K A Z A L O - · PDF fileZa~nemo se pogovarjati o kaki temi iz knjige, v prvem hipu se ... likega ter se tako oddolìl ìvljenju, in se sre~a z ìvljenjsko brezizhodnostjo, mu,

KK A Z A L O

P R E D G O V O R . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Z A K A J S E O B L A ^ I M O . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Nejasnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Obla~enje kot kazen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Kulturolo{ko dejanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Jasnost in prividi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

K A K O S E O B L A ^ I M O . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Funkcionalno-estetska osnova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Modna osnova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Moda zmaguje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

M O D N A S C E N A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Modnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Kreatorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Manekeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58âsopisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Alternativa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Modni dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

F E N O M E N I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Mini krilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Visoke pete. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Slovesna obleka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Kravata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Jeans . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Krzno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

M O D N I V S A K D A N . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105Prepovedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Lep{anje in spolnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Obraz in du{a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Styling . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Moda in stil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Obleka kaos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Civilna uniforma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Ki~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Najbolj{e in najslab{e oble~eni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127Pogum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

oblacenje in moda:oblacenje in moda.qxd 22.11.2010 14:03 Page 5

P

7

PREDGOVOR

Kot najstnica sem bila prepri~ana - tako kot ve~ina {olarjev - da o obla~enju vemvse. Povsem razumljivo: vse pi{e v ~asopisih.

Toda, pogosto so se javljali razdirajo~i dvomi: kljub temu, da sledim modi in dasem jo "nadgradila" z "lastno noto" (kratko krilo sem {e bolj skraj{ala, lase obar-vala v {e bolj oran`), sem ~utila, da je nekaj hudo narobe. To sem re{evala kot jeobi~ajno: z ùrkami in ezoteri~no literaturo. Vendar, spokoj je bil le za~asen.Kmalu je nejasni nemir {e mo~neje potrkal na mojo vest. In zgodba se jeponovno zavrtela od za~etka.

Ko sem pred petimi leti prebrala prvo izdajo te knjige, sem dojela, da oobla~enju nisem vedela ni~esar. In, da sem premalo vedela o vsem, kar nasobdaja (avtor je v razprave o obla~enju vgradil veliko resnic o smislu ìvljenja).Toda, knjiga v meni ni povzro~ila potrebe po kakih velikih na~rtih in revolu-cionarnih spremembah (kasneje sem nekje prebrala, da imajo vse velike re~ineopazen za~etek). Se je pa vsidrala v moji zavesti in nevsiljivo deluje. Po~asiprebuja in krepi dolo~ene notranje vzgibe, ki so bili omrtvi~eni ali zaspani. Takosem nekega dne, namesto na listanje revij, povsem spontano zavila v knji`nico.Od takrat mi prebujeni vzgibi vsake toliko ~asa prineso v ìvljenjski vsakdankak{no novo vsebino.

Seveda, spremenila sem tudi na~in obla~enja. Tudi to se je dogajalo postopoma,nevsiljivo. Skupaj s spreminjanjem ìvljenjskega nazora. Za~utila sem, kot je vknjigi ve~krat poudarjeno, zaobjetost misli in videza.

Danes je pogovor z mladostniki o iskanju ìvljenjskega smisla - znotraj tega orazli~nih "odtisih" obla~enja - del mojih delovnih nalog. Namre~, srednje{olcepou~ujem filozofijo. Ugotavljam, da ve~ino mladostnikov obremenjujejo nejas-nosti in sumi, ki so svoj~as razdirali mene ter da jih sku{ajo razre{iti na isti alipodoben na~in. Za~nemo se pogovarjati o kaki temi iz knjige, v prvem hipu sejim stali{~a avtorja zazdijo najbolj neverjetna. Ko pa problem analiziramo in pre-debatiramo, ugotovijo, da so kar najbolj logi~na, naravnost samoumevna, in se~udijo, da jim takoj niso bila jasna. S tem se potrjuje verododstojnost avtorja: nebiti omejen od najbli`jega, biti zaobjet v najdalj{em.

In zares: avtor nam razgali veliko, da tako re~em, pred nosom nevidnega, hkratipa ponudi zanesljiv kaìpot za ~loveka dostojno prihodnost. Zato je ta knjigalahko dragocena popotnica. Za vse generacije in tudi za bodo~e ~ase. V tejblagovno zamegljeni stvarnosti, na to~asnem eti~nem in estetskem brezpotju jeposebej potrebna mladostnikom.

To dopolnjeno izdajo – glede na vsebinske in oblikovalne izbolj{ave (avtor je pritem upo{teval tudi nekaj mojih pedago{kih izku{enj) – priporo~am tudi tistim, kiprvo knjigo è imajo.

Mateja Jamnik

Ljubljana, februar 2006


51

Tudi zaradi tega upanja se bomo sami sebi

smejali.

Slabo vidi, kdor gleda s tujimi o~mi (ljudski pregovor).

Na ta vpra{anja je treba pravo~asno odgovoriti.

Seveda bi odgovore lahko poiskali v umetnosti ali filozofiji. No, ~e bomo malo za-

orali po modni ledini – s to knjigo to tudi po~nemo – jih bomo na{li.

Ob listanju starih modnih ~asopisov ali ko opazujejo lastna obla~ila na starih fo-

tografijah, se ljudje smejejo in ~udijo sami sebi: “O bog, ali je mogo~e, da sem

se tako obla~il(a)!” V obleki princes kroja in elegantnih ~evljih z visoko peto se

ènska smeje sama sebi v pretekli modni sezoni, ko je bila v dolgih zvonastih hla-

~ah ter ~evljih z debelimi podplati. êz dobro leto se bo s perspektive ve~plast-


65

âsopisi vedno vzbudijo zanimanje. Nih~e pa ~asopisa ne odloì, ne da bi bil razo~aran (Charles Lamb).

Primerjanje ~asopisov iz razli~nih predelov sveta, iz deèl z razli~no stopnjo raz-vitosti nas usmerja k ugotovitvi, da je sporo~ilo vseh neverjetno podobno. Razli-ke so samo navidezne; najpogosteje v grafi~nih ali tehni~nih re{itvah. Kot da vseureja ista (nevidna) roka.

Vsi zagovarjajo modni koncept obla~enja, kot da je to nekaj samo po sebi umev-nega. Posledice so spreminjanje bralcev v poslu{ne kupce nepotrebnih stvari,uniformiranje in razlepotenje sveta, posredno tudi duha.

Ko modni teoretiki obe{ajo na obleko oznake umetnosti in hlinijo estetska doì-vetja, ustavljajo ali upo~asnjujejo duhovni razvoj bralca: potrebo po umetnostije mo`no zadovoljiti z nakupom moderne obleke. Z nelogi~nimi sodbami pri pro-blematiziranju vsakodnevnih pojavov jih poneumljajo. Brez osnovne pismenostijih sistemati~no onepismenjujejo.

Z o~itnim propagiranjem dolo~enih kreatorjev, proizvajalcev in trgovskih hi{ za-radi koristoljubja, s krajo slikovnega in besedilnega gradiva modni uredniki in no-vinarji utrjujejo geslo: “Pomembno je, da se znajde{, ni pomembno, kako.”

ê bi zapisali usodne sledi tega gesla le v modni sferi, bi dobili pretresljivo slikotistega dela na{e stvarnosti, ki je skrita o~em javnosti (razvidno v moji knjigi

Kokodaka lahko vsak, ne more pa vsak znesti

jajca (ljudski pregovor).


To je treba vedeti.


107

Zapeljevanje je nasilje (Lessing).Prava svoboda uboga zakone (Jacques Perk).

nezaèlene odzive okolice. ê je skladno z vtisom, ki ga kaèmo o sebi, nimamopravice obsojati odzivanja okolice, ne glede na to, ali nam ugaja ali ne. Ko v gle-dali{~u vsakdanjosti ~lovek manipulira z marsikatero vlogo, pridobiva {tevilneprivilegije. Zato mora tudi morebitno {kodo utrpeti sam.

Tudi pri tem je treba opozoriti na na{e dejanske in navidezne potrebe oziromana spopad med njimi. Nekomu se bo morda zdelo, da je njegova potreba – in te-meljna sestavina svobode – da gre med ljudi v kratkih hla~ah, bos, razgaljenihprsi, umazan ali pa posebej seksi. Vendar je treba razlo~no povedati, da to po-meni zanikanje ìvljenjske poetike v bivalnem okolju. Kazanje krivih nog, razpo-kanih pet, dlakavih prsi in zama{~enega trebuha (ki se posebej kaèjo poleti) alipovzro~anje seksualne napetosti v nepravem ~asu in na nepravem kraju dejan-sko pomenijo razgradnjo poetskega. Torej zanikanje resni~ne potrebe nekaterihsobivajo~ih. In kaj zdaj?


Za blagor kozmeti~ne industrije

Za razcvet nadomestne spolnosti


120

Bistvo – napeto stanje posameznika, ki v labirintu neobetavnega ìvljenja mrzli~-no i{~e izhod – morda najbolje nakazujejo uli~ni odgovori “prestopnikov”: “vseje sranje” ali “imam jih poln kurc”. Ve~ja kot je potreba po iskanju izhoda, boljpo{asten je videz (dokaz iskanja).

Vsak ~lovek, ki ne doìvi ob~utka ìvljenjske samouresni~itve, prej ali slej zabre-de v krizna stanja. Mo`nost, da resni~no zaìvi, posebno v bogatej{em delu sve-ta, je vse manj{a. Mlad ~lovek, ki so ga star{i z avtomobilom vozili v osnovno {o-lo, mu pisali doma~e naloge, mu pri osemnajstih kupili avtomobil in mu po {tu-diju zagotovili slu`bo, kupili stanovanje in {e naprej kuhali kosilo in likali perilo,prav gotovo nima ni~ od ìvljenja (“Kar ne boli, ni ìvljenje.” – Ivo Andri}). Tak ~lo-vek jasneje ali bolj megleno ~uti, da nekaj ni v redu (vse ima, toda ni~esar ni do-segel). Odvisno od njegove psihi~ne strukture in stanja v dru`bi – robotizacijain ustvarjanje brezdu{ne dru`be pove~ujeta brezup – njegovo nezadovoljstvo os-taja znosno ali se pove~uje do “eksplozije”.

Kot nam kaèjo novodobne “protikulturne” skupine (punkerji, rockerji, rockabil-lyji, raverji, skinheadi, heavymetalci, bikerji), du{e~o moro ìvljenjske praznineposku{ajo mladi prevladati na razli~ne na~ine. Nekateri se oddaljujejo od resni~-nosti in tonejo v misticizem (najbolj{i primer so hipiji in pripadniki gibanja newage), drugi kaèjo na nasprotnike – norme, obi~aje, vrednostne sisteme, drugeskupine, tujce – ali vzvi{ene cilje – poveli~evanje lastnega naroda ali neke poseb-ne ideologije – in za~enjajo “sveto vojno”.

Ko se ~lovek soo~i z dejstvom, da je iz~rpal vse mo`nosti, da bi ustvaril nekaj ve-likega ter se tako oddolìl ìvljenju, in se sre~a z ìvljenjsko brezizhodnostjo, mu,nepripravljenemu na ìvljenje, ena mo`nost vedno ostaja: vojna. Z mlini na veterali resni~na.

Nekaj gnilega je v dràvi Danski (Shakespeare). Strast po nekoristnem


Documents

K A Z A L O - · PDF fileZa~nemo se pogovarjati o kaki temi iz knjige, v prvem hipu se ... likega ter se tako oddolìl ìvljenju, in se sre~a z ìvljenjsko brezizhodnostjo, mu,