����������������

ŠOLSKA MALICA

KAJ RADI JEDO U�ENCI NAŠE ŠOLE

IN �ESA NE MARAJO? �

�

�

�

OŠ TONETA OKROGARJA MENTORICI:

ZAGORJE OB SAVI MAGDA TOMAŽI�

ŠOLSKA CESTA 1 JOŽI ZUPAN

�

�

�

ŠOLSKO LETO 2004/2005

ŠOLSKA MALICA - KAJ RADI JEDO U�ENCI NAŠE ŠOLE IN �ESA NE

MARAJO? 1. NAMEN RAZISKOVALNE NALOGE ZDRAVA PREHRANA Kaj je zdrava prehrana? Ali se zdravo prehranjujemo? Ali šolska malica koli�insko zadoš�a otrokom od prvega do devetega razreda? Kaj pa zajtrk, ki je zlata vreden? Ga upoštevamo in se tako zdravo prehranjujemo? Zakaj toliko odpadne hrane? Zakaj me�emo kruh v smeti? Mnogo strokovnjakov si zastavlja podobna vprašanja. Na nekatera je lahko odgovoriti, na mnoga še iš�emo odgovore. O šolski malici v Sloveniji je že veliko povedanega in verjetno zadoš�a vsem normativom zdrave prehrane. Zato o tem ne bi izgubljali besed. Vemo, da �lovek potrebuje hrano za rast, za razvoj, da je zdrav, da lahko opravlja delo, se u�i in pridobiva s hrano vse, kar potrebuje za življenje.Torej je vse odvisno od prehrane in na�ina prehranjevanja.

INTERVJU Ko se v družbi, v šoli, doma pogovarjamo o HRANI, se pogovor najve�krat ustavi pri besedi KRUH. To je beseda, ob kateri nam najve�krat prijetno zadiši. Oh, kakšen prijeten vonj! Takrat nam misli pogosto zbežijo na deželo, kjer v kme�ki pe�i še vedno pe�ejo kruh. Mnogo u�encev naše šole ne ve, kako se kruh zamesi in spe�e. Zato smo sklenili, da se o tem pogovorimo na razredni uri. U�enci pri ekokrožku pa so opravili nekaj intervjujev po šoli. Intervjuvanci so odgovarjali na vprašanje, kaj menijo o kruhu. Povedali so naslednje: - Kruh je dober, še posebno polnozrnat in koruzni. (Marjana Jerman, tajnica šole) - Ni dneva brez kruha, moj dan se za�ne z njim. Vedno ga pojem do zadnje

drobtinice. Ne me�em ga stran, ker vedno pomislim na tiste, ki kruha nimajo.V�asih ga tudi spe�em.Vsi ljudje moramo kruh spoštovati! (Joži Zupan, u�iteljica) - Kruh je zelo pomembna hrana. Pomenil je simbol vse hrane.V�asih ga niso imeli. (Bronislav Urbanija, ravnatelj šole) - �e ti pade kruh na tla, poberi in poljubi ga! (Pavla Grobin, u�iteljica) - Rad imam �rn kruh. (Matej Hohkraut, u�itelj) - Jesti moramo �rn in polnozrnat kruh. (Milena Marn, kuharica) - Kruh je pomemben sestavni del naše prehrane. Ne smemo pa ga veliko pojesti, ker je redilen. (Darja Klukej, u�iteljica) - To je nujno potrebna hrana za vzdrževanje mo�i. Z njim ne smemo ravnati grdo, ker je na svetu še mnogo la�nih ljudi. (Borut Bernot, hišnik) - Brez kruha ni življenja. Rada imam doma� kruh. (Milena Grom, u�iteljica) - Najboljši kruh je polnozrnat. (Jasmina Pajk, u�iteljica) - Pregovor pravi: »S trebuhom za kruhom!« Kruh predstavlja osnovno živilo, preživetje. Ker je kruha v izobilju, ga premalo cenimo. (Marija Arh, pomo�nica ravnatelja) - Kruh je vedno najboljša potica. (Klara Šafner, u�enka) - Moja soseda me�e kruh stran. Ni lepo kar dela. Rada jem bel kruh. (Medina Oki�, u�enka) - Greh je, �e kruh me�emo stran. Najraje jem �rn kruh. (Peter Drnovšek, u�enec) - Kruh je božji dar, pomemben v prehrani �loveka. Brez kruha ni življenja. Ker je kruha v izobilju, ga premalo cenimo (Milena Rot, u�iteljica in u�enci 2.a) - Kruh je dober. Lahko ga pomakaš v juho. (Urška, u�enka) - Ve�krat spe�em kruh in razli�nih zmesi moke. Vem, kako se melje moka, saj sta bila dedek in babica mlinarja. Iz njune moke je bil najboljši kruh. (Magda Tomaži�, u�iteljica) - Kruh pe�emo doma, v krušni pe�i. Imam ga zelo rada. (Darja Zibelnik,u�enka) - V današnjem �asu je kruha veliko vrst. Ljudje ga preve� me�ejo stran. (Jana Herman, knjižni�arka) - Rada imam �rn kruh, Krjavljev. Tudi žemlje. (Simona Praznik, psihologinja) - To je sestavina zdrave prehrane. Radi ga jemo zjutraj in zve�er, ponavadi mu še kaj dodamo. Nih�e na svetu ne bi smel biti brez kruha! (Špela Štepic, u�iteljica in u�enci 2.b) Odgovori so zanimivi in nam povedo, da vsi intervjuvanci radi jedo kruh in ga spoštujejo, prav tako ga upoštevajo pri zdravem prehranjevanju. PREGOVORI O KRUHU U�enci so poiskali tudi pregovore o kruhu. Kruh jemlji iz zemje, ne iz tujih ust. (Finski) Kruha vsakomur daj, a ga od vsakogar ne jemlji. (Perzijski) Za dobrega �loveka se zmeraj kruh najde. (Armenski) Iz slabe pšenice ni dobrega kruha. (Italijanski) Kar stori kruh, tega niti me� ne more. (Armenski)

Revežev kruh je zmeraj trd. (Italijanski) Dan brez kruha je najdaljši v letu. (Italijanski) S tujim nožem odrezan kruh nima dobrega okusa. (Nemški) Kjer manjka kruha, je vse naprodaj. (Francoski) Naslikanega hleba ne moreš pojesti. (Korejski) Ne stori kruha moka, temve� roka. (Slovenski) S kruhom so vse žalosti manjše. (Cervantes) 2. ZAKAJ ODPADNA HRANA? Na naši šoli opažamo, da gre veliko hrane v odpad. Zato smo se na sestanku ekosveta odlo�ili, da v letošnjem šolskem letu posvetimo tej težavi ve� pozornosti, kajti kar samo se ponuja vprašanje, kaj storiti, da ne bo toliko odpadne hrane in da bomo obenem razvijali bolj pozitivni odnos do nje. Lotili smo se dela in povabili k sodelovanju u�itelje in u�ence. Naredili smo na�rt, kako se lotiti naloge in pristopiti k delu. Najprej smo pregledali naš jedilnik za mesec dni, ki ga sestavlja u�iteljica za gospodinjstvo. Nato smo vsak dan tehtali odpadno hrano. Pri tem sta nam pomagala kuharica in hišnik. Šolsko malico je imelo v tem �asu 540 u�encev. Rezultati so naslednji: JEDILNIK ZA OBDOBJE OD 10. 1. DO 7. 2. 2005 Datum malica ostanki 1.teden 10. 1. sendvi� s šunko 4,5 kg 11. 1. roži�eva poti�ka (7. in 8. šport. dan) 2 kg 12. 1. pizza in �aj 9,5 kg! 13. 1. buhtelj in sok 4,5 kg 14. 1. kruh, sir, pariška salama, kumarica 8 kg 2. teden 17. 1. kruh in sir 9 kg! 18. 1. puding, pletena štru�ka 5 kg 19. 1. pizza 12 kg! 20. 1. kruh, sir, suha salama 5 kg 21. 1. blazinica s šunko in sirom 4 kg 3. teden

24. 1. bombeta, polnozrnata, s pariško 10 kg! 25. 1. orehov roglji� 9 kg! 26. 1. �rni kruh, sir ementalec 14 kg!! 27. 1. sirove štru�ke 1 kg 28. 1. koruzna žemlja 5 kg 4. teden 31. 1. polnozrnata štru�ka, pariška 8 kg! 1. 2. žemlja, suha salama 1 kg 2. 2. mle�ni kruh 8 kg! 3. 2. hrenovka v testu 2 kg 4. 2. blazinice s skuto 1,5 kg 5. teden 7. 2. krof 2 kg REZULTATI TEHTANJA OSTANKOV Rezultati tehtanja nas presenetijo. Najve� ostanka je bilo: 26. 1. - 14 kg (�rni kruh, sir ementaler), 19. 1. - 12 kg (pizza), 24.1. - 10 kg (polnozrnata bombeta in pariška salama), 12. 1. - 9,5 kg (pizza in �aj), 17. 1. - 9 kg (kruh in sir), 25. 1. - 9 kg (orehov roglji�), 31.1 - 8 kg (polnozr. štru�ka, pariška salama), 14.1. - 8 kg (kruh, sir, pariška salama, kumarice), 2. 2. - 8 kg (mle�ni kruh).

3. ANKETA Izvedli smo tudi anketo o šolski malici med u�enci naše in obeh podružni�nih šol, kjer smo jih vprašali, kaj menijo o šolski malici, �e zajtrkujejo, kaj imajo radi za malico, �esa nimajo radi in kakšen priboljšek si poleg malice še privoš�ijo. Na anketo so odgovorili 503 u�enci od 592.

1. Ali pred odhodom v šolo zajtrkuješ ?

da42%

ne49%

v�asih9%

0

50

100

150

200

2. Kaj najraje ješ za šolsko malico ?

Hrenovka v testu

pizza

sendvi�

krof

zelenjavni namaz

makovka, roglji�,poti�kapašteta

evrokrem

3. Ali je malica koli�insko primerna?

da68%

ne28%

v�asih4%

0

20

40

60

80

100

120

4. �esa za malico ne maraš?zelenjavninamazpizza

polnozrnat kruh

kruh in sir

pašteta

hrenovka v testu

0

50

100

150

200

5. Kaj si ve�krat želiš za malico?

pizzahrenovka v testusendvi�evrokremkrofpašteta

6. Ali si poleg šolske malice privoš�iš še kakšne dodatke?

da42%

ne45%

v�asih13%

ZAKLJU�EK Prehrambne navade se pri�nejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, nanje vplivajo družina, šola, širše okolje, denar, ki ga imamo za nakup živil, kultura in vera, naše razpoloženje in znanje o prehrani. Med prehrambne navade ne sodi le obnašanje pri jedi, temve� tudi poseganje po dolo�eni vrsti hrane, ritem prehranjevanja ter na�in priprave hrane. Prehrambne navade vplivajo na zdravje, zato moramo tudi v šoli skrbeti, da so naše prehrambne navade dobre. Zajtrk je prvi dnevni obrok, ki telo oskrbi s hranilnimi snovmi in energijo, potrebno za u�enje in delo. Ve� kot polovica u�encev v naših osnovnih šolah prihaja k pouku brez zajtrka. Zato težje sledijo pouku in v prvih urah slabše sodelujejo. Naša šola je s pomo�jo donatorjev v mesecu maju vsem u�encem dvakrat ponudila brezpla�en zajtrk s ciljem, da pred poukom zaužijejo nekaj hrane in se navadijo na zajtrk. Vmesni obrok je šolska malica. Ta je sestavljena tako, da z njo dobimo 20 odstotkov dnevno potrebne energije. Ker mnogo u�encev prihaja v šolo brez zajtrka, je še posebno pomembno, da je šolska malica ustrezno sestavljena. Vodja šolske prehrane na posamezni šoli pri sestavljanju malice upošteva smernice zdrave prehrane. Z našo raziskovalno nalogo sva ugotovili, da moramo spremeniti slabe prehrambne navade in odnos do hrane naših šolarjev. Pri razrednih urah smo se že veliko pogovarjali o pomenu zdravega prehranjevanja. U�enci so izpolnili anketo. S tem jim je bila dana možnost, da delno sodelujejo pri na�rtovanju jedilnika. U�itelji smo sprejeli nalogo, da spremljamo in nadziramo potek šolske malice in u�ence usmerjamo in vzgajamo na pravilen odnos do vse vrste hrane. Naš cilj je zmanjšati koli�ino ostankov šolske malice. Pregovor pravi, da je navada železna srajca, torej bo spreminjanje prehrambnih navad dolgotrajnejši proces, ki se ne bo kon�al s šolskim letom, ampak bo postal sestavni del našega vzgojno-izobraževalnega procesa. LITERATURA: S. Ren�elj, M. Prajner, J. Bogataj: Kruh na Slovenskem; Izdalo in založilo �ZP Kme�ki glas, Ljubljana Darja Lenardi�: Zlata pravila življenja; Zbirka izrekov Vox populi: Zlata knjiga pregovorov vsega sveta; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996 Venera Koch: Sodobna priprava hrane; U�benik za izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu devetletne OŠ