz-Stari trg steje 37 clanov. v preteklem letu je imela druzina 6 druzinskih po­svetov in 8 sej upravnega odbora, na katerih so v glavnem obravna­vali o bodocem delu gojitvene div­jadi, skrbi in polaganju krme div­jadi, polaganju soli v lizake, na­pravi novih solnic, ter o vecji ude­lezbi na skupnih pogovorih in po­dobno. Sklepi sej so se v glavnem izvrsevali, razen sklepa, da je po­trebno postaviti tri visoke preze, kar je bil vzrok, da nekateri clani niso cutili odgovornosti nasprot i druzinskim sklepom. Zato bodo ta sklep realizirali do zacetka lovske sezone. Nekateri c1ani lovske dru­zine se slabo udelezujejo druzin­skih posvetov in skupnih pogonov. To najvec odpade na clane, kateri stanujejo izven obmocja lovisca in na zalost na mlajse clane druzine. Zato bodo do teh clanov poostrili disciplino in ·odgovornost do lov­ske druzine. Lovska druzina naj bi v bodoce organizirala vee skupnih pogonov, kateri bi garantirali iz­vriiitev letnega plana odstrela.

V blizini koce »Slemenke« bodo postavili 2 jasli za srnjad, v koco pa nabavili visece postelje ter po­kosili travo, da bo dovolj krme za v jasli.

Na obcnem zboru pa so se clani zavzeli tudi za lovski turizem.

KINO PREDSTAV A V LESKOVI DOLINI

Delavski dom v Leskovi dolini je oddaljen 11 km od obrobne vasi Loske doline KozariSce. Ceravno gozdni delavci stanujejo v lepo urejenem domu, so zelo prik;rajsa­ni pri kulturnem zivljenju. Zato sta se Gozdno gospodarstvo Po­stojna in Delavska univerza Cerk­nica dogovorila, da bo Delavska univerza prirejala kinopredstave in razna predavanja za prebival­ce Leskove doline. Do sedaj je bilo eno potopisno predavanje, kje je predaval dr. Habe France. V t ku lanskega in tega leta pa je bilo ec kil"\O predstav. Zanimanje za ki o­predstave delavcev je zelo ve iko. Pri vsaki predstavi je bila dv rana nabito polna. V bodoce bo otreb­no posredovati se veliko akih in podobnih oblik za delavce, ki so odrezani od normalnega zivljenja.

Turisticni biro od turisticne zveze in »Sap turista« v Cerknici ze po-sluje Foto - B1>st

PESTRA DEJA VNOST TURISTICNEGA BIROJA

V prostorih doma TVD Partizan v Cerknici so turisticni delavci ob­cine odprli v maju mesecu turi­sticni biro. Le-ta je odprt vsak de­lavnik od 7. do 10. ure in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 10. ure. Turisticni biro nudi in posreduje: vse turisticne informacije, prenociSca, p'otne li­ste, menjavo tujih placi1nih sred­stev, izlete v tuzemstvo in inozem­stvo, prevoze z psebnimi avtomo­bili in avtobusi. Pole~ tega proda­ja tudi spomincke in razglednice nasih krajev.

Majhne so· te stvari V hotel.u »-Jerz;el'Q« dab;ijo nek!a­

tteri posebno gostinsko sobo z 'VIhodlorrn zratven zenskiega Slbramlis­ea, z Zeljo, da· ne bi m<lltlili. go.. SlxJiv, kl so se 'Illalg)netilli. ob toC.i.lnli miiZli, ne vedioiC, k.am naJj se vse­dejo.

* ObC.inska sk:ru(pSCim.a je izdala

i"zvnSiline ac:tl.OObe o irzJterjawli daiv­lk:ov odJ klmel!Jitjl9Uva ti!n {Pil'enesl.a elk.sellrutOII'Sire pralvice na. gOOipo­damske onganrilzadje. Pusti.mo to, d.a so te oid!lOObe praV!llo neurt;e.:. me]Jjane - ker istai.menske lalh­ko irzJdatja saan:o sodli.ooe - nera-2ltlii"I1Il!jli'V'O pa je, cia i.:zlw'Siuj e!jo ta a!kJt abiC:i!nlSike skluip\S'€Jiine saano ne­kaitera pod(j~ltja :iJn da o/bC.inLSik:a ~1!1a se naldall:je pl.alCrulje SIVO­

je d&vlk:oirzlterj~lce kill.iiUib terrruu, dJa j~_ levtjli delez i21ten,iaJVe d:atvfkQv pre!Ilie~Sla IlJai gOS!p<Jidans!k:e ~rgamJL­.-z.acdje.

* Ce hocert:e wj~ vJak, kif odlpe­

lje :Pirolli. L!jfUJbJ!jaJ!l.i ob 11,50 uri, rn:n-ate p€15 na Ralkelk:, ker s·e SAP L!.irulbll.i~ ne lj:Wbi oclipe1J:artli i·z ~euikin.tce 5 mliniUJt p!I'€jj (iltlijub te­mu, da v Cerikln!ici "'POICtiJVa«) z iz­gavoroan, dJa ne zeli•jo ne12xkawe lronlk!t.trence.

IZDELOV ALCI SPOMINCKOV, POZOR!

Turisticna zveza obcine Cerkni­ca vabi vse tiste, ki se radi ukvar­jajo z raznimi rocnimi deli, da se prijav.ijo turisticni· zvezi. Izdelova­li bi razne spomincke, ki bi v mi­niaturi prikazovali posebnosti na­sih krajev. Tal{o bi bili v taki ob­liki dobrodosli: saki, colni, scuke in slicno. V kolikor ste pripravlje­ni sodelovati s kvalitetnimi izdel­ki, prijavite se cimprej turisticni zvczi oziroma turisticnemu drust­

·vu iz Cerknice. Nudimo vam ugod-no priloznost za zasluzek.

(

tJ Sf c v 9 0

ll H "V J n 2

c k

tJ st D d F

n

E)

I :e )-

n )­

i-

.0 h ·o .e i-1-1-

)­

l­

·e

.-:-

tli

a

a

>,

a

a

L, v

i, :>

z

e

e

e

GLAS NOTRANJSKE --------------------------------~----------------~-----7

lzhaja mese~no kot priloga GL AS·u

1\lol'l flnnl CDS Brest [erlinlta 24. apri la so b!Lle VlOliittve v ce111r

tra~nd dela·VISki · srvet in del·arVISk:e svete poiSilOVI11ih enot LIK BREST C€1IikJnli.ca. Od slku.'P!Ilega StavtiJa valiJ:ni.h 1..1/P•rarvicen..cev je volriJ.o 97,2% voli'vcev, OIStali pa so biil:i. o!P'raMi.ceno odlsiotlni.

V oentralllii delavski svet so bili izvoljeni:

Bran.iselj Franc, Gruden Joie, Hribar Ma.tija, Intihall" Matevz, Kebe Anton, Kebe Jo~e, K.lanca.r Vera, Laza.revic Ljuba, otollliear Ja.nez, Rozic Ze>fk.a, Stef-anCiic Ja­nez, .Turk Jooe, Zri:m..Sek Franc fn Znida.rsic Silva.

Poleg Tia'V'eldenih pa SIQ ClaJrui CDB se na.S:l-edln:ja Cll.aJnj kole!!ct;irv:a, kateri.m se ni pote!k:el mandat:

Cvetko Anton, Hribar Ivan, Pe­trovcic Ana, Zemljlllk. Olga, ~­sek Brona, Novak mg. Zmago, Debevc Ivan, Kovaeic Janez, Zilii­darSiic Jooe, Se.pec Mihael, Skrlj Franc, Kebe, ~ Gontik JoZe.

Za preds eld1ruika nOIVeg;a cEmltraJ.­nega de!lia.VISk.ega· sveta je bil s•o-

gloasmo iZNlOljen tov. ing. Zmago No'Vak.

v olli.sca so bila lepo uT€\i ema, posebno v Tovarni pohi.Stva Cer1k-nica. BOO-t

Inz. Novak Zmago, novi predsed­nik centralnega delavsltega sveta LIK »Brest«, Cerknica

NOTRANJSKE BOLJSA DISCIPLINA PRI IZ­

VRSEVANJU DOLZNOSTI NA.J

BO - POGOJ ZA NADALJNJE

DELO SKUPNIH SLUZB

N a zadn:ji sej~ delovne skJurrl!IlO­

SJti Slrupnih sliuzb pri Brestru, ki. je ll:ila 14. ma.ja, so med ootalimi goopodars.ktiJrnli. problemi raZJprav­ljaJ'i tudi o 111em, ka!ko posamezne shwbe imrnujejo svoje dol2:nosti nasprdti enotaan kO!Tllb.in.a.ta. Po­t.rda:rek je bil n.a tern, da ~ s1111Zbe cedaJue bolli:i [!2lg'Ubll.jajo S'VO\i sttari lroncept dkelkdje in po51ta­Dif1iO s€1I"Vis za 2'1Vti!r<Sava.JnJje sbrolk:ov­rnh ·n.a:J.ag poolovn.ian eiiJ.atam za tilsta vpra.Samja:, jim s.arrne ruiOO kos. S tern pa Slrupne slui:be pre­hajaJjo na lasten obra<:un, lkli lirzNi­ra .iJz nruog :p<JGlmnnim enotalm. PJrli. welj. reo za.htevtni iln s.arrnootod­ni n.aJ.ogi je potreb!no, cia se po­

veea d!iS'Citpllil11a na delavlnean me­stu il11 na mintimum zrn.anj\Sa :po­raba plhsai'I11.iSkega i!Il drutgega po­tro5111ega m ateriala.

BOOt

STO TISOC KJLOMETROV BREZ GENERALNEGA POPRAVILA

V lew 1962 je bli1 na velesejtmu v Zagrebu k:up.bjen za pdtre!be Bresta aV1t<¥ru;s FAP. S tern a•Vlto­busom se voz;i•jo delavci iz od.da­ljenih vasi Ratkilltne, 2ilc, Otav in osta]Jh zasellkov v Tovarno po­hi.Stva na detlo.

Po prlpovedovan•ju VQZll.ikov je proga Cerknica-Raikli.lma naj tedlja v Sloveni.lj,i, saj iana vee kot 167 n~regled:nih owtinlk.ov. Avtobus je do sedaj vOIZlilo vee voz:nJi.lkov. P l"V'l je bil 22idar Amltan, na1to Mi­he-J~c An/ton in Meden Martian, sedaj IPa se Kra!l1i.ic JoZe. Cera.vno je p.rog;a, posebno v zi'mskem ca­su, zel.o teiaVI!1a, se prevoz odvl­ja brez posebl11ih zastojav in po­pra.vil avtobusa. Pred •k!raJbk.im je avtobus pre~ ze 100.000 km.

Bost

POL MJLIJONA ZA PLANTAZNE NASADE TOPOLOV

Na seji UJPra'VI11ega od.'bora Les­noilndJulsbrijSkega komoonata Brest v aprliillu so oJ:l\S;jrno ratzJprarvl•jali o prolblennJJbik;i goz;dnega in lesine­ga g<J$0dartswa v koanurni. Sjpre­jeli so slclep, da lrornbinat n.aS!x>­P'i kot soinrvesti tor v tislti h g<JSIPO­da'l\slkli'h alkJciljaih, ki dajel,jo C'ian hi­~se re7JUJ.tate.

To se bo prediV'sean doseglo z nasadli t01polov in podobnlih h i.tro­rastoeih drevesnih vr.st. Studid!Sko je bil razi51kan ugoden terem, na ka'terem bi sadlilke na·j.bolj uspe­yaJ.e. Strot§k:i nasadov v casu po­izlkJusa bodo zmaJSalli v let.oS•nJj~ letu 500.000 dlin nas1edi::Jj•e lelto pa 100.000 dLn.

Za po1zlkrus je ze pooejaruilh. ca. BOO kom. sadiik.

Novi artikli »Bresta« - Zlozljivi stenski »Regah<, Namenjen je za izvoz v Francijo

r_ ....... ..................

GLAS NOTRA.NJSKE

•••••••• -•tltttt•-tt!llttt-tttttttt-llllltlt-illlttil-ltttttlt-tttttttt-•t•ttttt-••••••••-••••••••-••••••••-••••••••-•nu•n-ttttllt-tlt•••••-u•t-tt••••••-11111111 - 11111111 - 11111111 - 1111111•-u••

MLADINSKI KOTICEK I illlllll-t*tlllll-llllllll-llllllll-llllllll-11111111-llllllll-•tllllll-11111111-llllllll- 11111111-llllllll.ll l l-llllllll-11111111-llllllll-11111111-lllllll l -llllllll-llllllll-llllllll-11101111-···~

Po cerkniski avtocesti ~ jaz nisean videl. Zatele so me OOleti roke ±n prepusti.l sam se ¥ !nji po lu.k!njah, StrdkoV'Il.O »'Va­ja za asbronaJv;t&<, Ze sem raz... mdSijal, na kateru n.asl.ov b.i ~ lal pavabdlo za astro.navte, ko

·em S,P<li!TlJ1il', da rusko ne 7JI'l.Bl!Tl, emgle5ko pa re man'j . Ko sem na:z.ad:nd e, z; :zlrTl.eSatn:im ffi'e­ve&jean i1n razl>ilttim rolcean pri­srpe.l na Unec sem se sesedel na tal .i.n se zandel, da se po talki

tradi... ne born ni<koli vee al.

~a sean &e lie moral enikralf., n~ na:z.aj. Zato bi prooil to­val"i&ce, re sem se ka.J zmotlil med k ere~n.Cn.im spr~evanjean, naj md proote, mogoee je ta vo&da vpl!ivala tud:i na mofgane.

Truden Boja.n 7, b razr. oon. !ole Cerklnlica

IZLET V PEKEL

Prvega maja smo se napotilli v Peke1. Ogledali smo si vse z.a,rui­mi.vosti.

Pak:el. leZi nad Borowlico. Ce­sta pel'je cez Bezu]ljak, Dobec, Pa­deZ in Pdkoj.i.S.te. Najjprej se oeSta ~'~a strrr.o do lavslre koce iln hobela. Pakel vabi turiSt:e s svo­jlimi l~.imi SlS/POvi. Okolica se ~remi1nja. Krasi!jo jo weakemd !mice, hdtel. in lovSka ko!Ca. Struno na SkJa,LaJh je k~p gams.a. Okoli slapav so Sp€!ljjan.e jek:leme wwi. PrJ slapoMilh so ma1hll1'i rer mlt.iev'id!i , kli 1Wej6, kl.ie lehjo va­si. Ob V'ZlnoiJ.iiU Peikla sameva sta-rl m illi1n. Sla.va BaJc

uCen.ka 7. b ram'. oon. llole Ce&nica

MOJI KANARCKI

Stn-ic mi j e priinesel tvi kaJnarr'C­ke. Vsa!k: dan sean moral preme­nti alti vodo iln jiih krunii!bi. N ekega dm.e sem pogleidal v klertlko in za-

BREST CERKNICA. BREST CERKNICA.'

0 Hribar Ivan, Obreza Frandk.a, Prenu'Ov Ana. RCik Matija, Rlutar

tane Sdcm Stane, Valiscek Fl: c, Znidar§i<! SlaV'ko, Mule V1i.lmor, Mlaikar Kristina, Lesar J z , Troto ek Du an LoVIko Jo­z , ·gelj Slav'ko in Troha Mi­lan.

Od dasehle1mikov je bilo nagra­jenih v Tovarn:i pohiSitva Ce'I'Im1i­ca 48, v Tovarni poh· 'a Martti­nj ~ 22, v To avni lesnih iooel­kov · trg 2, na Bazensk.i Zagi. C knica 3 · na rup."lih uz:. bah 9 an "' kole otiva.

BOOt

MOZNOST GRADNJE INDIVIDUALNIIJ HISIC

Orga.ni samoupravljanja <pri BRESTU so OOV'Ojili nacelo, da OI!TOgoCijo Clanom lrolelmJi.va grad­njo sltanovall'lliSk!ih hillic.

Za kredJiAliranje sltianovandsk.e ~adlnlje so planiralti 25 milijonov d inargev. Podo:el!je je do sedaj kreditliralo grad!njo deoo'tiim Cla­nom kol.ekltiva. Na novo .pa je odobren k!red:i!t sestna;jstim cla­nom pod pogojem, da imajo u,re... jeno vso gradbeno doikwneruta­oi:jo.

gledall stiri jajceca. Sedaj sean iih se bOilj re!dno kmmi.l. Cez stirinaj~t dln.i sam ze za~gledal preobmrena jajteca. Mladi lkalnaJr'Cik:i oo 1epo rasilii.

Se<:Iaj imam sedem k~kov.

Franc N.ared 6. b ram'. oon. so1e Oell"lmica

MOJ DOM

Na!Sa vas se imarwje otonica. i e maJjlhi11a, saj meje komalj :pet his. Okrog vasa se ra·ZJprOlStli~rajo lilistinati in iglCUSiti goZdovl. J e zeilo odldallijena od ceste., trgovin_ in to­vam. Na;Sa hli&a stojti sredli vasi in stami so po pdklicu ~je. Z:iMilrno skroanno, ker smo stirje abroci. Dv:a hodliva v solo, dva pa sta stara se1e drve in Stiri l elta. Do ceSte smo oddaltien:i pol UJ."e i.Jn ZJjutJraj gremo ze ob pol sed!mlih ad dama v llolo.

Milojka Tekavec 6. a ra:m-. OSiil. §.ole Cerikln;j ca:

TEZAVE NEKDANJIH IZUMITELJEV

KE

jih .jlslt ma !pO

::a. >et Ljo ~ )()-

mi je. :je pa )o

iJn fih

a­o­·s-1a

ia je

je ~a

e­ji lO

t-;o n je )-

'1. ii ;e :o ;a

i­l­

l-l­

IZ

a 1. ;t z rj

n

z l j

I.

l.

GLAS NOTRANJSKE --------------------------------------------------------9 Kako sva kupovala radioaparat

V povojnem Clll:."U se je na ·a ra­<Liolindustrija zelo lepo ra7JV1ila, taJko da nann proda~na mreza lah­ko !11iUJdli vsakovrtsbne radioaparate i n tudii ltelev:iJzorjj e.

Ze dbroci tV os:novnti soLi vedo, da sta ta !pll"edime!t sodobnega raz­vedrila li!Zillll!i.La in iz;popolinila Ni­kola TeSI.a tin MairCOII1!i. Od trlsltega tasa je rorej miinilo vt'Sibo .tn vrsto leit in si lahtko zannjsljamo, da daJn,a.Snja .raJdiioilid'Usbrija lll.ima •kallG9nih IPOOeblnih _iehniooih pre­glav.ic. Teh<m!Cnih !Pr~av.ic ver­jetno res n:ilma, kalkSina pa ·ie jz_

hoid!na lronlttrola tP~JVodov, · nann pcwe lta!le Sllucalj: ·

V meseau ajpr.iliu se je nelki · €1ko<nolll1rlst iJz Notran.jiSik.e oda~:J. lruiPIL'ti i z prili:ra:n!klov .r adioaJpa<rat z vgrajenli!m g)ram.afo<nam. Sliutad­no sva se ·m"eCala v l.JjUJI:)lj al!'lli m senn talko .imel m<Ji2Jnoot IPII~O'S11Vo­vati vsem lkJuipaprodajn.im cere­malnijam. Prodajalec Toncelk nam je 'V'lij.u<fuo pootlregeil. ~ vseani illl­forrnacija!I111i o :p;roi2JV!Odii!h, tki jrlh ima na z.al1ogi »-ELEK/I1ROTElli­NA« v l.Jjrulblljan.rl. Ve.sella sva tblil1a v ll!Pan'iu, da· 'bova v (ta!ko renomi­ralllli trgavinli res dolb.ila ··klvaiiirte!t­no blago.

N.aS lkluipec se je toreo' bdll~Xli za .radiiiOa•pa.rat, 7Jn.aimlke »TRIG LA V«, krl :illl1a ·trudi V1giraj€1Il . gn:-amofoln. Po1zlk!ul<:;J•lii SII11o 4 a(paJrate rte ~­ke, vemda•r lbrez ~eiha. Na d\Te\h nista delala gJrWlXllf<ma, na md-

ndih cLveh pa ni bilo mogoce do­biti nobB!lega dobrega ~rejema. HrffiCalo liln Zvrl~alo je ko~ na k:a­lffinem nogollllelt. igr.iscu, tako da j.e to pr.i)tegnillo se ostale stranike da so pozonno 1Zll"1e v te »intere~ eanrtln e !POiZikuse. «

Ves razoca~ran je IIlaS k.upec po­prosil prodajall.ca, naj V'kljuOi. apa­ralt :llllamlke RR. V€1Ildar pri vsej doblrJ vo]jji TO!I1!Cetk tucLi iz te skaJt.. le n.i sptraiVil nobel!l'ega glasu. Ves razacaratn, IPa ve!l1idar s trdo vo­ljo, da b.rez a;pa.rat!a ne gre do­mov, se Je na5 !rupee posloviil od prijazmega prodada.lca rn napo­rti!la sva se 'V ~prol$1ore na novo oa>reml!jlene >>NAME<< v Canlka,r'je­vli ulici.

INa l!lal.iiilno preselneOemije je v ltej lbrgovini Ze !PlWii. aparat Zl!1alll1lke »'I1RIGLAV« v redu dcloval.

K.UJPC:ija je bli1a h.itro Slkllenjena in aparalt lje z novim las~I'llilkom odro<n1a~ v d€1Zelo NOI!lranjs'lro.

,RredJ ikJraJtlkim mi je 1asttn.ilk •krujpl!j€1Ilega a~parata tpOVedal, da radio in g)ramolfon dtobro deh.l[je­ta, IPdtoZjJ pa se je, da so mu v wgov.ilni JlO'ZCI!bli'lrl ptr'iJorZi.ti Ill e!ke rezer'Vne dele gramolfooa, 'kd baje ~padaJo zraven.

Kot vrld!i.te, ·d.ra@. bra1ci pi1i tem sliuCa,.i'U ni ;portlreben poseben ko­merutar. Ta slucB!j 'bo mogoee le pOisameZli'l.ilke OIPOIZOifil, da bodo IP'li nallrupu bolj 'Pil'EWidni.

Bo8t

TUDI TO SE ZGODI ••Farutje, to vam je pa tele­

prilniter,« je tolmac:il vodja Slkru­opjne gasilcev iz Zll'lanega goopo­daJttslkega- s.reEH&iea na.Se- kOil'l'lluJne, iko so si pre<L lcratklim ogledova.lti p.roiJZJVodJnj proces v tovarn;i iw~r­nih plosc Cevk!nica.

Stroj, o lmterem je govora, del.a · namree na poocli!Pu elek!tromag­neta iJn ga na kraltiko ~ujejo iSkaJec kovin. Skaz.i ta sbroj gre 'V'sa suravilr1a, ki se predel·ur.ie v :hvenje, :i.z kaJterega izdelUJjejo plooce. Ce je sln.OCa'jlno v katerem koou kaik kovilnski prednnet, se Sltroj (te!lroOL tralk) ustavi, nalkalr deilavec ta!k .lools odS!bralllli, da ne pdSlkocliuJje n<liZev na slbroju, •k:i iz­de1u'je ivere.

VRATARSKA KONTROLA

»Drilflik« je zazvOIIlil telefon v po2llli noeni uri v Zdravslt'Venem d omu Cerknica. »Defu.rna sestra ...

tru, ptrosim ?« >>0, me P<?Seblllega,« se og)laSi gJ.as z one stran.i Zice, »hotel sem le ugotoviti, ce slu­cajno ne spjrt;eo-« Ko je sestra le­hotela vedet:i, kdo na tak n.aC:iJn ko.rl!Urolira n!j'eno vestnoot, se j e .predlsita.viil kot vratar. Da pa bi bila' po:tegaJV'SOirrla ~ veeja, je kli­cail se erillcralt in povedail ime svo­j ega sotovair.i5a, ki ta!krat n:i bill v slmtn. (»-DO'be.r« prilmer sdto­v ari\Silv'a.)

RACIONALNO IZKORISCEN PROS TOR

Ali res n:i drugje p.rosto.ra za molko, k:Ott je hodmii!k iiil util!nica s~ta.re · oonO'Vne sole v Cerlkrrui:oi , se Sjp'raooj'ejo slruJSaltell.i•i iin predaJVa"­telji tehnrlene iJn e'konOII'l'lSke sred­nje sole ,pr.i DU Cer1lrnica. Ver­j et!l1io nli nikljer talkega primer a, da se pouik odlvija v prostoru, k:i je zased·en trucLrl z mdko i.n pa'keti Rdeeega kriZa..

Udelezcncl semlnarja za indikalna vod tva in vodstva SZDL po J<onllanem scminarju na Slivnici

(

Pre~stavljamo vam clane godbe na pihala v Cerknici, ki je v motnih financnih tezavah in je vprasanje nadaljnjega obstoja

Foto- Bost

V delikatesi trgovskega podjetja Skocjan v Cerknici je cedalje vec­ji promet, posebno sedaj ko so nabavili glasbeni avtomat (prvi v na­si obcini). Gosti so s postrezbo se kar zadovoljni. Ljubitelji glasbe se pa sprasujejo z_akaj avtomat »golta« petdesetake, ko pa so njegovi sovrstniki drugod zadovoljni z dvajsetaki

Foto- Bost

ali ze veste ... ?

da se je v zrud!Iljih oomih leti,h Stevd.lo tr B!k;tor j ev v n aS!i drla'V!i poveCalo za 27.000, potroSnlja umetnih gnotj il pa je narasla od 300.000 ,ton na <Lva mlilijoil'la. v ,red­

nost izvoz.a kmetri.jslldh ,pridelllkov ter pmrzvodov zi'V'ilske in toba.C­ne imdlustrije pa se je l ani v pri­merjj,a'V'i z l~om 1957 podvQj'ila.

* Da je . Mat,iborska tovama av­

totrr.obillov TAM prodala Gani 230 avtobusav v vrednosti 3,6 miliJo­na dO!larjev. TAM bo raVIllO tako organdZJiral v Gani servis:no Sllu.Z­bo .iJll usola'l v svojih delavnicah 20 gaThSikih mehanliikorv.

* v kocevtsk.i. tovarm IT AS bodo

ra!1i bodo 11-ltonske velikanke, ka­terih motorji bodo zmogli 200 konjsklih moei. Ti tovornjaki bo­do namenjeni predvsem za pre­voz cementa ali pa bodo ime:i vgraj€1Ile meSalce betona. Tovor­njak:i se ne bo:io izdelovali se­rijsko.

* Da so delavci cestnega podje­

tja iz Ljubljane koneno le za ·­lo zam.a&li luknje od Unca d Cet tknice. Kako dol o bod za-m~ driali, ~e ni znano.

• Da je b' a

~e kooec meseca junija izdelali m: prvi teik:i kamlon v kooperaciji razliko v z a brij ·o bo'Varno EAF. Monti- velika}.

10

Zc s 1m 11 1pl · d volj J no govori. d grc t ns hitl'O naprcj. Probl m tnklh ll 1pisov jQ 1ktu lll'll PO ' Cbno ' dnj ko vee nimnmo okraj

Foto- Bo -t

Kaj dela mladina v tovarni pohistva Brest p d bno. c bi znali mladino pra­\ ' ilno zainter irati.

GLAS NOTRANJSKE

8poznavajmo v nase firaje

V Vsakii nasledlnj,i stevil.k!i naSe­ga lista bomo v bodoce objavili tu­risticne in zgodovinske pomemb­no ti posameznih krajev v in iz­ven nase obcine.

Tokrat vam predstavljamo Blo­ke, ki je apnencasta, kraska, nad 700 m visoka planota \'zhodno od Cerkniskega polja.

Na valovitem povrsju se menja­vajo siroke doline z vijugastimi ponikalnicami in oblimi hrbti, na njih pa senozeti z redkim drevjem. Dolge zime o zaradi visine precej nezene.

Valo,•iti , nepogozdeni svet je omogocil, da Blocani ze nekaj sto­le tij uporabljajo smuci. Valvazor pi e, da o mu blo ki fantje 1680. le ta na gladkih pobocjih Bloscka, ki je visok 1039 m, pokazali svoje pr tnosti v smucanju. Tako ima­

jo Bloke prve v Srednji Evropi na­pisano pricevanje 0 gojitvi sport­nega mucanja.

Najvecja vas so Velike Bloke. sr di' ce pa j e o\'a vas.

a c ti Blo"ka polica-stari trg pri Loi u je odcep ·k \'hodu , . Kriz­no jamo, k i je zelo Jepa vendar

tezko dostopna, ker je izrazito vod­na jama.

Pes se lahko p ride le 475 m da­lec skozi tri manjse votline in Ve­lika dvorano z mogocnim, dese t metrov visokim stalagmi,tn im stoz­cem, imenovanim C:imboroso do prvega jezera.

Nadaljnja jama je v glavnem vodni rov, po katerem se preliva podzemeljski potok skozi kristalno bistre tolmune cez plitvine, pra­gove. in prodore. P on ekod se rov zozuje in .znizuje ter razsirja v dvorane, kjer se k azejo jam arjem lepi prizori.

V suhem predn jem delu jame, ki se imenuje Medved ji rov, so v prejsnjem stoletj u izkopali kosti

,vee kot sto jamskih medvedov.

Prebivalci se v glavnem ukvar­jajo s poljedelstvom in zivinorejo. Od kmetijskih kultur najbolj uspevajo krompir, koruza in jee­men. Vecina mladih prebivalcev pa je zaposlena v »Elektrozagi«

0\ a vas, Starem trgu, Martinja­ku Cerknici in drugod.

v naslednji s tevilki pa bo be­seda o Snezniku.

BOST

BloSki smuearji.

oolaho nomo lu ste lo • te

~e nan zgodi. da hoee­D'll!) p ' X'~i , OITlrettl'll.. Jk:a;j ":;JreJne:l5."- · dopohui ·.. Drugjje ·miiDlO p ebne teiave lk ca 'l!lo

Plli s. • u, pcDliSebno re h~o na­redi'ti ·a ~oo krarmbilnacijo :r.: ogle­da]om iin p101i!!olbno,

l\I8Jjlme ll.~~e '-"lrtt®mo !lJfQ!fSeb­ao ttnlim .:: 71!(jlrom, !!llri 1tamlkeJ!l!11 -~elklln ~ tto Sl!!fum.llnlim s ;oe­

dro l. ve!!lldrur Jie 1tlrebll pufit.ii, da ~« pre :eC ne ~fr, -«

• :iatl !lllr::m;ru :domO. "'"p:a..

Frii ~iill llllllmjj<aBl p:s. :De ~ ~ nelloollli ·o dnug i::eml, ~ flil!'leJ!llN;IStt iin ~iiv~

Da se ]~ 1Zl.'!Mi l!ll~.D velliib ...... v- i• -::~ lk:lrremra <eev b l!riSlDlnm zmm:aund]iim {llltlellllli.l!1:!00m., lk<llllt .. me1liimo ~ irllll!mjje v ~ ~ ~illld ltrrre& " " 1trov mil~}. Cew ~ VJP!!ll v ~ llllii ilitllii. re!J.~ vmJlJmii. rs!iN"­- ll.e <Ilia je re!J.~ h0Djj ~

ren. za , lker "' prehiti:ro l:'l!'la - m se llllas'iavi na ·po, lkjjer mn-

- nZVl!"'tliti luD.mjjo fum se Dme poa~ma vrlelli, Pri 11:em pa m~ rnmo ~t.ii. da jje cev mfuma, lllla ne p~E!Se. Da bmno ~~ w1llellii, ::-" prip~rnvfumo deS.aoo, v llm.tl.elro iz.­vlrltamo ltill;;:tmjjo pre~ Jli:ii jjo lima ~:a ~w iin jjo 'J]Jlfl!lli.OOiimmll na .=- -l!l!O. 1lla llllam. ~~ mfur­no dm smetr ~. h1nl!1Jreme oe­vii.. de:Saliroo rnhiimilJ .D.e 11:mlk.Jl) diDJligr(). d;m lllliSI~ :UlUlllmjjo 1tmb .lkDbiJI!ko.. d ra nrumt oev :mfuruD.iie, ~ p:s. zmam~ Vltl!altfi., ~­Sfelll!l!IQJ J!OOd cev l!I!~Jm 1ZJello dmn!ll!­n smiirrb, Jli:ii SJmll@ ~ Z!:. '\,"f/llClJJ!!) v ~l!n,jj~ bS'm..

V!Mtra ~ llli&J]~ Zl. el!ll.e sltlr.a11mii, lllll!ll--100 P.,"ll Zi. ~ ~l!ii lllllJ(IDJI".rumtOJ, ~ Vl!'ltl!alllmeg.:n ~~ ]pl100~ lillie J1llriltiisilkalll!l!ll@ l!ll<lll -~ kelt 1tieiJn:!. Vl!'ftmtnjje nne ~ iSll<l. lllliii: ~!!!, ~W-­.D.f0 l!li.ISIS~ - II~ ~ ··~

Gl

k '3 CE

Br na crb Lo Ce n j• Ce Ce ba no zn; ZUJ

r·e) irn poe d o: p1~

clkl bil s e no (Jk: da.: bir p::·r s:lkt lo pla pn dol en< z.at jim ZVE

me Bn Ce:

' ka: bo; !1 Eil

p ol bal

z

p, c;

E GLAS NOTRANJSKE

Sport e igre Brest 1965 v Cerknici

V pOOa.stiiii.v delavskega praZL"li­k~ Prvega m~a o b(le le,to~ v Cer1kiniei ze 1re!U.ic na porf!~u s.p:n (oe igre delavcev in uslui­b:>nc:IV vseh vecjih podjebij cerk­P..'eke obCilne pod na !ovorn »De­Jav~r.<e sportme ig:re - Brest 1965«. SV'Oje ek.iipe o poleg dornacina Bres', cigar za .01;-s~o je bilo nadstevlilrnejse, 1poo:a:li se cenl~er

c,bD:Ii Ce["knica K ov!"nopla.S · a Loz, TVD P!Wtizan Stari b,g .i!n Cerkmic'a, S brelsika dir~a »Sr­njak« Rakeik, Sku]: cina obCillle Cerlktruica, Dru.Stvo upo"kojencev iz Cemmuce z zelo rnoano ek:!ipo v balilnatllju .iJtd. MejtErn, 'ko je od­nos neka~erih poddelt.ij do liger znan in pcdbuden, pa je nera­zurnJjliv p{J!s'tap~lk »GaJbra« iz Sta­r·ega trga, »Gradisca« iZ Cei'Ik!nlice iln »Jellke« Rakeik, •ki spiloh niso pOtSlali svoji•h t~rr!Qivalcev. Po­doblno p01t je ubrlrla tu:ii Kovino~ p1aahlka LOIZ, ki je po5lala SaJITI.O

c lkfl~o v strelljanju, pa cepira'V je bilo od tega pod:je't'ja pr.icaikovrutli s erv.!LOno in kvahtatno zelo moE­no ce-ciJp:), ki bi se '1ahko borila z <lk;:I:o Bresta za prehodni po,ka:l, dar sindilkalne podruzruce kom­bina,ta Breslt Spomn;inno se srumo p 8·dclboega tekimovanda ob obCl:n­~kEtm pmziliilku Cer,kinice, 1k>i je bli­lo iPGd p·olk!J:OIV!Lteljstvom KovJno~ plar!t'lke la~ni v S~arem tl'gu. Ce­praV' je bilo ttelkmovanje v L o.S'ki doli'Ili, je bil 1kombina\~ Brest VISe­eno steV"i1Cino moEno zastopam in zato tu dli DJi imel tez.av pri osvo­jibvi pOikala obCri'nske sind&al!11e zveze. Torej priCa:kovana iborba rned ek~pama Kovinoplastilke in BrEIS ~a je na Spo,rbn:ih igrah v Ce!,klnli{:i odipachla.

Visi udelezenoi, rb:!lo 1.ili j e .ne­kaj nad st:o, so se pomerilli v: od­bojiki, keg]Jj'a ntjiU, sahiU, namirz­'11Eiffi ten~SIU, kolesarnkiih d.Wkalh, pollzevi voc?lndi s kolesi, stre]jjanjiU, balinamju in v ocenjeva:l111Ji vo~pJj.i

z a'vtomobl~:jri.· m otarjti. in rnopedi.

REZULTATI:

Streljanje: l.Br t Cerknica. 2. KO\r:no¢astika Loz, 3. Srnjak Rark:=k.

Kolesar ke dirke: 1. Telic (Bre­Ceiknica) 2. Urh (Brest CeJ.'Ikni­ca). 3. JencEk (Bres~ Cerknica).

Polzeva voZn.ja: 1. Telic (Bres Ce, km.ica) 2. Ri (Bre.E1t Cerkn.ica).

Balinanje: 1. Upokojenci Cerk­n~ca 2. Bre9t Cel'lrn.iea, 3. Pat'ti­zan Cerknica.

Odbojka: 1. Partizan Stari trg. 2. Breslt Cerlkn:ica, 3. !Ft:u·tizan Cetk:nica.

Sah: 1. Center obrti Cerkni.ca, 2. Brest Certklnica I., 3. Brest Cerkm.ica II.

Keglja.nje: . 1. Brest Cel'knica. 2. Brest Cei1kn.i.ca II., 3. Brest Cet~nli..ca III.

Nami.zn:i tenis : 1. Pat4tizan Cet1kni.ca, 2. OsnoVIna sola C&k­lll: ca, ;3. P arrtti?Jan S tar'i wg.

OCENJEV ALNA VOZNJA: a.. avtomobili : 1. Petan (Brest

Cet~ica), 2. Grorn (RaJk-ek), 3. Bavdelk (Skupscina obE.ine Cerk­n.ica).

b. motorji: 1. Godesa (Brest Cerknica), 2. Stritof (Bresl Cel'k­nica), M;sic (Bre8t Cerknica).

c. mope.di: 1. Sli!b'ic( Brest Cetik­n'ca), 2. Sa:lehan.· (Brest Cerkmi.ca), 3. L ovkro. (BreLSit Certknioa).

V toilkovanrji.l za prehocLn.i pokal kOilUibmata Brest je vt\: bni red sledec: 1. Breslt 2. P an.·ti= Cei'I.knica 3. _PaJI.'tizoo S tar1 trg 4. Ceruter obrti 5. U[pakiojenei 6. Ko.v'.iln()J:Ilastitka 7. Sirn.j.a'k Ra!k:ek

86 'toEik 8 took 8 toEik 6 toek 6 toOk 4 toiOk

PIPv;i tni;je uvrseeni v V'Sak.i dis­cilpiliilni so d QblJ.i di.plom~ in de­nal"ne nagrade, V'Sak zrnag<JIValec pa se pdkal siJndikalne podit-:u.Zruice tovarne pohli:Stva Cerlk!11ica v tn.·aJ.i ­no last. Janez Telic

Pohoda Ob zici okupirane Ljubljane, se je udelezila tudi predstavni­ca Trgovskega podjetja »Stayer« Rakek tov. Otonicar M~rica, prva

z desne · Foto: Hren

Tekmn v odbojki med mostvom Cerknica : Stari trg na delavskih

igrah 1. maj

Zmaga: Starega trga nad utrujenimi Cerknicani Srecanja med kosarkarji Stare­

ga trga in Cerknice so postala ze kar tradicionalna. Medtern, ko so bili v dosedanjih dvobojih vedno

1f

u pe ni Cerknicani. pa o 1. rnaja na asfaltnern igri"cu pr d kombi­natorn Bre t '" Cerknici Yendarle kapitulirali in priznali premoc go­stO\'.

KK Partiza n Stari trg: Kocjan­cic 12, Truden I. 20, Ozbolt 16. :1\'­

nik 9. Bencina 8. \' ec, Le\·ec. Za­buko\·ec. Truden II.

KK Partizan Ccrknica: Popek 23. Petrie 18. l\Ii.illet·. Obreza 10. Pe­troYcic, Opeka. Razdrih in oYak.

Tokrat Cerknicanom ni 'lo od rok. igrali o brez Yolje. nepo\' z:-t­no. ploh se ni o niti potrudili pri­ti pod na protniko\" ko · . da o k ki obrambi pod Ia tnirn ko3em ploh ne go\'orimo. ker o njej ni bilo no­benega ledu. Dopu till so igral­cem Starega lrga, da so e vobJd­no pt·ehajali pod njiho\'im koil'Jm in do egli locko za tocko, medtdn ko je ekipa Cerknice dosegla ko" predv em po za lugi samo lojtlih prodorov vojih igt·alce\', kot pa s kaksno kolekli\'no igro obramb;) in· napada. 2e pred samim zacetk m tekrne je bilo jasno, da Cerknicani takrat ne morejo upati na kakr­senkoli uspeh, kljub temu pa so srecanje zaceli z obicajnim OtJti­mizmom, ki pa jc kaj kmalu izgi­nil, saj so vecji del igre igrali, utrujeni od recanja v odbojki, podre~eno vlogo.

Sodnika Skuk in Urbas iz Cerk­nice sta svojo nalogo opravila za­dovolj i vo.

Janez Telic

Uspeh Nl{ Rakek Rakek :Elan (Novo mesto) iJ : 1

IgriSce Rakeka, gledalcev okoli 150. -Prvenstvena tekm;;~·r. razreda LPL. Sodnik Lipovec (Legatee). S trelci: Arko 2 in Mlakar za Ra­kek, Itekanovic za Elan.

Rakek je nastopil v naslednji postavi: T . Urbas, Udovic, BenCi­na, Korosec, Preseren, Bajc, Misic B., Japelj , Mlakar, Arko in Ralje­vic.

Rakek je dosegel se eno zmago. Tokrat je premagal novomeskega

ELANA. Igralci obeh mostcv so prikaza li dober nogomet. Napadal­ci domacega mostva so imeli se vee priloznosti za dosego gola, vendar niso uspeli ukaniti vratarja Elana. Rakovcani so poskusali doseci sc bolj si rezultat, vendar so vsi po­skusi ostali brez uspeha. Elan se je ves cas krcevito branil in tako se je tekma koncala z rezultatom 3: 1 za Rakek. Najboljsa pri a­keku sta bila T. Urbas in Udovic v obrambi ter Arko v napadu.

Branko Misic

Motvoz CGrosuplje): Rakek 0:2 Proti Motvozu je nastopil Rakek

v naslednji postavi: T. Urbas, Ra­ljevic, Bencina, Korosec, Preseren, Bajc, B. Misic, Japelj , Mlakar, Ar­ko in Drobnic.

Ceprav je igral na tujem igri­scu, je Rakek se enkrat zanesljivo zmagal. Tekrna je bila zelo groba in astra, za kar je najvec kriv slab sodnik. Dornaci igralci so grobo startali na nasprotnika, take da je igra izgubila na svoji vrednosti. Toda Rakovcani so umirili igro -in

preko hitrih kril ogrozali gol do­rnacinov. Tako so dosegli dva Jepa gola.

Najboljsa pri Rakeku sta bila T. Urbas in Preseren ter pozrtvovalni Bajc.

Omeniti je treba· se uspesen na­stop Drobnica, ki je prvic igral ta­ko pomembno tekmo.

Ob pomoci soigralcev je uspesno opraVIil svojo nalogo.

Misic B.

Perspektivni dvigolci uteii no Rokeku 2e nekaj casa deluje na Osnovni

soli Rakek sekcija za dviganje utezi, ki irna precej vnetih prista­sev. Ciani te sekcije imajo vadbo trikrat tedensko in to pod strogim strokovnirn vodstvorn tov. Jenka Mitje.

V pncasti.tev »1. maja« so orga­nizirali prvenstvo sole. Tekmovali so v olimpijskem triatlonu, to je sestevek rezultatov treh tehnik dviganja in sicer: s potegom, sun­koma in tezno. Tekmovanje je bi­lo izvedeno po vseh tekmovalnih pravilih, ki veljajo za to tezkoat­letsko sportno disciplino.

REZULTATI:

1. Kobe Emil (VIII. a) - 20-1 kg (poteg 54 kg, sunek 84 kg, tezno 66 kg); 2. Vesel Franc (VIII. a) - 158 kg (p. 38 kg, s. 66 kg, t. 54 kg): 3. Zorko Milan (VIII. a) - 154 kg (p. 38 kg, s. 64 kg, t. 52 kg) itd .

Ta zvrst sparta ima na Rakeku vse pogoje, da se mocneje razyije iln moroa ne bi bilo napaano, e bi TVD »Partizan« organiziral red­no vadbo za vse ljubit lj I ga sporta.

Peter KoY

Turisticni prospekt izsel Obcinska turisticna zveza iz Cerknice je dala Ze za 1. maj v ob­

tok prvi turisticni prospeld, ki v barvnib fotografijab priltazuje turi-sticno najbolj zanimiva podrocja v obcini. V tekstu, ki je pisan v nemscini, angleScini,! italijanscini in slovencini opozarja goste tudi na druge turisticne zanimivosti: lov, ribolov in na gostinske in noc­ninske kapacitete nasib krajev. Prospekt je tiskan v 15.000 izvodib. Doslej je bilo najvec zanimanja za prospekt med domaCimi turi~~i, okrog 1500 izvodov pa so prejele tudi inozemske turisticne agenCIJe. V kratkem bodo Ie-tem poslali nadaljnjib 6000 izvodov. Najvec pro­spektov je odslo v Nemcijo, ltalijo in Avstrijo. Stevilni domacini P.a jemljejo prospekte zato, da jib posil.iajo svojcem, predvsem v Amen­ko in A vstralijo.

Turisticni strokovnjaki zelo ugodno ocenjujejo prospekt, zlasti licno opremljenost in slikovito prikazano panoramo nasib posebnosti. Cena prospektu, ki je bil tiskan v Italiji, je kljub kvaliteti n.eprimer­no nizja od cen prospektov, ki jib izdajajo druge turisticne zveze oziroma drustv::;..

GLAS NOTRAN.Tl$.£

Hladni vetrovi nas nikakor nocejo zapustiti, pa vendar se na Cerk-niskem jezeru ze vidijo prvi vode zeljni kopalci Foto - Boit

Morda se ·ne veste ... - da je v Ietosnjem I . tromesecju obiskalo nase turisticno podrocje 79 % vee gostov kot v Ianskem enakem obdobju, oziroma da je bi­lo v istem obdobju zabelezenib 78 % vee nocitev kot lansko I . tro­mesecje, - da razpolaga Turisticna zveza iz Cerknice ze z 61 posteljami pri za­sebnikih sirom vse obcine. Te nu­di po potrebi turistom, ki zelijo prenocevati na nasem podr_ocju,

- da je dala obcinska turisticna ~veza iz Cerknice v tisk 10.000

prospektov v obliki pisem, ki jib bodo prodajali po zmernib cena h, - da je postavilo Gostinslto pod­jetje iz Cerknice na otoku Gorici­ci ob samem Cerkniskem jezeru improvizirano gostisce, ki bo v ca­su turisticne sezone nudilo gostom potrebne gostinske usluge, - da nam je v prejsnji stevilki v isti rubriki povzrocil tiskarski skrat neljubo pomoto in za 100 let prikrajsal mestne pravice Lozanov ter namesto 135 grobov, izkopanih na Krizni gori, izkopal kar 153 grobov.

Prvi lepi dnevi so privabili stevilne motorizirane turi&te na Slivni­eo. Na sliki je parkirni prostor pri botelu na Slivnici

Foto- Bost Druga tekma za Cerknicane J.JAt;;.RADSII REBUS

OGLAS

Ugodno prodam breZJhlbno mo­torno kolo zrriamke Cz (Ce~ka

Zbrojevlka). Letn.ica .Wdelave 1961 - 175 cern, sinhronizirane pre~

stave, 18.000 prevoZenih kilome­trov, z vsem pripadajoeim orod­jem in dak,umentacijo.

Info•rmaci je vsa:k dan po 14. uri pra Terezliji Bo~i:C, Ceslta 4. maja st. 92, Ceriklnica.

»GLAS NOTRANJSKE« - lzhaja mesecno - lzdaja ga obcinski od­bor SZDL Cerknica - Urejuje uredniski odbor - Glavni in odgo­vorni urednik: Stefan Bogovcic -Ciani urednistva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tornic in Milan Strle - Tebnicni urednik: Janko Novak: - Korektor: Janez Lavrencic - Tisk: CZP »Kocevski tisk«, Kocevje - Letna narocnina 420 din na tek. rae. 600-181-603-192 na DU Cerknica - Rokopisov in ·isb ne vracamo.

PREDAVANJA ZA ENOTE CIVILNE ZASCITE

Pretekli mesec je Delavska uni­verza priredila vee predavanj za enote civilne zacite, in to iz Kovi­noplastike Loz in podjetja BREST Cerknica.

Predavanj so se udelezili clani iz posameznih enot v polnem ste­vilu .

Posameznim enotam so predava­li visji oficirji iz Postojne in od­govorni domaci strokovnjaki, ki delajo na teh podrocjih.

Interes za predavanja je bil ve­lik. Saj so se udelezili predavanj od najmanjsih do najstarejsih cia­nov kolektiva. Kovinoplastika je udelezence prevazala na predava­nja s posebnim avtobusom.

Sm

Povratno srecanje v kosarki med ekipama Starega trga in Cerknice je bilo koncno le odigrano v sredo 21. aprila, potem, ko zaradi sole igralci Starega trga konec marca niso dopotovali v Cerknico. Cerk­nicani SO sli V boj Z·pozitivnim re­zultatom , saj so na prvi tekmi v Starem trgu zmagali z 80 : 70 in so srecanje zaceli lahkotno, kar je posebno godilo pozrtvovalnim go­stom , ki so kaj kmalu povedli. Proti koncu prvega polcasa pa so se domacini zbrali in s smiselnimi akcijami hitro prevzeli vodstvo in zmagali v prvem polcasu z rezul­tatom 40 : 32. V nadaljevanju Cerknicani vodstva niso vee izpu­sti li iz rok, nasprotno, razliko so se povecevali, da bi na koncu zmagali z visokim rezultatom 84 : 62 . Rezultat delno ustreza pri-

KARTONAZNA TOVARNA LJUBLJANA, Cufarjeva 16 postni predal 38/1 telefon: 313-755

PROIZVAJA:

e KARTONAZNE IZDELKE vseh vrst za reprodukcijo, indu­stl'ijo, obrt itd.

e IZDELKE IZ PAPIRJA: serviete, toaletni papir, zvitl{e za blagajne in racunske stroje, mape ter registratorje, loncke

e ~~~~~~ ~~hke in trde za tekstilno· industrijo ) • KARTONSKE CEVI, sode, steklenice, doze • LITOGRAFIRANO EMBALAZO v eno in vecbarvnem ti

sku itd. • EMBALAZO IZ VALOVITEGA KARTONA . . ·

kazani igri obeh mostev, bilo pa je tudi precej napak pri igralcih obeh ekip, ker se le-ti zaradi pre­majhne dvorane niso najbolje zna­sli. Zato je ze . enkrat cas, da se zacne graditi rokometno igriSce pri novi soli v Cerknici. Le tako se basta kosarka in rokomet v cerk­niski obcini uveljavila, saj je za­nimanje med mladino zelo veliko.

Janez Telic

NAJVEC PIV A SE POPIJE V DELIKATESI

Vsaik da111 1aihlko 'Vidimo aVIto­m~ ~jefttia »ISTRA V]NO­EXPORT« Rjjaka ±z podruZ!lice R alkelk, ka~o dl'Vi natovorjen z al'k•001ol:nimi in brezallk<J/holni.mi pijacarrni, da praJVlOICasno OO!k.rbi gost.inske lolk:ale v nasi koil1lUlni .

V p odomZlf1ici ·na Raik€1k:u sta za­poisilena dva usluzban.ca in vozm ilk Stefancii': Anlton, kJi mi je pove­dal , da je '? delom kar zadov9-Jj'en, cera1Vll1o ima dela se.cla•j, ko je zacela sarona, kar dovolj, saj m ora vcasliih delaoti de!Se!t in se vee ur dinevno.

Najvec doibaJviltj a v Cer~k.n:ico. Pooebno v del'ilk.a.teso, kli je naj­veojli potro-Snlilk pave.•.

P 01toZil se je na slabe cElSite, ki so mu do sed.a;j delalle precej pre­glavic, tako da je bhl vesel, ko so delaJVci cestmega pod,jetja LjuJb­.]jana vsaj de.l!no zamaS.iilli .1uiknlje.

Z odjjemailcj je se k>lllr ZClJQOIV9-~j en. SiJtlnoobi .irma le v 1Jistilh lo­kaDiJh, k!:ier ianaJjo zen~e glaiV!Ilo besedo, ker se te na:jhOilj jeziljo, i'ie j im zmanjlk.a kaamne plijja.ce.

BoSt