Kaj vsebuje razvijalec za lase? - University of Ljubljana · 7. krepijo spretnosti uenja z raziskovanjem . Vsebina unega naþrta: (1) kemijska reakcija kot snovna in energijska sprememba;

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravila Amadeja Šalamun, 2015; konzulent: dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Kaj vsebuje razvijalec za lase?

Embalaža in barva za lase Razvijalec za lase (Vir: Amadeja Šalamun) (Vir: Amadeja Šalamun)

Modul za poučevanje kemije v 8. razredu osnovne šole, kemijske reakcije.

Povzetek Učni modul PROFILES »Kaj vsebuje razvijalec za lase?« obravnava Kemijske reakcije. Učenci bodo v modulu spoznali kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe, spoznali bodo dva tipa kemijskih reakcij, to sta sinteza in razpad ter od česa je odvisna hitrost reakcije. Znali bodo tudi načrtovati in izvesti eksperiment. Naučili se bodo kako urediti enačbo kemijske reakcije in znali zapisati nekaj osnovnih enačb kemijskih reakcij. Z delom v skupini bodo urili svoje sodelovalne veščine in krepili spretnosti učenja z raziskovanjem.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

4. Učiteljeve zapiske Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

mailto:[email protected]




2

Zahvala Modul je pripravila Amadeja Šalamun (konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. razumejo kemijske spremembe kot snovne in energijske spremembe; 2. opredelijo reaktante in produkte reakcije; 3. spoznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij in poznajo pravila za

urejanje kemijskih enačb; 4. uporabljajo eksperimentalno-raziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti

pri proučevanju kemijskih reakcij; 5. razumejo kemijske reakcije z uporabo vizualizacijskih sredstev (modelov,

submikroskopskih prikazov kemijskih reakcij) in se tako urijo v zapisovanju preprostih kemijskih reakcij z urejenimi kemijskimi enačbami (od makroskopskega, prek submikroskopskega do simbolnega zapisa);

6. znajo uporabljati različne vire podatkov (svetovni splet, strokovna literatura, ...); 7. krepijo spretnosti učenja z raziskovanjem.

Vsebina učnega načrta: (1) kemijska reakcija kot snovna in energijska sprememba; (2) reaktanti in produkti; (3) kemijske enačbe in urejanje kemijskih enačb reakcij nastanka preprostih spojin.

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda

pisanja); demonstracijske metode (risanje); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov, poučevanje s primeri, učenje z računalnikom);

- oblike (frontalna, indvidualna, delo v dvojicah, skupinsko delo); - didaktični sistemi (timski pouk).

Predviden čas: 5 šolskih ur (45 min)

Predznanje; Učenci naj bi že: (1) razumeli pojme snovi in agregatna stanja snovi; (2) znali opredeliti elemente/spojine z gradniki – atomi/molekulami; (3) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine; (4) znali uporabljati eksperimentalno-raziskovalni pristop, laboratorijske spretnosti in tehnike; (5) znali povezovati vse tri ravni kemijskih pojmov (makroskopsko, submikroskopsko in simbolno raven); (6) razlikovali med fizikalno in kemijsko spremembo; (7) prepoznali kemijske spremembe.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Aktivnosti učencev

Kaj vsebuje razvijalec za lase?

Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Embalaža in barva za lase Razvijalec za lase (Vir: Amadeja Šalamun) (Vir: Amadeja Šalamun)

Anina mama ima temno rjave lase. Odločila se je, da bi si jih rada pobarvala na svetlejšo barvo, zato je napotila Ano v drogerijo, kjer prodajajo barve za lase. Ana je v drogeriji kupila svetlo rjavo barvo za lase in jo prinesla domov. Anina mama je Ano prosila, da odpre embalažo in zmeša barvo. Ko je Ana odprla embalažo je v notranjosti našla tubo in plastično steklenico. V navodilih za uporabo je prebrala, da mora barvo iz tube iztisniti v plastično steklenico, na kateri je pisalo razvijalec za lase. Ana je pomagala mami pri barvanju las. Po končanem barvanju je Anina mama dosegla željeni učinek. Njeni lasje so bili svetlejši kot prej. Morda veš, kaj pravzaprav je razvijalec in kakšna je njegova vloga v barvah za lase? V nadaljevanju boš izvedel še več o tej snovi in kako lahko sam, na preprost način, izvedeš nekaj kemijskih reakcij z uporabo te snovi.





4

Učni cilji: (1) razumejo kemijske spremembe kot kemijske reakcije oziroma snovne in energijske spremembe; (2)

opredelijo reaktante in produkte reakcije; (3) spoznajo kemijske enačbe kot zapise kemijskih reakcij in poznajo pravila za urejanje kemijskih enačb; (4) uporabljajo eksperimentalno raziskovalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti pri proučevanju kemijskih reakcij; (5) razumejo kemijske reakcije z uporabo vizualizacijskih sredstev (modelov, submikroskopskih prikazov kemijskih reakcij) in se tako urijo v zapisovanju preprostih kemijskih reakcij z urejenimi kemijskimi enačbami (od makroskopskega (besednega), prek submikroskopskega (modelni prikazi) do simbolnega zapisa); (6) znajo uporabljati različne vire podatkov (svetovni splet, strokovna literatura, ...); (7) krepijo spretnosti učenja z raziskovanjem. Učni dosežki: (1) razumevanje kemijskih reakcij; (2) sposobnost učenja z raziskovanjem; (3) sposobnost

načrtovanja in izvedbe eksperimenta. Predzanje: (1) razumeli pojme snovi in agregatna stanja snovi; (2) znali opredeliti elemente/spojine z gradniki –

atomi/molekulami; (3) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine; (4) znali uporabljati eksperimentalno-raziskovalni pristop, laboratorijske spretnosti in tehnike; (5) znali povezovati vse tri ravni kemijskih pojmov (makroskopsko, submikroskopsko in simbolno raven); (6) razlikovali med fizikalno in kemijsko spremembo; (7) prepoznali kemijske spremembe. Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. Novi pojmi: (1) kemijske reakcije; (2) sinteza; (3) razpad; (4) enačba kemijske reakcije; (5) hitrost kemijske reakcije.





5

Naloge učencev

Za posvetlitev las so včasih uporabljali alkalna sredstva, na primer pepeliko ali apneno vodo, ki so razgrajevala naravne pigmente v laseh. Leta 1818 so prvič sintetizirali snov, ki jo vsebujejo razvijalci za lase. Od konca 19. stoletja so pričeli to snov uporabljati kot sredstvo za beljenje oziroma posvetlitev las. Ta snov pa se poleg sredstva za beljenje las, uporablja tudi v gospodinjstvih, industriji, medicini, idr.

I. DEL Najprej naj vsak sam prebere besedilo v sivem okvirčku, nato pa se s sošolcem, ki sedi zraven tebe, pogovorita o tem, kar sta prebrala. S pomočjo strokovne literature iz knjižnice ali svetovnega spleta poiščita odgovore na spodnja vprašanja:

1. Katero snov, ki povzroča razbarvanje las, vsebuje razvijalec za lase?

_________________________________________________________________

2. Kolikšne so lahko koncentracije te snovi v razvijalcih za lase?

_________________________________________________________________

3. Kakšna je kemijska formula te snovi?

_________________________________________________________________

4. Kakšne so lastnosti te snovi (izgled, vonj, …)?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

5. Kje vse se še uporablja ta snov in kakšna je pri tem njena vloga?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________





6

II. DEL Če želiš izvedeti še več o snovi, ki jo vsebuje razvijalec za lase in kako lahko tudi sam, na preprost način, izvedeš nekaj reakcij s to snovjo, potem v skupini raziščite teme, ki sledijo in odgovorite na vprašanja.

Kaj so kemijske spremembe? Kemijske spremembe ste že spoznali. Obnovite svoje znanje saj vam bo prišlo prav, v nadaljevanju. Kemijske spremembe so kemijske reakcije. Pri kemijski reakciji se snovi spremenijo. Prekinejo se obstoječe vezi med atomi in molekulami, ter nastanejo nove vezi, s tem pa nove snovi, ki imajo drugačne lastnosti. Znaki, da je potekla kemijska reakcija so:

nastanek plina,

sprememba barve,

nastanek oborine, idr.

Poleg tega pa se lahko pri kemijski reakciji toplota sprosti ali porablja, zato se temperatura med reakcijo poviša ali zniža. Snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo imenujejo reaktanti. Snovi, ki nastanejo pri kemijski reakciji pa imenujemo produkti. Nastanek spojine Pri nekaterih reakcijah iz več snovi (elementov ali spojin) nastane nova snov − spojina. Takšno kemijsko reakcijo imenujemo spajanje ali sinteza. Spajanje vodika in klora (sinteza vodikovega klorida): H2(g) + Cl2(g) → 2 HCl(g)

1 molekula 1 molekula 2 molekuli vodika klora vodikovega klorida Oznaka + pomeni naštevanje reaktantov, oznaka → pa smer v katero reakcija poteče.

→ +





7

Razpad spojine Pri razpadu iz ene snovi (spojine) dobimo dve ali več novih snovi (elementov ali spojin). Razpad vodikovega peroksida H2O2: 2 H2O2(aq) → 2 H2O(l) + O2(g)

2 molekuli 2 molekuli 1 molekula

vodikovega peroksida vode kisika

Oznaka + pomeni naštevanje produktov, oznaka → pa smer v katero reakcija poteče.

A. DOKAZ PLINA Spoznali ste, da pri razpadu vodikovega peroksida nastane poleg vode tudi plin kisik. S pomočjo strokovne literature in svetovnega spleta, v skupini raziščite, načrtujte in izvedite eksperiment, s katerim boste to dokazali. Pri načrtovanju si pomagajte z naslednjimi vprašanji:

1. Kaj raziskujemo?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Kakšna je naša naloga?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

3. Kakšen pribor in kemikalije potrebujemo za izvedbo eksperimenta?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

→ +





8

4. Kakšen je potek dela po stopnjah? (Stopnje dela označujte s številkami 1, 2, …)

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

5. Kaj smo pri eksperimentu opazili in kaj lahko iz tega sklepamo?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

6. Kako ste dokazali, da pri razpadu vodikovega peroksida nastane plin kisik?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

B. KEMIJSKE REAKCIJE, KI POTEČEJO DOMA

1. Kemija nas spremlja na vsakem koraku. Raziščite s katerimi snovmi, ki jih

najdemo doma, potečejo kemijske rekacije. Naštejte nekaj primerov.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Ste že kdaj poskusili očistiti grelec električnega kuhalnika za vodo, na katerem se

je nabral vodni kamen? Kaj pravzaprav je vodni kamen kemijsko in s čim iz

domače kuhinje bi ga lahko odstranili? Raziščite, načrtujte in izvedite

eksperiment, s katerim boste odstranili vodni kamen na grelcu električnega

kuhalnika. Pri načrtovanju si pomagajte z naslednjimi vprašanji: kaj raziskujemo,

kakšna je naša naloga, kakšen pribor in kemikalije potrebujemo in kakšen je

potek dela po stopnjah.

3. Prazen prostor na naslednji strani je namenjen vašemu raziskovanju in

načrtovanju eksperimenta, kamor napišite tudi vse odgovore na vprašanja iz

točke 2.





9





10

4. Ali ste uspešno odstranili vodni kamen z grelca električnega kuhalnika?

_________________________________________________________________

5. Ali ste pri odstranjevanju vodnega kamna opazili nastajanje mehurčkov? Če ste

jih, kaj lahko iz tega sklepate?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

6. Ali je torej med vodnim kamnom na grelcu električnega kuhalnika in snovjo iz

domače kuhinje potekla kemijska reakcija?

_________________________________________________________________

Kako urediti enačbo kemijske reakcije? Poglejte si primer urejanja enačbe kemijske reakcije za razpad vodikovega peroksida.

H2O2(aq) → H2O(l) + O2(g) Urejanja enačbe se lotimo tako, da:

1. preštejemo atome kisika na obeh straneh enačbe:

leva stran enačbe: 1 × 2 = 2

desna stran enačbe: 1 × 1 + 1 × 2 = 3

2. preštejemo atome vodika na obeh straneh enačbe:


desna stran enačbe: 1 × 2 = 2

3. ugotovimo, da je na levi strani premalo kisikovih atomov, zato povečamo njihovo

število:

2 H2O2(aq) → H2O(l) + O2(g)








11


leva stran: 2 × 2 = 4

desna stran: 1 × 2 = 2

6. ugotovili smo, da je na desni strani enačbe en kisikov atom in dva vodikova atoma

premalo, zato povečamo število molekul vode na desni strani enačbe:

2 H2O2(aq) → 2 H2O(l) + O2(g)





leva stran: 2 × 2 = 4

desna stran: 2 × 2 = 4

9. število atomov vodika in kisika na obeh straneh enačbe je enako. Številke 1 pred

molekulo kisika ne pišemo. Pravimo, da je enačba urejena.

2 H2O2(aq) → 2 H2O(l) + O2(g)

Kaj vpliva na hitrost kemijske reakcije? Na hitrost kemijske reakcije vpliva:

količina katalizatorja,

velikost delcev,

koncentracija,

temperatura.

Katalizator je snov, ki vpliva na hitrost kemijske reakcije. Večja kot je količina katalizatorja, večja je hitrost kemijske reakcije. Pri razpadu vodikovega peroksida lahko uporabimo različne katalizatorje, kot so na primer: manganov dioksid, kalijev permanganat, kvas, krompir, kri, kalijev jodid, …). Manjši kot so delci reaktantov, hitreje reakcija poteče. Višja kot je koncentracija snovi, bolj burna je reakcija. Višja kot je temperatura, hitreje poteče reakcija.





12

C. VPLIV KATALIZATORJA V skupini preizkusite kemijsko rakcijo razpada vodikovega peroksida s pomočjo katalizatorja, ki je v tem primeru kalijev permanganat.

PRIBOR KEMIKALIJE

erlenmajerica s širšo odprtino (250 mL) merilni valj (10 mL) žlička

15% vodikov peroksid (H2O2(aq))

kalijev permanganat (KMnO4(s))

VARNOST PRI DELU Vodikov peroksid je jedka in zdravju škodljiva snov, zato pri svojem delu uporabljajte zaščitno haljo, očala in rokavice. POTEK DELA PO STOPNJAH:

1. V erlenmajerico nalijte 10 mL vodikovega peroksida.

2. Z žličko vzemite kristalček kalijevega permanganata in ga dodajte v erlenmajerico.

3. Nato se takoj odmaknite in opazujte potek poskusa.

4. Opažanja in ugotovitve zapišite v tabelo.

OPAŽANJA SKLEPI

D. PENA PARTY Preizkusite eksperiment s katerim boste dokazali, da je hitrost rekacije odvisna tudi od količine katalizatorja.





13

PRIBOR KEMIKALIJE

merilni valj (100 ml) 4x čaša (100 ml) 4x čaša (50 mL) 4x laboratorijska žlička 4x strgalnik palični mešalnik

15% vodikov peroksid (H2O2(aq)) milnica voda listi blitve krompir kvas sveža svinjska jetrca

VARNOST PRI DELU Vodikov peroksid je jedka in zdravju škodljiva snov, zato pri svojem delu uporabljaj zaščitno haljo, očala in rokavice. POTEK DELA PO STOPNJAH

1. Liste blitve narežite na manjše kose in sesekljajte s paličnim mešalnikom.

Krompir olupite in drobno naribajte. Kvas raztopite v manjši količini vode, sveža

jetrca pa, prav tako kot liste blitve sesekljajte, s paličnim mešalnikom.

2. Vsako izmed snovi dajte v svojo čašo.

3. Nato v štiri merilne valje nalijte v vsakega po 3 mL milnice.

4. V posamezni merilni valj dodajte po eno žličko vsake izmed snovi.

5. V štiri manjše čaše si pripravite, v vsako, 20 mL 15% raztopino vodikovega

peroksida.

6. V vse merilne valje naenkrat dodajte raztopino vodikovega peroksida in opazujte

potek poskusa.

7. Opažanja in ugotovitve zapisujte v tabelo.

OPAŽANJA SKLEPI





14

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

1. Raziščite, kaj vsebujejo snovi, da so vplivale na hitrost kemijske reakcije?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Ali menite, da je količina encima v snoveh enaka? Po čem to sklepate?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE ZNANJA Ključna vprašanja

1. Kaj so kemijske spremembe?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Kakšni so znaki, da je potekla kemijska reakcija?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

3. Kako imenujemo snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo in kako tiste, ki nastanejo

pri kemijski reakciji?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

4. Katera dva tipa kemijskih reakcij ste spoznali in kako ju ločite med seboj?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

5. Kdaj je enačba kemijske reakcije urejena?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________





15

6. Kaj vpliva na hitrost kemijske reakcije?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

7. Kako vplivajo delci reaktantov na hitrost kemijske reakcije?

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

Naloge za vajo

1. Koliko je skupno število atomov reaktantov pri spodnji reakciji? Obkrožite

pravilni odgovor.

2 Al(s) + Fe2O3(s) → Al2O3(s) + 2 Fe(s)

A 3

B 6

C 7

D 14

2. Ali je zapisana enačba kemijske reakcije urejena? N2(g) + O2(g) → 2 NO(g)

Obkrožite pravilni odgovor.

DA NE

3. Uredite in dopolnite enačbo kemijske reakcije, pri kateri nastane tudi plin z

vonjem po gnilih jajcih.

__ FeS(s) + __ HCl(aq) → __ FeCl2(s) + __ ____(g)

4. Zapišite enačbo kemijske reakcije razpada trdnega kalcijevega karbonata na

trden kalcijev oksid in plin ogljikov dioksid. Enačbo kemijske reakcije uredite in

zapišite agregatna stanja.

__________________________________________________________________





16

5. Spodnji zapis prikazuje potek kemijske reakcije na ravni delcev. Zapišite urejeno

enačbo kemijske reakcije. Pomagajte si z legendo.

Legenda:

- model molekule metana

- model molekule kisika

- model molekule ogljikovega dioksida

- model molekule vode

Enačba kemijske reakcije:

__ ____ (g) + __ ____ (g) → __ ____ (g) + __ ____ (l)

6. Poiščite napačno trditev, jo obkrožite in popravite.

A Pri spajanju iz ene snovi (spojine) dobimo dve ali več novih snovi (elementov

ali spojin).

B Snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo imenujejo reaktanti.

C Snovi, ki nastanejo pri kemijski reakciji imenujemo produkti.

D Enačba je urejena, kadar je število atomov reaktantov enako številu atomov

produktov.

→ + +





17

7. Dopolnite besedilo.

Katalizator je snov, ki vpliva na ___________ kemijske reakcije. _________ kot je

količina katalizatorja, _________ je hitrost kemijske reakcije.

8. Zapišite potek kemijske reakcije na ravni delcev za spodnjo enačbo kemijske

reakcije. Narišite legendo.

N2(g) + 3 H2(g) → 2 NH3(g)

10. Ustrezno povežite imena spojin na levi strani, s slikami modelov spojin na desni

strani.

- amonijak (NH3)

- žveplov dioksid (SO2)

- metan (CH4)

- vodikov bromid (HBr)





18

11. V katerem primeru ne poteče kemijska reakcija? Obkrožite pravilni odgovor.

A nastanek rdeče barve

B nastanek bele oborine

C povišanje temperature

D taljenje ledu

12. Imamo dve posodi, ki ju ločuje pregrada (slika A). V levi posodi se nahaja plin

ogljikov oksid, v desni posodi pa plin kisik. Ko odstranimo pregrado, plina

reagirata in nastane plin ogljikov dioksid. V prazen okvirček (slika B) narišite

stanje po končani reakciji. Na črto spodaj napišite tudi urejeno enačbo kemijske

reakcije nastanka ogljikovega dioksida z navedenimi agregatnimi stanji.

slika A slika B

Legenda:

- model molekule ogljikovega oksida




________________________________________________________________________





19

Ali razumem

1. Katera besedna enačba predstavlja razpad vodikovega peroksida?


A vodik + kisik → vodikov peroksid

B vodikov peroksid → vodik + kisik

C vodikov peroksid → voda + kisik

D voda + kisik → vodikov peroksid

2. Ali bi bila hitrost razpada vodikovega peroksida odvisna tudi, če bi dodali par

kapljic krvi? Utemelji.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

3. Katera izmed slik predstavlja model molekule vodikovega peroksida?


A

B

C

D





20

III. DEL

1. Ali bi Ana lahko doma izvedla eksperiment »PENA PARTY« pri katerem bi uporabila

mamin razvijalec za lase? Utemelji.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

2. Ali bi lahko Ana pri pripravi barve za lase, namesto razvijalca za lase, uporabila

15% pripravljeno raztopino vodikovega peroksida iz šolskega laboratorija?

Utemelji.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

3. Ali bi bila Anina mama prav tako zadovoljna z željenim učinkom, če bi se hotela

pobarvati na blond barvo? Utemelji.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________





21

Kaj vsebuje razvijalec za lase? Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovno znanje je potrebno za nadaljno diskusijo o problemu in njegovo rešitev. Nadaljna razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES. Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učenja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primerov raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovalno učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu bodo učenci spoznavali kemijske reakcije, naučili se bodo urejanja enačb kemijskih reakcij ter ugotavljali od česa je odvisna hitrost reakcije. V uvodu modula (socio-naravoslovni scenarij) je predstavljena zgodba, ko želi Ana pobarvati svojo mamo z barvo za lase, pri tem pa v embalaži najde plastično steklenico z razvijalcem. Učencem se lahko pri tem porodijo vprašanja: »Kaj vsebuje razvijalec za lase?«, »Kakšna je vloga razvijalca za lase?«, idr. To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi lahko omogočala pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvege v skupinah s štirimi učenci). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za Kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo takšno, da bi učenci že: (1) razumeli pojme snovi in agregatna stanja snovi; (2) znali opredeliti elemente/spojine z gradniki – atomi/molekulami; (3) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine; (4) znali uporabljati eksperimentalno-raziskovalni pristop, laboratorijske spretnosti in tehnike; (5) znali povezovati vse tri ravni kemijskih pojmov (makroskopsko, submikroskopsko in





22

simbolno raven); (6) razlikovali med fizikalno in kemijsko spremembo in (7) prepoznali kemijsko spremembo. Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROFILES modulih doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev ob socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer:

1. Kaj je razvijalec za lase?

2. Kakšna je vloga razvijalca za lase?

3. Katero snov vsebujejo razvijalci za lase?

4. Kolikšna je koncentracija te snovi v razvijalcih za lase?


Po opredelitvi raziskovalnih vprašanj, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanj in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturiran tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitvah pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, ugotoviti kaj vsebuje razvijalec za lase. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo njihovo razmišljanje. Od učenja z raziskovanjem se pričakuje, da bodo učenci: pridobili znanje o kemijskih reakcijah, znali urediti enačbo kemijske reakcije in vedeli od česa je odvisna hitrost kemijske reakcije. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podan tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi, uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine, ki so povezane s kemijskimi reakcijami, navodila za eksperimentalno delo in rešitve nalog. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo vsebine o kemijskih reakcijah, pa še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati tako, da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem pri diskusiji v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.





23

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure: Učenci:

znajo uporabljati različne vire podatkov (svetovni splet, strokovna literatura, ...);

znajo zapisati kemijsko formulo snovi;

raziščejo lastnosti snovi in uporabo.

Učni cilji druge učne ure: Učenci:

vedo, kaj so kemijske reakcije in kateri so znaki, da je potekla kemijska reakcija;

naštejejo dva tipa kemijskih reakcij;

raziščejo, načrtujejo in izvedejo eksperiment razpada vodikovega peroksida, pri

katerem dokažejo nastanek plina kisika.

Učni cilji tretje učne ure: Učenci:

raziščejo s katerimi snovmi, ki jih najdemo doma, potečejo kemijske reakcije;

raziščejo, načrtujejo in izvedejo eksperiment, s katerim odstranijo vodni kamen z

grelca električnega kuhalnika za vodo;

na podlagi znanja sklepajo, če je potekla kemijska reakcija ali ne.

Učni cilji četrte učne ure: Učenci:

znajo urediti enačbo kemijske rekacije;

vedo od česa je odvisna hitrost kemijske reakcije;

spoznajo, da je hitrost razpada vodikovega peroksida odvisna od katalizatorja;

izvedejo eksperiment po navodilih za delo;

zapišejo opažanja in na podlagi le-teh sklepajo o ugotovitvah.

Učni cilji pete učne ure: Učenci:

spoznajo, da je hitrost reakcije odvisna od količine encima, ki ga vsebujejo

preizkušene snovi;

ugotovijo, da količina encima v snoveh ni enaka, ker so nekatere reakcije potekle

hitreje kot druge.





24

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z/s…

1. Spretnosti raziskovalnega in laboratorijskega dela.

… iskanjem, načrtovanjem in izvedbo eksperimenta, ter reševanjem nalog.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

… sodelovanjem in diskusiranjem v skupini ali v paru.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

… natančnim opazovanjem/raziskovanjem in ustreznim sklepanjem o ugotovitvah.

4. Spretnosti uporabe različnih virov podatkov.

… samostojnim in pravilnim iskanjem podatkov v različnih virih (strokovni literaturi, svetovnem spletu, …).

5. Poznati kemijske reakcije.

… samostojnim učenjem, raziskovanjem in reševanjem nalog v modulu.

6. Znati urediti enačbo kemijske reakcije.

… urjenjem urejanja enačb kemijskih reakcij.

7. Prepoznati nekaj vplivov hitrosti kemijske

reakcije.

… raziskovanjem preko eksperimentov in sklepanjem na podlagi predhodnega znanja.





25

»Kaj vsebuje razvijalec za lase?«

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni znanje učencev na različne načine. Pri tem lahko izbere in uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skladu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje znanja in da učitelj izbere tiste, za katere meni, da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednotijo razvite spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka:

1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine,

2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula),

3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh.

Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabi tudi tri točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano, na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.). Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula, pa lahko pred uporabo modula, pri pouku, učenci rešijo pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





26

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





27

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1

Poišče podatke v strokovni literaturi in na svetovnem

spletu ter jih interpretira

Znajo uporabljati različne vire

podatkov (svetovni splet, strokovna

literatura, …).

Znajo zapisati kemijsko formulo snovi.

Raziščejo lastnosti snovi in

uporabo.

* Primeri nalog z rešitvami so zapisani med zapiski učitelja, pod točko rešitve nalog z delovnega lista za učence. 2. učna ura



1 Sklepa

Vedo, kaj so kemijske reakcije in kateri so znaki, da je potekla kemijska reakcija.

Znajo našteti dva tipa kemijskih reakcij.

2



Raziščejo, kako bi pri razpadu vodikovega peroksida dokazali nastanek plina kisika.

3 Načrtuje in izvede

eksperiment

Znajo načrtovati in izvesti eksperiment razpada vodikovega peroksida, pri katerem dokažejo nastanek plina kisika.

4 Interpretira rezultate

Na podlagi opazovanja znajo interpretirati dobljene rezultate.





28

3. učna ura



1



Raziščejo, s katerimi snovmi, ki jih najdemo doma, potečejo kemijske reakcije.

Raziščejo, s katero snovjo iz domače kuhinje bi lahko odstranili vodni kamen z grelca električnega kuhalnika za vodo.

2 Načrtuje in izvede

eksperiment

Načrtujejo in izvedejo eksperiment s katerim odstranijo vodni kamen z grelca električnega kuhalnika za vodo.

3 Sklepa Na podlagi znanja sklepajo, če je potekla kemijska reakcija.


Opazujejo potek eksperimenta in odgovorijo na vprašanja.

4. učna ura



1 Sklepa Sklepajo, da je hitrost razpada vodikovega peroksida odvisna od katalizatorja.

2 Izvede eksperiment Po navodilih za delo izvedejo eksperment.


Zapišejo opažanja in na podlagi le-teh sklepajo o ugotovitvah.

5. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci:


1 Sklepa Sklepajo, da je hitrost reakcije odvisna od količine encima, ki ga vsebujejo preizkušene snovi.


Ugotovijo, da količina encima v snoveh ni enaka, ker so nekatere reakcije potekle hitreje kot druge.





29

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.





30

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





31

»Kaj vsebuje razvijalec za lase?«

Zapiski učitelja Teorija, ki jo ta učni modul obravnava je zapisana v II. delu nalog za učence in obravnava del snovi o kemijskih reakcijah. Učenci že imajo nekaj predznanja s tega področja, in sicer, znajo razlikovati med kemijsko in fizikalno spremembo ter prepoznajo kemijsko spremembo. Pomembno je, da pri submikroskopskih predstavitvah (kjer prikazujemo modele molekul vodika, klora, vodikovega klorida, vodikovega peroksida, kisika in vode) učencem razložimo tudi legendo. Legenda:

- model molekule vodika

- model molekule klora

- model molekule vodikovega klorida

- model molekule vodikovega peroksida


- model molekule kisika Zapisana teorija učitelju predstavlja le osnovo, ki jo obravnavajo učbeniki za kemijo v osmem razredu osnovne šole.





32

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje Pri pripravi materialov za eksperimentiranje, mora učitelj predhodno pripraviti 15% raztopino vodikovega peroksida, ki jo pripravi tako, da 30% raztopino vodikovega peroksida razredči z destilirano vodo, v razmerju 1 : 1. Raztopino naj pripravi pred pričetkom šolske ure.

Rešitve nalog z delovnega lista za učence

I. DEL Najprej naj vsak sam prebere besedilo v sivem okvirčku, nato pa se s sošolcem, ki sedi zraven tebe, pogovorita o tem, kar sta prebrala. S pomočjo strokovne literature iz knjižnice ali svetovnega spleta poiščita odgovore na spodnja vprašanja:

1. Katero snov, ki povzroča razbarvanje las, vsebuje razvijalec za lase?

Razvijalec za lase vsebuje vodikov peroksid.

2. Kolikšne so lahko koncentracije te snovi v razvijalcih za lase?

Koncentracije vodikovega peroksida, v razvijalcih za lase, so lahko: 3%, 6%, 9% in 12%.


Kemijska formula te snovi je H2O2.

4. Kakšne so lastnosti te snovi (izgled, vonj, …)?

Vodikov peroksid je najenostavnejši peroksid. Čista spojina je modrikasta

tekočina z malo večjo viskoznostjo od vode, v raztopinah pa je brezbarvna

tekočina. Zaradi varnosti je običajno dostopen v vodnih raztopinah z različno

koncentracijo.Vrelišče vodikovega peroksida je 150,2 °C.

5. Kje vse se še uporablja ta snov in kakšna je pri tem njena vloga?

Vodikov peroksid se uporablja kot pogonsko sredstvo v raketarstvu, živi

organizmi proizvajajo sledove vodikovega peroksida kot del imunskega

sistema,uporablja se za beljenje celuloze in papirja, za blaga belila v pralnih

praških, uporablja se za obdelavo nekaterih odpadnih vod, v zdravstvu se

uporablja kot razkužilo, uporablja se za pripravo eksplozivov na osnovi organskih

peroksidov, v gospodinjstvih se uporablja predvsem kot čistilo in razkužilo,





33

razredčene raztopine vodikovega peroksida uporabljajo vrtičkarji za zalivanje

posevkov, uporablja se tudi kot vir kisika za majhne akvarijske ribe, idr.

A. DOKAZ PLINA Spoznali ste, da pri razpadu vodikovega peroksida nastane poleg vode tudi plin kisik. S pomočjo strokovne literature in svetovnega spleta, v skupini raziščite, načrtujte in izvedite eksperiment, s katerim boste to dokazali. Pri načrtovanju si pomagajte z naslednjimi vprašanji:

1. Kaj raziskujemo?

Raziskujemo razpad vodikovega peroksida, pri katerem nastane tudi plin kisik.

2. Kakšna je naša naloga?

Naša naloga je, da načrtujemo in izvedemo eksperiment, s katerim bomo

dokazali, da pri razpadu vodikovega peroksida nastane plin kisik.

3. Kakšen pribor in kemikalije potrebujemo za izvedbo eksperimenta?

PRIBOR KEMIKALIJE

stojalo za epruvete

epruveta

kapalka

žlička

trska

vžigalnik


kalijev jodid (KI(s))

4. Kakšen je potek dela po stopnjah? (Stopnje dela označujte s številkami 1, 2, …)

1. V epruveto nakapamo 10 mL vodikovega peroksida in jo damo v stojalo za

epruvete.

2. Dodamo žličko kalijevega jodida in se umaknemo.

3. Z vžigalnikom prižgemo trsko in jo upihnemo.

4. Tlečo trsko približamo epruveti.

5. Kaj smo pri eksperimentu opazili in kaj lahko iz tega sklepamo?





34

Pri eksperimentu smo opazili, da je tleča trska zagorela, kar je dokaz, da je pri

reakciji razpada vodikovega peroksida nastal plin kisik.

6. Kako ste dokazali, da pri razpadu vodikovega peroksida nastane plin kisik?

Plin kisik smo dokazali s tlečo trsko, ki je zagorela.

B. KEMIJSKE REAKCIJE, KI POTEČEJO DOMA

1. Kemija nas spremlja na vsakem koraku. Raziščite s katerimi snovmi, ki jih

najdemo doma, potečejo kemijske rekacije. Naštejte nekaj primerov.

Snovi, ki jih najdemo doma, s katerimi potečejo kemijske reakcije so: alkoholni kis

za vlaganje, jajčna lupina, soda bikarbona, limonin sok, idr.

2. Ste že kdaj poskusili očistiti grelec električnega kuhalnika za vodo, na katerem se

je nabral vodni kamen? Kaj pravzaprav je vodni kamen kemijsko in s čim iz

domače kuhinje bi ga lahko odstranili? Raziščite, načrtujte in izvedite

eksperiment, s katerim boste odstranili vodni kamen na grelcu električnega

kuhalnika. Pri načrtovanju si pomagajte z naslednjimi vprašanji: kaj raziskujemo,

kakšna je naša naloga, kakšen pribor in kemikalije potrebujemo in kakšen je

potek dela po stopnjah.

3. Prazen prostor na naslednji strani je namenjen vašemu raziskovanju in

načrtovanju eksperimenta, kamor napišite tudi vse odgovore na vprašanja iz

točke 2.

Vodni kamen je kalcijev karbonat. Odstranili bi ga lahko z alkoholnim kisom ali

natrijevim hidrogenkarbonatom (sodo bikarbona).

Kaj raziskujemo?

Raziskujemo s katerimi snovmi, ki jih uporabljamo doma, lahko odstranimo vodni

kamen z grelca električnega kuhalnika za vodo.

Kakšna je naša naloga?

Naša naloga je, da dokažemo, da lahko s snovmi, ki jih najdemo doma

odstranimo vodni kamen z grelca električnega kuhalnika za vodo.





35

Kakšen pribor in kemikalije potrebujemo?

PRIBOR KEMIKALIJE

električni kuhalnik za vodo alkoholni kis (CH3COOH(aq))

ali soda bikarbona (NaHCO3(s))

Potek dela po stopnjah:

1. V električni kuhalnik za vodo nalijemo nekaj alkoholnega kisa (ali

pripravimo raztopino sode bikarbona).

2. Prižgemo kuhalnik in počakamo, do skorajšnjega vretja.

3. Izklopimo kuhalnik in pustimo tekočino stati do konca šolske ure.

4. Opazujemo opažanja in sklepamo u ugotovitvah.

Opažanja in ugotovitve.

Opazili smo, izhajanje mehurčkov in, da je vodni kamen z grelca električnega

kuhalnika izginil.

4. Ali ste uspešno odstranili vodni kamen z grelca električnega kuhalnika?

Da.

5. Ali ste pri odstranjevanju vodnega kamna opazili nastajanje mehurčkov? Če ste

jih, kaj lahko iz tega sklepate?

Da. Na podlagi izhajanja mehurčkov lahko sklepamo, da je nastajal plin.

6. Ali je torej med vodnim kamnom na grelcu električnega kuhalnika in snovjo iz

domače kuhinje potekla kemijska reakcija?

Da. Nastanek plina je znak, da je potekla kemijska reakcija.

C. VPLIV KATALIZATORJA V skupini preizkusite kemijsko rakcijo razpada vodikovega peroksida s pomočjo katalizatorja, ki je v tem primeru kalijev permanganat.





36

PRIBOR KEMIKALIJE

erlenmajerica s širšo odprtino (250 mL) merilni valj (10 mL) žlička


kalijev permanganat (KMnO4(s))

VARNOST PRI DELU Vodikov peroksid je jedka in zdravju škodljiva snov, zato pri svojem delu uporabljajte zaščitno haljo, očala in rokavice. POTEK DELA PO STOPNJAH:

1. V erlenmajerico nalijte 10 mL vodikovega peroksida.

2. Z žličko vzemite kristalček kalijevega permanganata in ga dodajte v

erlenmajerico.

3. Nato se takoj odmaknite in opazujte potek poskusa.

4. Opažanja in ugotovitve zapišite v tabelo.

OPAŽANJA SKLEPI

Opazimo burno reakcijo. Izhaja plin.

Sklepamo, da pri reakciji nastane plin kisik – lahko bi ga dokazali s tlečo trsko, tako kot pri poskusu A.

D. PENA PARTY Preizkusite eksperiment s katerim boste dokazali, da je hitrost rekacije odvisna tudi od količine katalizatorja.

PRIBOR KEMIKALIJE

merilni valj (100 ml) 4x čaša (100 ml) 4x čaša (50 mL) 4x laboratorijska žlička 4x strgalnik palični mešalnik

15% vodikov peroksid (H2O2(aq)) milnica voda listi blitve krompir kvas sveža svinjska jetrca





37

VARNOST PRI DELU Vodikov peroksid je jedka in zdravju škodljiva snov, zato pri svojem delu uporabljaj zaščitno haljo, očala in rokavice. POTEK DELA PO STOPNJAH

1. Liste blitve narežite na manjše kose in sesekljajte s paličnim mešalnikom.

Krompir olupite in drobno naribajte. Kvas raztopite v manjši količini vode, sveža

jetrca pa, prav tako kot liste blitve sesekljajte, s paličnim mešalnikom.

2. Vsako izmed snovi dajte v svojo čašo.

3. Nato v štiri merilne valje nalijte v vsakega po 3 mL milnice.

4. V posamezni merilni valj dodajte po eno žličko vsake izmed snovi.

5. V štiri manjše čaše si pripravite, v vsako, 20 mL 15% raztopino vodikovega

peroksida.

6. V vse merilne valje naenkrat dodajte raztopino vodikovega peroksida in opazujte

potek poskusa.

7. Opažanja in ugotovitve zapisujte v tabelo.

OPAŽANJA SKLEPI

Opazili smo nastajanje pene v vseh štirih merilnih valjih. Največ pene smo opazili pri raztopini kvasa in jetrc, najmanj pa pri krompirju in blitvi.Opazili smo tudi, da je najpočasneje potekal eksperiment pri krompirju, najhitreje pa pri kvasu. Na dotik so bili vsi merilni valji topli.

Količina pene je odvisna od vsebnosti encima katalaze v vseh štirih snoveh. Ugotovili smo, da največ encima vsebuje kvas, najmanj pa krompir – kar nam je pokazala količina pene, ki je nastala pri eksperimentu. Vsi merilni valji so bili topli, ker je potekla energijska sprememba – energija se je pri reakciji sproščala.

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

1. Raziščite, kaj vsebujejo snovi, da so vplivale na hitrost kemijske reakcije?

Snovi vsebujejo encim katalazo.

2. Ali menite, da je količina encima v snoveh enaka? Po čem to sklepate?

Količina encima katalaze v snoveh ni enaka. To smo ugotovili z eksperimentom.

Pri raztopini kvasa je reakcija hitreje potekla, kot pri krompirju.





38

II. DEL Ključna vprašanja

1. Kaj so kemijske spremembe?

Kemijske spremembe so kemijske reakcije. Pri kemijski reakciji se snovi

spremenijo. Prekinejo se obstoječe vezi med atomi in molekulami ter nastanejo

nove vezi, s tem pa nove snovi, ki imajo drugačne lastnosti.

2. Kakšni so znaki, da je potekla kemijska reakcija?

Znaki, da je potekla kemijska reakcija so:

nastanek plina,

sprememba barve,

nastanek oborine, …

3. Kako imenujemo snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo in kako tiste, ki nastanejo

pri kemijski reakciji?

Snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo imenujemo reaktanti, snovi ki nastanejo pa

produkti.

4. Katera dva tipa kemijskih reakcij ste spoznali in kako ju ločite med seboj?

Spoznali smo spajanje ali sintezo in razpad. Pri spajanju ali sintezi iz več snovi

(elementov ali spojin) nastane nova snov − spojina. Pri razpadu pa iz ene snovi

(spojine) dobimo dve ali več novih snovi (elementov ali spojin).

5. Kdaj je enačba kemijske reakcije urejena?

Enačba je urejena takrat, kadar je število atomov reaktantov enako številu

atomov produktov.

6. Kaj vpliva na hitrost kemijske reakcije?

Na hitrost kemijske reakcije vpliva:

količina katalizatorja,

velikost delcev,

koncentracija,

temperatura.

7. Kako vplivajo delci reaktantov na hitrost kemijske reakcije?

Manjši kot so delci reaktantov, hitreje reakcija poteče.





39

Naloge za vajo

1. Koliko je skupno število atomov reaktantov pri spodnji reakciji? Obkrožite pravilni

odgovor.

2 Al(s) + Fe2O3(s) → Al2O3(s) + 2 Fe(s)

A 3

B 6

C 7

D 14

2. Ali je zapisana enačba kemijske reakcije urejena? N2(g) + O2(g) → 2 NO(g)


DA NE

3. Uredite in dopolnite enačbo kemijske reakcije, pri kateri nastane tudi plin z

vonjem po gnilih jajcih.

FeS(s) + 2 HCl(aq) → FeCl2(s) + H2S(g)

4. Zapišite enačbo kemijske reakcije razpada trdnega kalcijevega karbonata na

trden kalcijev oksid in plin ogljikov dioksid. Enačbo kemijske reakcije uredite in

zapišite agregatna stanja.

CaCO3(s) → CaO(s) + CO2(g)

5. Spodnji zapis prikazuje potek kemijske reakcije na ravni delcev. Zapišite urejeno

enačbo kemijske reakcije. Pomagajte si z legendo.

Legenda:

- model molekule metana

→ + +





40





CH4(g) + 2 O2(g) → 2 H2O(l) + CO2(g)

6. Poiščite napačno trditev, jo obkrožite in popravite.

A Pri spajanju iz ene snovi (spojine) dobimo dve ali več novih snovi (elementov

ali spojin). razpadu

B Snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo imenujejo reaktanti.

C Snovi, ki nastanejo pri kemijski reakciji imenujemo produkti.

D Enačba je urejena, kadar je število atomov reaktantov enako številu atomov

produktov.

7. Dopolnite besedilo.

Katalizator je snov, ki vpliva na hitrost kemijske reakcije. Večja kot je količina

katalizatorja, večja je hitrost kemijske reakcije.

8. Zapišite potek kemijske reakcije na ravni delcev za spodnjo enačbo kemijske

reakcije. Narišite legendo.

N2(g) + 3 H2(g) → 2 NH3(g)

+ →





41

Legenda:

- model molekule dušika

- model molekule vodika

- model molekule amonijaka

9. Ustrezno povežite imena spojin na levi strani, s slikami modelov spojin na desni

strani.

- amonijak (NH3)

- žveplov dioksid (SO2)

- metan (CH4)

- vodikov bromid (HBr)





42

10. V katerem primeru ne poteče kemijska reakcija? Obkrožite pravilni odgovor.

A nastanek rdeče barve

B nastanek bele oborine

C povišanje temperature

D taljenje ledu

11. Imamo dve posodi, ki ju ločuje pregrada (slika A). V levi posodi se nahaja plin

ogljikov oksid, v desni posodi pa plin kisik. Ko odstranimo pregrado, plina

reagirata in nastane plin ogljikov dioksid. V prazen okvirček (slika B) narišite

stanje po končani reakciji. Na črto spodaj napišite tudi urejeno enačbo kemijske

reakcije nastanka ogljikovega dioksida z navedenimi agregatnimi stanji.

slika A slika B

Legenda:

- model molekule ogljikovega oksida




2 CO(g) + O2(g) → 2 CO2(g)





43

Ali razumem

1. Katera besedna enačba predstavlja razpad vodikovega peroksida? Obkrožite

pravilni odgovor.

A vodik + kisik → vodikov peroksid

B vodikov peroksid → vodik + kisik

C vodikov peroksid → voda + kisik

D voda + kisik → vodikov peroksid

2. Ali bi bila hitrost razpada vodikovega peroksida odvisna tudi, če bi dodali par

kapljic krvi? Utemelji.

Da. Pri razpadu vodikovega peroksida lahko uporabimo različne katalizatorje, kot

so na primer: manganov dioksid, kalijev permanganat, kvas, krompir, kalijev jodid,

kot tudi kri idr.

3. Kateri izmed zapisov predstavlja model molekule vodikovega peroksida?


A

B

C

D

III. DEL

1. Ali bi Ana lahko doma izvedla eksperiment »PENA PARTY« pri katerem bi

uporabila mamin razvijalec za lase? Utemelji.

Da. Razvijalec za lase vsebuje vodikov peroksid tako, da bi Ana lahko doma

izvedla eksperiment »PENA PARTY«.





44

2. Ali bi lahko Ana pri pripravi barve za lase, namesto razvijalca za lase, uporabila

15% pripravljeno raztopino vodikovega peroksida iz šolskega laboratorija?

Utemelji.

Ne, saj razvijalec za lase poleg vodikovega peroksida vsebuje še druge snovi, ki

pri barvanju preprečujejo izsušitev las.

3. Ali bi bila Anina mama prav tako zadovoljna z željenim učinkom, če bi se hotela

pobarvati na blond barvo? Utemelji.

Anina mama ima temno rjave lase, zato se doma nebi mogla pobarvati na blond

barvo. V razvijalcu za lase je namreč prenizka koncentracija vodikovega

peroksida, da bi dosegla željeni učinek.





45

Reference

Bačnik, A., Bukovec, N., Dražumerič, S., Križaj, M., Poberžnik, A., Preskar, S., …

Vrtačnik, M. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Kemija. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Cvirn Pavlin, T., Devetak, I. in Jamšek, S. (2010). Peti element 8 (učbenik za kemijo v 8.

razredu osnovne šole). Ljubljana: Rokus Klett.

Ferk, V., Fir, M., Košele, M., Lešnik, J., Pufič, T. in Sajovec, M. (2003). Kemija 8

(učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Frazer, M. in Kornhauser, A. (2003). Pogled v kemijo 8 (učbenik za kemijo v 8. razredu

osnovne šole). Ljubljana: Cankarjeva založba.

Gabrič, A., Glažar, S. A. in Slatinek Žigon, M. (2011). Kemija danes 1 (učbenik za kemijo

v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: DZS.

Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M. in Wissiak Grm, K. S. (2009). Moja prva kemija 1

(učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole). Ljubljana: Modrijan.

Glažar, S., Godec, A., Kralj, B., Sajovic, I., Smrdu, A., Vrtačnik, M in Wissiak Grm, K.

(2014). Kemija 8 (e-učbenik za kemijo v 8. razredu). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Dostopno na: https://eucbeniki.sio.si/kemija8/index.html.

Smrdu, A. (2012). Svet kemije 8, od atoma do molekule (učbenik za kemijo v 8. razredu

osnovne šole). Ljubljana: Jutro.


Documents

Kaj vsebuje razvijalec za lase? - University of Ljubljana · 7. krepijo spretnosti uenja z raziskovanjem . Vsebina unega naþrta: (1) kemijska reakcija kot snovna in energijska sprememba;