Kapital, Bussines Style - Br. 18

PODAROCI ZA NOVA GODINAEKSKLUZIVNI PROIZVODI VOSKOPSKITE PRODAVNICI

PODAROCI ZA NOVA GODINAEKSKLUZIVNI PROIZVODI VOSKOPSKITE PRODAVNICI

KAKO SE UREDENIKANCELARIITE NAMAKEDONSKITETOP-MENAXERISE SLEDI TRENDOT,SE NEGUVA KLASIKATA

KAKO SE UREDENIKANCELARIITE NAMAKEDONSKITETOP-MENAXERISE SLEDI TRENDOT,SE NEGUVA KLASIKATA

SKIJALI[TA ZAPREBIRLIVI VKUSOVIPET SKI-REGIONISO PET YVEZDI

SKIJALI[TA ZAPREBIRLIVI VKUSOVIPET SKI-REGIONISO PET YVEZDI

MAKEDONSKITE DIZAJNERIZA BIZNIS - KLASATA:DISKRECIJA, LE@ERNOST IKVALITET PREPORAÛVAATMAKEDONSKITE DIZAJNERI

MAKEDONSKITE DIZAJNERIZA BIZNIS - KLASATA:DISKRECIJA, LE@ERNOST IKVALITET PREPORAÛVAATMAKEDONSKITE DIZAJNERI

BIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IELEGANTNI NAELEGANTNI NAELEGANTNI NAELEGANTNI NAELEGANTNI NANOVOGODI[NITENOVOGODI[NITENOVOGODI[NITENOVOGODI[NITENOVOGODI[NITEKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTI

BIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IBIDETE LE@ERNI IELEGANTNI NAELEGANTNI NAELEGANTNI NAELEGANTNI NAELEGANTNI NANOVOGODI[NITENOVOGODI[NITENOVOGODI[NITENOVOGODI[NITENOVOGODI[NITEKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTIKOKTELI I SVEÊNOSTI

TAJNATA NAYVEZDENITE MEURÎWA

PROSLAVATA NANOVOGODI[NITE PRAZNICI E

NEZAMISLIVA BEZ [AMPAW!

TAJNATA NAYVEZDENITE MEURÎWA

PROSLAVATA NANOVOGODI[NITE PRAZNICI E

NEZAMISLIVA BEZ [AMPAW!

AVTOMOBILIBELITE AVTOMOBILIIDEALEN IZBOR ZADELOVNITE @ENI

AVTOMOBILIBELITE AVTOMOBILIIDEALEN IZBOR ZADELOVNITE @ENI

Business Style MARKETING

KAPITAL l 25 DEKEMVRI, 2008 l BROJ 478

85Business Style

SPECIJALEN PRILOGdekemvri 2008

Izdava:KAPITAL MEDIA GROUPdoo ul. Romanija bb.(fabrika Gazela)

1000 Skopje; p.fah:503

Republika Makedonija

tel: ++ 389 2551 441

faks: ++ 389 2581 440

e-mail: [email protected]

Avtori na prilogot:Verica Jordanova,

Spasika Jovanova,

Melina Tan~eva Cvetanoska

Grafi~ki dizajn:Nikolaj Toma{evski

Igor Toma{evski

Fotografija:Aleksandar Ivanovski

Fotoarhiva na Kapital

Marketing:Aleksandra Stojmenova

www.kapital.com.mkwww.total.com.mk

MAKEDONSKITE DIZAJNERIZA BIZNIS- KLASATA:DISKRECIJA, LE@ERNOST I KVALI-

TET PREPORAÛVAAT MAKEDONSKI-

TE DIZAJNERI

MODNI TRENDOVIZIMA 2008/2009BIDETE LE@ERNI I ELEGANTNI NA

NOVOGODI[NITE KOKTELI I

SVEÊNOSTI

KAKO SE UREDENI KANCELA-RIITE NA MAKEDONSKITETOP-MENAXERISE SLEDI TRENDOT, SE NEGUVA

KLASIKATA

PREDLOG - PODAROCI ZANOVA GODINAEKSKLUZIVNI PROIZVODI VO

SKOPSKITE PRODAVNICI

[TO PONUDIJA MAKEDONSKI-TE AGENCII ZA PRAZNICITEPOMALKU KLASIKA, POVE]E LUKSUZ

ZA DOÊK NA NOVA GODINA

SKIJALI[TA ZAPREBIRLIVI VKUSOVIPET SKI-REGIONI SO PET YVEZDI

PRAZNI^NA TRPEZADOBRO VINO NAJDOBRO SE KOMBI-

NIRA SO DOBRO DRU[TVO!

NAJDOBRI SVETSKI RESTORANI“BULDOG” I “DEBELA PATKA”

VO BORBA ZA PRVOTO MESTO

TAJNATA NA YVEZDENITEMEURÎWAPROSLAVATA NA NOVOGODI[NITE

PRAZNICI E NEZAMISLIVA

BEZ [AMPAW!

NAJCENETITE SIREWANA SVETOTHRANA NA BOGOVITE SO KRALSKA CENA

VRVNO VINO ZADOBRA BIZNIS-ZDELKAZA LU\E SO STIL VINOTO

E ODLIÊN IZBOR

MURANO [ARMOT NA MAGIJA-TA KOJA TRAE NIZ ISTORIJATA

ÂSOVNICIVREMETO NEMA CENA

AVTOMOBILIALTERNATIVNI TEHNOLOGII

VO DELOVNITE AVTOMOBILI

BELITE AVTOMOBILI IDEALEN

IZBOR ZA DELOVNITE @ENI

88

91

94

99

102

105

108

110

112

114

116

117

120

122

MARKETINGBusiness Style


86 Business Style

Samo nekolku dena n$ delat odstartot na novata godinaispolneta so novi predizvici,isku{enija, bitki, dokaùvawa...Nova godina koja, spored mnogupredviduvawa, }e bide te{ka,polna so nepredvidlivost i

neizvesnost. Crnite scenarija, lo{iteinformacii od svetskite finansiski pazarii ne tolku rozevite prognozi za idninata,ve}e podolgo vreme se top- tema. No niepredlagame ne{to drugo. Barem na kratkoignorirajte gi!Ako ne ste po~nale, vreme e da gi zapo~nete

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Verica [email protected]

podgotovkite za proslava na novogodi{-nite i boì}nite praznici. A nie so ovojspecijalen prilog }e se obideme da vipomogneme toa da go napravite inspira-tivno i so stil.Za po~etok vi predlagame, ako toa ve}ene vi e voobi~aena praktika, da zapo~-nete so organizirawe na novogodi{natazabava na koja }e se druìte so vrabote-nite, }e vospostavite pobliski, ponepo-sredni odnosi. Vakvite neformalnidruèwa dokaàno imaat pozitiven efektvrz motivacijata za rabota, podobruva-weto na me|u~ove~kite odnosi i zgolemu-

MARKETING


87

vaweto na doverbata pome|u vrabotenite i

menaxmentot. Dokolku buxetot vi dozvolu-

va, podgotvete i mali, prigodni, ubavo

spakuvani podaroci. Toa definitivnonema nikogo da go ostavi ramnodu{en!

Pritoa vodete se od maksimata: ne se

va`ni podarokot i negovata vrednost tuku

vnimanieto i blagodarnosta koi se

iskaùvaat so nego. Ne zaboravajte gi

va{ite najva`ni delovni partneri i

sorabotnici.

Prazni~no nakitete gi rabotnite prosto-

rii. Ubavite novogodi{ni dekoracii moè

da ja podignat motivacijata vo pretpraz-

ni~niot period, koga voobi~aeno ima mnogu

rabota. Elkite i ostanatite dekoracii ne

~inat mnogu, a imaat odli~ni efekti vrz

vrabotenite, klientite i sorabotnicite koi

doa|aat vo va{ata kompanija.

Dokolku vi e nadminato slaveweto na

novogodi{nata ve~er vo lokalnite kafeani

i kafuliwa, iskoristete go posledniot den

od godinata da se vidite so va{ite prijate-

li posakuvawe. So specijalniot prilog koj e

pred vas, sakavme da ve inspirirame kako

so stil i na nivo da praznuvate, proslavu-

vate, nazdravuvate i podaruvate.

Sre}ni praznici!

MARKETING Business Style


88 Business Style

MAKEDONSKITE DIZAJNERIZA BIZNIS- KLASATA:


@enite po~estobaraat modnisoveti oddizajneri za toakako da neguvaatili sozdadatsvoj stil.

Mladite menaxeri obrnuvaat pove}evnimanie za toa kako izgledaat vorazli~ni prigodi, a s$ pove}e sebaraat par~iwa obleka vo koilu|eto od biznisot so svojata obleka}e manifestiraat serioznost, stil idoslednost. Ova e zaklu~ok na del odmakedonskite modni kreatori istilisti so koi razgovaravme natemata – kolku i kako makedonskitemenaxeri neguvaat biznis-stil vooblekuvaweto?“Vo mojata dolgogodi{na rabota sezapoznav so mnogu èni so razli~niprofesii: direktorki, advokati,sopstveni~ki na biznisi. Site niv gispojuva edna zaedni~ka nitka: da sebide sekoga{ IN, da nosat dobroskroeni kostimi, da ja nosat obleka-ta kako sopstvena koà i da bidatoriginalni”, veli modnata dizajnerkaAntonija Ristovska koja zaklientkite od felata na biznistot

DISKRECIJA,LE@ERNOST IKVALITETPREPORAÛVAATMAKEDONSKITEDIZAJNERI

naj~esto izrabotuva dnevni delovni

varijanti na obleka koi sekoga{ se

so nekakvi specifi~nosti i koi so

modni dodatoci moàt lesno da se

transformiraat vo ve~erni varijanti.

"Varijantata fustan so sako e dobra,

pri {to so soblekuvaweto na sakoto,

formata na fustanot ja otkriva i

svojata ve~erna varijanta, so otvor

na grbot ili so vmetnata tantela. Vo

kombinacija se i svilenite ko{uli so

originalni dezeni”, veli Ristovska.

Taa koristi prirodna svila, pamu~en

pli{ i drugi prirodni materijali, a

okolu izborot na boite predimstvo

ima li~niot sens.

Za korporativnite kokteli i zabavi,

Ristovska veli deka se dozvoleni za

nijansa poslobodni kombinacii pri

{to temnite boi se sekoga{ siguren

izbor iskombinirani so nijansirani

ili kontrastni modni dodatoci, kako

bro{evi i obetki.

Deka ènite se po~esti klienti i na

stilistite, potvrduva i stilistkata

Caci Pakovska koja veli deka od nea

dosega pomo{ barale samo ènite.

“Moèbi na maìte im e mnogu

polesno da se doteraat za odredena

prigoda. Ne moàm da zboruvam

generalno, no moram da zabeleàm

deka devojkite i ènite na vozrast


MARKETING Business Style88 Business Style

Makedonskite menaxe-ri i menaxerki s$pove}e gi sledattrendovite na obleku-vawe koi gi diktiraatsvetskite modni imiwai se obiduvaat sekoga{da bidat vo trend imoderni. Ova e gene-ralnata ocenka namakedonskite dizajnerii stilisti za oblekuva-weto na makedonskatabiznis-scena. Tiedavaat i nekoi prepo-raki za izgledot naprazni~nite delovnizabavi, no i kakosekoga{ da se bideeleganten i vo trend



89Business Style

nad 28 godini se odli~ni za

sorabotka. Golem del od niv imaat

doblest da si priznaat deka im e

potrebna pomo{ za podobruvawe

ili dooformuvawe na nivniot stil

na oblekuvawe, ili pak ednostavno

eden mal sovet bi im bil dobredoj-

den za nekoja specijalna prigoda”,

objasnuva Pakovska. Taa smeta deka

za onaa èna koja e svesna za

sopstvenite kvaliteti, èna koja

ima kariera i znae {to saka vo

ìvotot, ne e ni{to “stra{no” da

pobara i sovet od stilist.

“Jas imam sre}a vo mojot butik da

imam tokmu vakvi èni, uspe{ni

èni so vkus. Zadovolstvo mi e da

im pomagam vo “doteruvaweto” ,

osobeno da im pomagam vo odbira-

weto na sekojdnevni obleki koi bi

gi narekle “business casual”, velitaa. Nejzinata generalna ocenka za

stilot na makedonskite menaxeri e

deka nekoi od niv deluvaat kako da

poseduvaat “milion dolari”, no

deka “najgolemiot paradoks e vo toa

{to kolku pobogati, tolku so

pomalku vkus, iako se razbira

sekoga{ ima i isklu~oci”.

Pakovska za prazni~nite biznis-

zabavi godinava prepora~uva

i ènite i maìte da vnimavaat na

mnogu detali. @enite bi trebalo da

vnimavaat da ne izgledaat vulgarno,

prenakiteno ili predoterano.

Najdobar izbor, spored nea, e

ednostaven crn, siv kostim

ili pak “koktel“ fustan koj

bi go nadopolnile so

diskreten nakit.

Maìte treba da odbegnuva-

at kostumi vo svetli

nijansi i {areni

vratovrski. Poln pogodok bi bil

ednoboen crn, siv, ili pak crn

kostum so beli linii. Ne

treba da ja zaboravat belata

ko{ula koja sekoga{ deluva

sovr{eno.

I maìte s$ pove}e vnimanie

obrnuvaat na svojot stil

Modniot dizajner Nikola Bulevs-

ki – Bule veli deka za razlika

od ènite, koi dosega naj~esto gi

koristele i gi barale negovite

uslugi, vo ponovo vreme s$

po~esto raboti na imixot na

delovnite maì.

“Vo duhot na svetskite trendovi

koi nudat poeleganten stil,

naj~esto se bara dobar kostum od

visoko kvaliteten materijal,

skroen po merka na mu{terijata.

Dobro oblikuvaniot kostum mora

da se nadopolni so kvalitetna

ko{ula, koja na makedonskiot

pazar retko se nao|a. Kaj nas, za

àl, s$ u{te ne postoi tradicija

na {iewe ko{uli po merka.

Sekoj {to nastojuva da ima

sopstven imix, a voedno pripa|a


MARKETINGBusiness Style 89Business Style

NIKOLA BULEVSKI –BULE moden dizajner

“Sakaj}i da odgovoram napotrebite na potro{uva-~ite, naskoro }e lansi-ram nova marka ma{kiko{uli. So sopstvenikotna poznatata fabrika zako{uli “Palteks”,re{ivme da gi zdruìmena{ite najsilni adutiza da sozdademe kolekci-ja koja }e treba da jaosvoi makedonskatadelovna elita”.

na listata na uspe{ni delovni lu|e

treba da nosi skroena (tailored)obleka”, prepora~uva Bulevski.

Toj veli deka mladite delovni lu|e

s$ pove}e posvetuvaat vnimanie na

svojot izgled i me|u niv ima i takvi

so izgraden karakteristi~en stil na

oblekuvawe.

Foto: Bise

ra Stanko

ska



90 Business Style

“Za razlika od porano, denes

maìte se poprebirlivi mu{terii i

posvetuvaat pove}e vnimanie na

izgledot”, veli Bulevski.

Toj za pretstojnite prazni~ni

zabavi prepora~uva poleèren, no

sepak eleganten izgled. Dokolku ne

se bara, bi gi isfrlil ma{nite, bi

ANTONIJA RISTOVSKAmoden dizajner

Za korporativnite kokte-li i zabavi, Ristovskaveli deka se dozvoleniza nijansa poslobodnikombinacii pri {totemnite boi se sekoga{siguren izbor iskombini-rani so nijansirani ilikontrastni modni doda-toci kako bro{evi iobetki

vklu~il pomalku napadni dodatoci,

~evli ili patiki {to nalikuvaat na

udobni ~evli, elegantna blago

pripiena ko{ula vo bela ili crna

boja. Ko{ulata moè da bide so

diskretni sjajni linii. Najva`no e

da se postigne sreden, leèren i

neguvan izgled.

“Business casual” podrazbi-ra {ik kostimi, fustani iinteresni ko{uli. Najdobarizbor, spored nea, za èni-te se: ednostaven crn, sivkostim ili pak “koktel “fustan, a za maìte ednobo-en crn, siv, ili pak crnkostum so beli linii. Netreba da se zaborava belatako{ula koja sekoga{ deluvasovr{eno.

CACI PAKOVSKAmoden dizajner

“Business casual” podrazbi-ra {ik kostimi, fustani iinteresni ko{uli. Najdobarizbor, spored nea, za èni-te se: ednostaven crn, sivkostim ili pak “koktel “fustan, a za maìte ednobo-en crn, siv, ili pak crnkostum so beli linii. Netreba da se zaborava belatako{ula koja sekoga{ deluvasovr{eno.


91Business Style


MODNI TRENDOVI ZIMA 2008/2009MODNI TRENDOVI ZIMA 2008/2009

91

BIDETE LE@ERNII ELEGANTNI NANOVOGODI[NITEKOKTELI ISVEÊNOSTI

BIDETE LE@ERNII ELEGANTNI NANOVOGODI[NITEKOKTELI ISVEÊNOSTI


MARKETING92 Business Style

Dekemvri i januari semesecite ispolneti sozabavi, kokteli i proslavikoi gi organiziraatVa{ite delovni partneri,

sorabotnici i prijateli. Za dabidete top na zabavite, da bleskatei da ostavite vpe~atok, izborot naoblekata ne treba da go ostavite zaposleden moment. Modnite soveti zaladnite denovi ovaa zima vklu~uva-at kombinacii koi sodràt ekstra-vagantni par~iwa od saten, ~ipkavolna i krzno[to se odnesuva do boite, i ovaagodina dominiraat crna i siva, anema da pogre{ite ni so ladnitetonovi kako temno sina i violetova...[to i da odlu~ite, potrudete se dabidete elegantni i umereni i sekakone zaboravajte go najva`niot detaq-

nasmevkata!Delovniot stil za ènite ovasezana ima edno va`no pravilo –elegancija vo polovinata. [toponaglasena polovina so nekoj ubav,koèn kai{ - toa podobro. Efektotmoè da go postignete i so visokipantaloni ili sukwa so visokapolovina. Brilijantno bolero,ko{ula so ma{na, {iroki pantalo-ni, naglaseno tesena polovina – toae izgledot koj sovr{eno go ilustri-ra stilot ovaa zima.Pokraj {irokite pantaloni, vo modase vratija i dolgite xemperi koimoàt da se nosat kako minifustan~iwa, a koi mnogu uspe{nokrijat i nekoj kilogram pove}e, akogo imate. Hit se i tesni zdolni{tado kolenici, koi se idealni zadami koi sakaat da izgledaaat

moderno i profesionalno.Karakteristi~no za ovaa zimskasezona e i golemiot “come back” natantelata. Bez razlika dali }e seodlu~ite za Total look ili kakodetaq, fatalnata i prefinetatantela definitivno }e Vi dadetrend i izgled koj ne moè da neostane nezabeleàn. Prisutna vokolekciite na Prada, Kavali,Mekvin i Viktor&Rolf, tantelatadefinitivno moè koja bilokombinacija na obleka da janapravi neodolivo moderna.Kako del od biznis- garderobata,kaputite sekako se nezamenlivi iovaa zima.Kaputite vo forma na A i ovaagodina ostanuvaat trendi. Se nosatso kai{ koj go odvojuva gorniot oddolniot del i sozdava vpe~atok

Kolekciite ova sezona seprepolni so ~ipka, kojaiskoristena kako celosnakombinacija ili samo vodetali, definitivno }e Venapravi otmena, prefine-ta i zabeleàna na praz-ni~nite zabavi

Lila bojata vosite nijansi edefinitivnoboja na ovaasezona. Zimavanema da pogre{i-te ako odberete ikafeava i òlta

Krznoto,satenot ilisvilata,definitivnogi vra]aatvo igraelegancijatai glamurot

Lila bojata vosite nijansi edefinitivnoboja na ovaasezona. Zimavanema da pogre{i-te ako odberete ikafeava i òlta

Kolekciite ova sezona seprepolni so ~ipka, kojaiskoristena kako celosnakombinacija ili samo vodetali, definitivno }e Venapravi otmena, prefine-ta i zabeleàna na praz-ni~nite zabavi


93Business Style

Iako najnovite modni trendovi diktiraat potesni vratovrski, ekspertite prepora~uvaatbiznismenite premnogu da ne eksperimentiraat so {irinata na vratovrskite

deka nosite zdolni{te i jakna.

Izgledaat mnogu romanti~no i

potsetuvaat na pelerinite koi

odamna se nosele.

Se nosat i kaputi koi se {irat vo

gorniot ili dolniot del i taka

davaat volumen na Va{eto telo. Vo

sklad so toa se nosat luksuzni

materijali, kako saten ili ka{mir.

Poludlabokite ~evli koi bea

vistinski hit minatata sezona i

ovaa godina se neizostaven del od

ènskiot plakar. Moè da se nosat

pod pantaloni, no i na kratki

zdolni{ta. îzmite pak se nosat

visoko do kolenata, izgledaat

intrigantno i pomalku feministi~ki.

No vakvi modeli ne se prepora~u-

vaat na delovnite èni, tuku samo

za odva`nite devojki.

ZMISKATA

KO@A E HITVode~kite svetski dizajneri, kako

Vivien Vestvud i Dona Karan na

svoite revii pokaàa deka crnata

ko`na ~anta e apsoluten hit na

sezonata. Misti~na, elegantna i

sofisticirana moè da pomine

skoro so site kombinacii. Moè da

ja nosite na rabota, vo grad pa i

stesnuvawe od barem polovina

santimetar, a nekoi duri i pove}e.

Trendot na stesnuvawe na vratovrs-

kite se prepi{uva na trendot na

stesnuvawe i na modelot na samite

kostumi. Vo poslednite nekolku

godini kostumite se potesni,

sledej}i gi telata koi stanuvaat

potenki i oblikuvani poradi

golemata popularnost na ve`balnite.

Dizajnerite promoviraat i strukira-

ni ko{uli i tesni farmerki.

Evropskite luksuzni brendovi kako

„Charvet”, „Hermes” ili „SalvatoreFerragama”, gi stesnija vratovrskitepred amerikanskite kolegi. Duri i

tradicionalniot britanski „ThomasPink” se simna od 9,5 na 8,2santimetri.

No nekoi diktatori na stil i

proizvoditeli na najskapite modeli

na vratovrski ne se pridruìja kon

ovaa “tesna” revolucija. Primer,

„Brooks Brothers” svoite tesni modelina vratovrski gi simnaa od 9,5 na

9 santimetri, no nekoi od najskapi-

te primeroci ostavija da bidat

{iroki i do deset santimetri.


vo teatar. Otka~eno }e izgleda so

farmerki, a sofisticirano so

eleganten kostum. Dobra vest e {to

vo moda se vratija ~antite so

sredna golemina, koi se dosta

polesni za nosewe od masivnite koi

dosega dominiraa.

Ovaa sezona se nosi zmiska koà.

Vo moda se vra}aat sinxirite i

metalnite dr{ki.

POTESNA VRATOVRSKA –POMAL USPEH

Na delovnite maì im se prepora-

~uva da ne gi sledat modnite

trendovi po sekoja cena. Vo visoki-

te korporativni krugovi se vnimava

na sekoj detaq, pa sekoja promena

vo {irinata na kravata moè da

se odrazi duri i na uspehot na

rabota. Ako vratovrskata e premno-

gu tesna, maòt bi moèl da

izgleda premnogu trendi i da ne se

vklopuva vo konzervativnite

delovni kodeksi. Zatoa stru~wacite

prepora~uvaat vratovrskite na

biznismenite vo naj{irokiot del da

ne bidat potesni od 7,5 santimetri.

Od minatata sezona vratovrskite se

potesni, a so niv odat i soodvetni

tenki jazli. Stanuva zbor za



94 Business Style

Izgledot na kancelari-jata ne e vaèn i negovori samo za stilotna direktorot. Mnogupove}e taa e slika naimixot i mo}ta nakompanijata. Kakoizgledaat kancelariitena prvite lu|e namakedonskite kompanii?Dali svetskiot trend naminimalizam vo enteri-erskoto ureduvawe nadelovniot prostor eprisuten vo Makedonijaili pove}e se neguvaklasi~niot stil?Ima i novo i staro.I moderno i klasi~no.

SE SLEDI TRENDOT,SE NEGUVAKLASIKATA

KAKO SE UREDENI KANCELARIITENA MAKEDONSKITE TOP-MENAXERI

Spasijka [email protected]

Menaxerite vo svoite kan-celarii pominuvaat po-ve}e od 40 ~asa nedel-no. Kako }e bide uredenovoj prostor, mnogu vlijaena nivnoto raspoloènie

i na produktivnosta vo raboteweto. Iz-gledot na kancelarijata ne e vaèn i

ne govori samo za stilot na direkto-rot. Mnogu pove}e taa e slika na imixoti mo}ta na kompanijata. Se razbira,dokolku podednakvo vnimanie se pos-vetuva i na ureduvaweto na ostanati-ot deloven prostor na firmata. Kakoizgledaat kancelariite na prvite lu-|e na makedonskite kompanii? Dali svet-skiot trend na minimalizam vo ente-rierskoto ureduvawe na delovniot pros-

MARKETING Business Style94 Business Style



95Business Style

tor e prisuten vo Makedonija ili po-

ve}e se neguva klasi~niot stil? Ima i

novo i staro. I moderno i klasi~no.

Arhitektite se ednoglasni deka sega{-

niot trend e minimalizam koj domi-

nira kaj mebelot, boite i dodatocite,

a vo odnos na opremenosta so tehno-

lo{ki pomagala, se odi kon maksimum.

Site IT-elementi mu se na dofat na

direktorot, koj ve}e ne ~eka pomo{ od

sekretarkata za sekoja rabota {to treba

da ja zavr{i. Boite na mebelot ja sledat

modata vo oblekuvaweto. Godinava e

trend violetovata boja vo site nijan-

si, no crnata i belata ostanuvaat do-

minantni. Novina e {to kancelarija-

ta na generalniot direktor ve}e ne mora

da bide odvoena od drugiot prostor

so debeli yidovi i dvojna vrata. S$

pove}e se odi kon re{enija na gole-

mi stakleni yidovi so maksimalna de-

cibelna za{tita i variolajt zavesi

koi se reguliraat kompjuterski. Cel-

ta e da se zgolemi bliskosta so vra-

botenite i maksimalno da se iskoristi

son~evata svetlina za da se {tedi ener-

gija. Posebno vnimanie treba da se pos-

veti na elektronskite uredi, kako {to

se televizorite, muzi~kite pleeri i dru-

gi. Tie ne treba da dominiraat vo kan-

SP MARKETSA[O DAVITKOVSKI

Klasi~en stil vo moderniuslovi, so izrazena domina-cija na umetni~ki sliki odmakedonski avtori

SP MARKETSA[O DAVITKOVSKI

Klasi~en stil vo moderniuslovi, so izrazena domina-cija na umetni~ki sliki odmakedonski avtori

EUROSTANDARD BANKASR\AN KRSTI]

Visoko izrazena klasika zada dava posebna doza naserioznost i doverlivost,zabeleìtelno prisustvotona mini biblioteka

EUROSTANDARD BANKASR\AN KRSTI]

Visoko izrazena klasika zada dava posebna doza naserioznost i doverlivost,zabeleìtelno prisustvotona mini biblioteka



96 Business Style

celarijata, tuku za niv da se najde dis-

kretno re{enie, moèbi da bidat smes-

teni vo zatvoren del, a da se koris-

tat po potreba.

“Nema potreba od zatvoreni kancelarii

zatoa {to ve}e nikoj nikomu ne mu pre~i

vo raboteweto. Sega se raboti bes{umno

i site gledaat vo sopstveniot moni-

tor. Se odi kon toa da ima mnogu svetlo

i usoglasuvawe na rasprskuvaweto na

svetlinata. Trend e integrirana svetlina

od nadvor i od vnatre so cel {tede-

we elektri~na energija”, veli Bujar Mu-

~a, arhitekt i kosopstvenik na studi-

oto “Megaron inènering”.

Toj prepora~uva poednostaven mebel,

funkcionalno biro na koe moè da so-

bere {to pove}e elektronski uredi, mo-

derni i udobni stol~iwa koi se do-

bri za r’betot. “Mebelot e mnogu ed-

nostaven, no najdobro mo`no dizajni-

ran i od najkvaliteten materijal. Ve-

}e nema aplikacii, cve}iwa, lavovi,

tigri. Toa otide vo muzeite. Domini-

raat aluminium, staklo, ubava ve{ta~ka

koà, fina ekolo{ka plastika. Vo odnos

na boite, moderni se bela, siva, cr-

na, violetova, zelena. Moè vo kan-

celarijata da se sretnat i kat~iwa

koi ne se funkcionalni tuku se estet-

sko uìvawe. Vo niv moè da se sta-

vi dobra skulptura, slika, cve}e. Celta

e da se pokaè mo}ta i preku umet-

nosta”, objasnuva Mu~a.

Kolku kancelarijata zboruva za imi-

xot na menaxerot i na kompanijata?

Spored Mu~a, dovolno do nivo na do-

bar vkus. “Patot do kancelarijata na

direktorot mnogu pove}e zboruva za imi-

xot na firmata. No ako dizajnot go nad-

mine dobriot vkus, kancelarijata po-

ve}e zboruva za nego otkolku za fir-

mata”, smeta toj.

Arhitektot Martin Panovski od “Stu-

dio 2000” sovetuva deka za dobar iz-

gled i za da se zadrì idejnoto re-

{enie na dizajnot mnogu e va`no odr-

ùvaweto na kancelarijata. “Kaj nas

pove}e se odi na menaxerski kance-

larii od zatvoren tip bidej}i mnogu

malku ima delovni zgradi koi dozvo-

luvaat otvorawe na prostorot. Nedos-

tigot na dobar deloven prostor ~esto

e pre~ka da se napravat ubavi mena-

xerski kancelarii. Kompaniite koi gra-

dat svoi zgradi, ja imaat taa mo`nost”,

veli Panovski.

Rabotniot prostor na glavniot menaxer

ne go ~ini samo negovata i kancelari-

jata na sekretarkata. Sostaven del se

i salata za sostanoci, kako i posebna

bawa, kujna, pa duri i prostorija kade

toj moè da se odmori ili presoble~e.

“Top-menaxerot bi trebalo da ima ba-

wa, prostor kade moè da legne za da

se odmori, prostor za mali sostanoci

i nevrzani muabeti i golema kancela-

rija. Treba da ima eden vlez preku kan-

celarijata na sekretarkata i eden spo-

reden izlez”, smeta Panovski.

S$ pove}e se odi kon toa kancelari-

jata i firmata da bidat vtor dom na

menaxerot zatoa {to mnogu pove}e vreme

toj pominuva na rabota otkolku doma.

I samite menaxeri taka go doìvuvaat

prostorot vo koj rabotat.

VLEGUVA MODERNIOT TRENDModernite trendovi vo ureduvaweto na

menaxerskite kancelarii gi ima vo Ma-

kedonija. No mnogu pove}e se sretnuva

klasi~niot stil. Telekomunikaciskite kom-

panii se smesteni vo novi delovni zgradi

i tie go sledat trendot vo ureduvawe-

to na celokupniot prostor. Vo kance-

lariite na mobilniot opretor “Vip”, smes-

teni vo delovniot centar “Soravia”, do-

minira aktuelniot trend na minimali-

zam. Kancelarijata na glavniot izvr{en

direktor Nikola Qu{ev e ekstramoderna

i multifunkcionalna i vo nea domini-

ra brendot na kompanijata.

“Posvetivme mnogu vnimanie za da gi

zadovolime specifi~nite barawa pri

vnatre{noto ureduvawe. Prostorot iz-

gleda mnogu nekonvencionalno. Izle-

govme od voobi~aenata matrica na zat-

voren prostor. Korporativnata kultura

na kompanijata e otvorenost, bliskost,

~esnost. I mene mi e poubavo da imam

vizuelen kontakt so lu|eto okolu me-

ne. Vratata od mojata kancelarija e

sekoga{ otvorena, so {to e elimini-

rana inicijalnata bariera. Kancela-

rijata e isklu~itelno funkcionalna.

Mnogu se razmisluva{e da ima dovolno

prostor za komunikacija i sostanoci.

Prili~no vnimanie se posveti na opre-

muvaweto so IT-aparati, koi se dis-

kretno postaveni bidej}i se vgradija

koga se opremuva{e celata kancela-

rija. Mebelot glavno e doma{en i e

VIPNIKOLA QU[EV

Ekstramoderna i multi-funkcionalna kancela-rija, vo koja dominirabrendot na mobilniotoperator “Vip”

VIPNIKOLA QU[EV

Ekstramoderna i multi-funkcionalna kancela-rija, vo koja dominirabrendot na mobilniotoperator “Vip”



97Business Style

praven po nara~ka”, veli Qu{ev.

Toj priznava deka kancelarijata ja do-

ìvuva kako vtor dom, odnosno kako udo-

ben i prijaten prostor. Qu{ev e gord {to

vo ureduvaweto na kancelariite ne sa-

mo {to se ispo~ituvani standardite na

korporacijata, tuku se postavile elemen-

ti koi se i podobri od tie vo drugite

kancelarii na “VIP” vo regionot.

Poklasi~en stil neguva direktorot na

“SP market”, Sa{o Davitkovski, koj sam

si ja uredil kancelarijata. “Mojata kan-

celarija e moderna, no ne mnogu luk-

suzna. Sam ja sreduvav so mebel od

salonite vo zemjava. Pove}e vnimanie

posvetiv na slikite, bidej}i sum qu-

bitel na ubavi sliki. Zatoa sliki na

na{i poznati avtori gi krasat yido-

vite na kancelarijata. Toa e i odraz

na kulturata i na èlbata da se ne-

guva poseben odnos kon umetnosta. Osven

znameto na kompanijata nema drugi

brend-elementi. Imam predmeti koi po-

sebno mi zna~at. Vodam smetka kan-

celarijata sekoga{ da mi bide sre-

dena bidej}i toa e mnogu va`no za vpe-

~atokot {to go ostavate pred nadvo-

re{niot svet”, veli Davitkovski.

Celokupniot prostor za menaxerski ak-

tivnosti vo “SP market” e mnogu po-

golem. Vo nego ima i golema sala za

sostanoci, mini-kujna i golema kance-

larija za sekretarkata.

Po sli~en princip e ureden i mena-

xerskiot prostor vo Eurostandard banka.

Prviot generalen direktor Sr|an Krs-

ti} pretpo~ita klasi~en stil. “Toj stil

dava doza na serioznost i doverlivost,

{to e glavna odlika na {vajcarskite

banki. Ja naslediv kancelarijata so ce-

lokupniot mebel od prethodniot direktor

na bankata. Ne menuvav ni{to, no ja

oplemeniv so nekoi moi detaqi, uba-

va zbirka knigi, stru~na literatura, dra-

gi podaroci od moite porane{ni ko-

legi, semejstvoto i od prethodnata firma.

Vo kancelarijata dominiraat sliki so

motivi od [vajcarija, od kade {to se

KANCELARIJA OD DVA MILIONI EVRA

Kolku ~ini najskapiot mebel ioprema za menaxerska kancelarija?Ako sakate da sedite na najskapotostol~e, pred najskapoto biro, dakoristite najskapo penkalo, laptop,

kompjutersko gluv~e, pe~atar i mobilentelefon, treba da platite okolu dva milio-ni evra.RABOTNA MASA OD 129.000 EVRA

Masata “Power Desk” e napravena od {est

razli~ni vidovi egzoti~ni drva. Sekoe biro

se proizveduva isklu~ivo po nara~ka, a go

proizveduva firmata “Parnian”. Najvernikupuva~i se ~lenovite na holivudskiot xet-set.

STOLÊ OD 50.000 EVRAUspe{nite direktori sakaat da sedat vo

udobna fotelja. Kompanijata ”Intershtul”, na~elo so arhitektot Hadi Teherani, go

konstruira najskapoto stol~e vo svetot. Toa

e naizgled obi~no stol~e, no e ukraseno so

zlatni i srebreni drà~i i so tapaciran

cveten dezen.

PENKALO OD 512.000 EVRAFirmite “Montblanc” i ”Van Cleef&Arples” go pretstavijapenkaloto “Mystery Masterpiece”, koe e napraveno od 20-karaten safir, rubin ili smaragd i od 840 dijamanti.

Za edna godina sekoj od trite modeli e prodaden vo

samo tri primeroci.

LAPTOP OD 283.000 EVRAHolandskata kompanija ”Ego Lifestyle B.V.” se gordee sonajskapiot laptop, ~ija cena ne e rezultat na nekoja

posebna konfiguracija tuku na toa {to e ukrasen so

dijamanti. Plo~ite se od belo zlato i sodràt 356

brilijanti, kako i dva rubini vo logotipot na kompani-

jata ”Tulip”. Ovoj laptop ima 64-biten procesor “AMD

turion”, 100-gigabajten hard disk i “ATI Radeon Xpress200” grafi~ka kartica.GLUVÊ OD 17.000 EVRA

Vo [vajcarija se proizveduva najskapoto kompjutersko

gluv~e od 18-karatno belo zlato, so 59 brilijantno

bruseni dijamanti. Na nego moète da gi dodadete

svoite inicijali koi }e bidat vo dijamanti.

PEÂTA^ OD 14.000 EVRAProslavuvaj}i ja dobrata proda`ba na laserskiot

pe~ata~ HP 1160, “Hjulit Pakard” go obloì so zlatoeden od pe~ata~ite. Luksuznata verzija e obloèna so

24-karatno zlato i nema posebni funkcii.

MOBILEN OD 912.000 EVRA.”Diamond Crypto Smartphone” e proizvod na moskovskatakompanija “Ankort”. Telefonot e izraboten od platina i

e ukrasen so 50 dijamanti. Logoto na firmata i

navigacionoto kop~e se napraveni od rozevo 18-karatno

zlato. Najskapiot mobilen telefon treba da ima i

najskap broj. Na humanitarna akcija vo Katar, za dva

milioni evra e prodaden telefonski broj so sedum

{estki.

Diamond CryptoSmartphone

misterypiece



98 Business Style

akcionerite na bankata. Tie se pri-

sutni niz celata banka. Najubav i na-

jomilen del od kancelarijata mi se go-

lemite prozorci koi zafa}aat polovina

od glavniot yid. Toa dava mnogu pri-

rodna svetlina i ubava atmosfera za

rabota”, smeta Krsti}.

Arhitektite smetaat deka trendot najm-

nogu go sledat firmite vo IT-sektorot,

marketing-agenciite, izdava~kite ku}i,

telekomunikaciskite kompanii, firmi-

te za pravni uslugi i osiguruvawe. “Me-

naxerite porano sami gi dizajniraa kan-

celariite, potoa kradea idei, a sega an-

gaìraat arhitekti”, istaknuva Mu~a.

I Panovski gleda nekolku fazi vo raz-

vojot na menaxerskite naviki i potrebi

vo Makedonija. “Pogolem del od me-

naxerite prvo kupija dobri koli, pa

gi renoviraa ku}ite i stanovite, a potoa

kancelariite”, poso~uva toj.

Spored nego, drug problem e {to vo

mnogu firmi vo zemjava pove}e se vo-

di grià za kancelarijata na direk-

torot, a pomalku za drugiot deloven

prostor. “Vo Slovenija i vo Avstrija,

Koga dizajnirate kancelarija zasostanoci, vo koja }e pregovaratei za najsitnite detali, izbegnuvaj-

te crveni yidovi bidej}i poradi ovaaboja mnogu lu|e ne se ~uvstvuvaatudobno. I temnosinata ne se prepora-~uva bidej}i gi zaspiva lu|eto. Zaprostor za brzi sostanoci dobri sesvetlite boi. Prostorijata vo koja }eve ~ekaat klientite, obojte ja so svetliboi so izrazeni detali. Ova sepreporakite od poznatiot svetskidizajner Kai Stania.Spored pravilata na Feng {ui, soenergijata moète sami da upravuvatei so pomo{ na boite. Sinata boja eprekrasna za meditacija i imasmiruva~ki efekt. Crnata boja simbo-lizira disciplina, intuicija i misti-cizam. Najdobro e rabotnata soba davi bide oboena vo crna ili sina bojabidej}i taka najdobro }e razmisluvatei }e se koncentrirate na delovnite problemi. Vo sinastolica }e nosite najdobri delovni odluki.Najnov pravec vo ovaa filozofija na ureduvawe naprostorot e indiskata umetnost “Vaastu {astra”,zasnovana na drevnite vedski zapisi. Taa go po~ituvaprotokot na energija usloven od stranite na svetot, acelta e da se postigne zdravje, sre}a i pozitivnaenergija. Ovaa umetnost e stara 5.000 godini i senametnuva kako nov svetski Feng {ui. Spored “Vaastu{astra”, rabotniot stol treba da se postavi vo pravecna zapad ili na jug bidej}i energijata koja doa|a od ovie

na primer, kancelarijata na menaxe-

rot spored stilot i uredenosta voop-

{to ne se izdvojuva od prostorot za

vrabotenite. Izgledot na menaxerskata

kancelarija ne treba da bide odluka

na direktorot, tuku na kompanijata vo

koja {to raboti”, pora~uva Panovski.

STILOT NE E NOVINAStilot na kancelarijata na menaxerot

moè da zavisi od dejnosta na kom-

panijata. Za advokatska kancelarija,

na primer, se prepora~uva dizajn koj

}e vleva mir i sigurnost kaj klienti-

te. Ureduvaweto na bankata treba da

vleva ~uvstvo na mo} i zatoa stilot

trpi mermer i stolbovi.

Neguvaweto na poseben stil sepak ne

e novina vo Makedonija. I pri dizaj-

niraweto i opremuvaweto na kance-

lariite na porane{nite direktori se

vodelo smetka za enterierot. “S$ u{-

te vo nekoi od ovie kancelarii mo-

è da se najdat dobri par~iwa me-

bel”, istaknuva Panov.

Moè da se sretnat i kancelarii ~ij

stil ne e promenet so decenii. Arhi-

tektite komentiraat deka vo ovie slu~ai

na menaxerot verojatno mu e seedno

kako mu izgleda kancelarijata ili pak

toj znae deka novata kancelarija ne-

ma da mu napravi podobar biznis. Nad-

vor od klasikata se ekstremnite sti-

lovi koi gi neguvaat nekoi menaxeri

pri ureduvaweto na sopstvenite kan-

celarii. Ovie kancelarii se urede-

ni isklu~ivo spored èlbata i vku-

sot na direktorot. A toa zna~i mnogu

antikviteti, la`ni barokni stol~iwa,

me{awe na stilovi (moderna masa i

stol~iwa vo rezba, kilim na merme-

ren pod), skapi pijalaci, puri i hra-

na naredeni po masite, lusteri, spu{-

teni plafoni, oru`je i drugi predme-

ti so istoriska sodrìna, plasti~no

cve}e, sliki od semejstvoto niz cela-

ta kancelarija. Za arhitektite, vrv na

sekoj ekstremen stil e portret na sa-

miot menaxer vo kancelarijata.

“Vo kancelariite kade se sre}avaat

ekstremni stilovi, celta vsu{nost e

da se postigne dominacija na mena-

xerot”, zaklu~uva Panov.

KAKO DA JA UREDITE KANCELARIJATA SPORED FENG [UI

strani ja zgolemuva koncentracijata i obezbeduva nosewe

na ispravni odluki. Za delovnoto rabotewe da bide

uspe{no, vratata od kancelarijata treba da bide na

ju`na, a sefot na severna strana. Osvetluvaweto od

napred ili od leva strana za desnorakite, odnosno od

desna za levorakite, ovozmoùva pravilna i ramnomer-

na svetlina i go namaluva napregnuvaweto na o~ite.

Iako e vo trend minimalizmot, koj povlekuva ladni i

neutralni boi, }e se ~uvstvuvate podobro so izrazeni

nijansi na òlta, portokalova, crvena ili nekoja druga

boja koja pottiknuva aktivnost.



99Business Style

PREDLOG - PODAROCI ZA NOVA GODINA

EKSKLUZIVNI PROIZVODIVO SKOPSKITE PRODAVNICI

OVOGODI[NITE PRAZNICI SEIDEALNO VREME ZA DARUVAWE.PODAROCITE SE DAVAAT KAKOIZRAZ NA BLAGODARNOST, @ELBAZA SORABOTKA, IZRAZ NA PRIJA-TELSTVO I QUBOV. PODAROCITESTANUVAAT SE POÊSTO I DEL ODDELOVNITE, BIZNIS ODNOSI, PA

ZATOA I ZASLU@UVAAT DA SE OBRATI OSOBE-NO VNIMANIE NA IZBOROT NA PODAROCITE.ZA DA GO IZBEGNETE METE@OT VO PRETPRAZ-NI^NIOT PERIOD NIZ TRGOVSKITE CENTRI IPRODAVNICITE, “KAPITAL” NAPRAVI EDNAOBIKOLKA ZA DA VI DADE NEKOLKU PREDLO-ZI ZA PODAROCI ZA VA[ITE DELOVNI PART-NERI ILI PRIJATELI

N

Business Style MARKETING 99Business Style




100 Business Style

“DUPONT”Proda`niot salon na svetski

poznatitot Dupont, postoi ve}e petgodini vo Skopje i se nao|a vo

Zlatarskata ulica vo Gradskiot

trgovski centar. Ovde }e gi

pronajdete site proizvodi na

Dupont, koj e svetski poznat brendso poteklo od Francija. Brendot

Dupont postoi ve}e 136 godini i

“BIBLIOTEKA”“Biblioteka” e specijalizirana prodavnica za

proda`ba na alkohol i dodatoci za alkohol.

“Biblioteka” postoi ve}e dve i pol godini i vo

nea moète da najdete nad 100 razni vidovi

pijalaci, me|u koi viski, kowaci, rumovi, vina,

rakii, dièstivi, aperativi, {ampawi i likeri.

Tuka isto taka moète da pronajdete razni

vidovi na dodatoci, kako na primer otvara~i na

vino, setovi za vino i ~a{i. Ovde moète da

najdete i puri od poevtinite vidovi se do

najekskluzivnite.

Vo “Biblioteka” moète da pronajdete sekakvi

pijalaci, od doma{ni vina, s$ do kowacite na

“Remi Martin Ekstra” i drugi pijalaci koi se

stari i do 30 godini i ~inat preku 20.000

denari. Od ostanatite kowaci moète da gi

najdete Johnie Walker, Chivas, Jack Daniels, Jim Beani drugi.

Vo “Biblioteka” moète da najdete i golem izbor

na ekskluzivni francuski, italijanski, hrvatski,

srpski vina, kako i pove}e vidovi {ampawi. Od

makedonskite vina, }e najdete izbor od site vina

koi se proizveduvaat kaj nas, duri i vinata koi

ne moàt da se najdat vo maloproda`ba.

Kako podarok za pretstojnite praznici od

“Biblioteka” prepora~uvaat nekoi od ponovite i

ponepoznatite vidovi kowak i viski, so koj bi

moèle da dolovite iznenaduvawe i interes kaj

li~nosta na koja & podaruvate.

pretstavuva vrv na ekskluzivitetot za

dodatoci za maì. Vo ovoj prodaèn

salon moète da najdete penkala,

futroli za penkala, organajzeri,

futroli za karti~ki, neseseri, ta{ni

za delovni èni i maì, manètni,

igli za vratovrski, pari~nici i

kai{i.

Ako ste pu{a~ ili barate poklon za

pu{a~, ovde }e najdete i {irok izbor

na zapalki, futroli za puri i

pepelnici za puri. Delovnite lu|e

vo Dupont, naj~esto doa|aat vopotraga za dodatoci za sebe ili za

podaroci na delovni partneri i

pri toa naj~esto odbiraat penkalo

ili naliv pero, a dokolku se raboti

za pu{a~ - zapalki i futroli za

puri.

Cenite na proizvodite vo Dupont seisti vo site zemji i proda`ni mesta

na svetot.



101Business Style

“TOBACCO EXCLUSIVE”Tobacco exclusive e prodaèn salon za puri,pribor za tutunski proizvodi, i ma{ki modni

dodatoci. Tuka moète da najdete proizvodi na

Zippo, Caseti Paris, Akra, Denicoatea, Zzero i Victori-nox. Od doma{nite brendovi zastapen e ra~no

izraboteniot srebren nakit na “Filigranski

momenti”.

Vo Tobacco exclusive od proizvodite za pu{a~i

moète da najdete renomirani svetski brendovi na

puri i cigarilosi, pribor za tutunski proizvodi

kako pepelnici za puri, reà~i za puri, humidori

za puri, matarki, mu{tikli, luliwa i tabakeri.

Od nakitot za maì, moète da najdete ma{ki i

ènski ~asovnici od brendot Zzero od Italija,Caseti od Pariz, kako i ra~no izraboten unikatensrebren nakit od “Filigranski momenti”. Isto

taka ovde }e najdete i {irok izbor na popularni-

te noìwa Victorinox od {vajcarsko poteklo.

Kako preporaka od Tobacco Exclusive za podarok zaNovogodi{nite praznici e komplet puri vo mal

humidor, Zippo zapalki so mo`nost za gravirawe,

pribor za puri i cigarilosi. Za vreme na

Novogodi{nite praznici Tobacco Exclusive, nudi ispecijalna ponuda na najnova moderna i dizajners-

ka linija na Zzero od Italija, nadopolneta izbogatena so dijamanti.

Tobacco Exclusive ima prodavnici vo trgovskitecentri “Ramstor” i “Soravia”.

Podgotvi: Melina Tan~eva Cvetanoska



102 Business StyleMARKETING

[TO PONUDIJA MAKEDONSKITE AGENCII ZA PRAZNICITE

Spasijka [email protected]

Do~ek na Nova godina naMenheten, Elisejskite poliwa,pred fontanata Di trevi, vovodite na Arapskiot Zaliv

ili Mrtvoto More, na brod po Nilili na rajskite plaì na Tajland,Bali, Dominikanskata Republika,Havai. Ovie ekskluzivni aran`manigodinava makedonskite turisti~kiagencii im gi nudat na gra|anite{to sakaat novogodi{nite iboì}nite praznici da gi pominatnadvor od zemjava. Vo nivnataponuda ostanuva i klasikata – trido pet dena za Nova godina voGrcija, Turcija ili vo Bugarija.Iako se primamlivi slovene~kite

bawi, ponudata za niv s$ u{te e

skromna. [to }e izberat gra|anite,

zavisi od toa kolku im e dlabok

xebot. Dokolku se odlu~at za zemjite

vo regionot, moè da pominat i so

200 evra. A za podale~nite i

sekako poluksuzni destinacii,

sumata stignuva i do nad 2.000

evra.

Hit na pove}eto agencii godinava

se Pariz, Rim, Barselona. Sekoga{

atraktivni i u{te poprimamlivi za

proslava na novogodi{nata no}. Da

se do~eka Novata godina na

Elisejskite poliwa, pred fontanata

Di trevi ili na Ramblas e prediz-

vik za sekogo. Godinava ovie

metropoli za makedonskite gra|ani

se dostapni po ceni od okolu 1.000

evra za pet do sedum dneven

aran`man so avionski prevoz. Vo

Pariz, na primer, {est no}evawa

vo hotel so tri yvezdi i povratna

avionska karta }e ve ~inat najmal-

ku 1.000 evra. Vo Barselona, gradot

na neobi~nite gradbi na Antonio

Gaudi, pet no}evawa so pojadok i

~arter-let ~inat isto taka okolu

1.000 evra. Poevtin e {estdnevniot

aran`man za Rim, ~ija cena e okolu

900 evra.

Na Mediteranot ima u{te mnogu

atraktivni mesta za da se pominat

pretstojnite praznici. Taka vo

ponudata na agenciite moè da se

najdat i aran`mani za mondenskite

gradovi Nica i Monte Karlo, kade

prestoj od ~etiri dena ~ini nad

POMALKU KLASIKA,POVE]E LUKSUZ ZADOÊK NA NOVA GODINA

102 Business StyleBusiness Style



103Business Style

1.000 evra po ~ovek.

Turcija godinava e dostapna za

okolu 700 evra za pet polupansioni,

a cenite za aran`manite vo Grcija

se dviàt od 150 do 250 evra za

tri no}evawa so avtobuski prevoz.

TOPLO U@IVAWEVO LADNITE DENOVI

Wujork, koj nudi mo`nost za odli~en

{oping i nesekojdneven do~ek na

Novata godina, e dostapen po cena

od 1.500 evra. Site {to sakaat

studenite denovi za Nova godina i

Boì} da gi pominat na potopli

mesta, imaat golem izbor. Nad 2.000

evra iznesuvaat cenite na patuva-

wata do Argentina i Brazil, Bali,

Dominikanskata Republika, Havai,

Indija, Kina, Kuba, Meksiko i drugi

destinacii. Tie se nudat preku

agencii od zemjite vo regionot, so

koi sorabotuvaat makedonskite.

Tradicionalno za ovoj period od

godinata se dostapni i afrikanski-

te letuvali{ta Tunis i Egipet, koi

ovozmoùvaat opu{ten odmor na

povisoki temperaturi po poniski

ceni od tie {to treba da se platat

za luksuznite aziski ili amerikans-

ki destinacii. Ostrovot Xerba, na

jugot od Tunis, e nare~en mediteran-

ski biser. Ovoj ostrov-park,

prebogat so palmi, maslinovi

poliwa, smokvi, mandarini,

kalinki, rasko{na arhitektura i

siten i bel pesok, e vistinsko toplo

uìvawe vo ladnite zimski denovi.

Novogodi{nata ponuda od makedons-

kite agencii za ~arter-aran`man od

sedum dena ~ini od 700 do 900

evra, vo zavisnost od luksuznosta

na hotelot. Za Egipet se nudi

posebno doìvuvawe so poseta na

Kairo i na Aleksandrija i krstare-

we po Nil. Aran`manot od 10 dena,

koj vklu~uva avionska karta, poseta

na Kairo i na Luksor, petdnevno

krstarewe so brod, do~ek na Novata

godina na brod i prestoj vo

Aleksandrija, ~ini okolu 1.500 evra.

Za tie {to imaat avanturisti~ki

duh, no i mo`nost da platat pove}e,

kako posebna atrakcija se nudat

Bangkok i Kosamet vo Tajland. Ovaa

zemja ima bogata istorija, tradicio-

nalna kujna, egzoti~no ovo{je,

skapoceni kamewa, orhidei. Kosamet

vaì za tropski raj vo isto~niot

zaliv na Tajland, pred s$ poradi

nedoprenata priroda. Nad 2.000

evra }e ve ~ini ova posebno 15-

dnevno uìvawe.

Za boì}nite praznici interesen e

aran`manot za Izrael bidej}i,

pokraj poseta na Tel Aviv, drugi

znamenitosti i crkvi i plivawe vo

Mrtvoto More, nudi i proslava na

Boì} vo Erusalim. Za 11-dneven

aran`man treba da platite mini-

mum 1.200 evra.

DUBAI, VRV NA LUKSUZOTDubai e specijalnata ponuda na

makedonskite agencii godinava.

Sedum dneven aran`man so pojadok

i povratna avionska karta se

prodava po okolu 1.500 evra. Dubai

vo ovoj period od godinata moè da

vi dozvoli i kapewe vo vodite na

Arapskiot Zaliv. No toa e najmalku

{to moè da posakate da pravite

vo ovoj grad vo Obedinetite

Arapski Emirati. Dubai e poznat

kako glaven grad za {oping na

Sredniot Istok. Toj navistina e

fri-{op raj koj dava pove}e za

Hit na pove}eto agenciigodinava se Pariz, Rim,Barselona. Sekoga{atraktivni i u{tepoprimamlivi za pros-lava na novogodi{natano}. Ekskluzivnitearan`mani se rezervi-rani za Tajland, Bali,Dominikanskata Repub-lika, Havai, Dubai,Wujork. Izborot zavisiod èlbite i buxetot

MARKETING 103



104 Business Style

va{ite pari. Avtomobili, obleka za

visoka moda, nakit, elektronika,

mebel, sportska oprema. Prodavni-

cite se prepolni so najnovite

modeli na site svetski brendovi.

Obele`je na Dubai se ekstravagant-

nite zgradi. Eve edna prikazna

povrzana so grade`niot bum vo

gradot. Kulten heroj na grade`nite

rabotnici vo Dubai e Babu Sasi od

Kerala, Indija. Poznat kako

“Indiec na vrvot od svetot”, toj

upravuva{e so kranot {to ja

sozdade najvisokata zgrada na vekot

– 819 metri visokiot Burx Dubai.

Kabinata na kranot ne be{e samo

negovo rabotno mesto, tuku i negov

dom. Na Sasi mu trebalo mnogu

vreme za da se simnuva do dolu

sekoj den, pa zatoa re{aval i

no}ite da gi pomine vo svojata

kabina. Za nego kruàt mnogu

glasini pome|u negovite kolegi. Od

toa deka bil gore duri edna godina

do toa deka ima plata od 5.300

funti mese~no za razlika od

prose~nata plata za drugite od 140

funti. Dodeka kolegite na Sasi

debatiraat za negovata plata,

analiti~arite razvivaat debata za

razlikata pome|u genijalnosta i

opasnosta od grade`niot bum. Burx

go pretstavuva ekonomskiot bum vo

Dubai. Vo izminatite 10 godini ovoj

emirat ja implementira najgolemata

i najambiciozna programa za

izgradba na zgradi {to nekoga{ e

prezemena vo svetot. Transformiraj-

}i se od pustina vo ogromen grad,

Dubai sru{i nekolku svetski

rekordi: najvisoka zgrada, najgolem

ostrov napraven od ~ovekot – Palm

Jumeira (ostrov vo oblik na palma)

i Svetskite ostrovi (vo oblik na

kartata na svetot), najgolem {oping-

centar, najgolem zatvoren ski-centar

i edinstven hotel so sedum yvezdi -

Burx Al Arab. Dodeka Zapadot

strada, ekstravagancijata na Dubai

postignuva novi nivoa – od izgrad-

bata na Terminalot 3 na me|unarod-

niot aerodrom, koj }e bide nepotre-

ben koga }e se otvori u{te pogole-

miot aerodrom “Xabel Ali” vo 2015

godina, do zabavata za otvoraweto

na hotelot “Atlantis”, koja ~ine{e

20 milioni dolari! No krizata

sepak se ~uvstvuva. Nekoi analiti-

~ari predupreduvaat deka Dubai

moè da se soo~i so golemi dolgovi

i problemi.

Ako re{ite da go posetite Dubai,

sigurno nema da ostanete imuni na

grandioznosta, veli~estvenosta i

ekstravagancijata {to ja nudi

hotelot “Burx Al Arab”, koj e

dizajniran vo oblik na edro i e

visok 321 metar. Ovoj hotel domini-

ra na bregot na Dubai. No}e toj

nudi nezaboravna slika, opkolen so

koreografija od oboeni skulpturi

od voda i ogan. “Burx Al Arab” go

reflektira najfinoto {to svetot

moè da go ponudi. Toj nudi

ekskluzivnost i glamuroznost {to ne

moète da ja zamislite. Na primer

moè da imate sopstven voza~ vo

“rols rojs”, diskretno ~ekirawe,

privatna recepcija na sekoj kat i

~eta od dobro istrenirani kelneri

koi nema ni da gi zabeleìte.

Hotelot nema sobi tuku 202 apart-

mani, a sekoj od niv e na dva kata.

Vo ovoj hotel se odi do ekstremi

samo za da mu se ugodi na gostinot.

Vo sekoj apartman ima po 13

pernici za da moè sekoj da ja

izbere taa {to mu odgovara.

Hotelot e smesten vo kvartot

Xumeira. Opkolen e so beli plaì

i sina voda od Arapskiot Zaliv.

Na raspolagawe imate i fitnes-

centar so li~en trener. Klu~ni

zborovi za hranata i restoranite

vo ovoj hotel se spektakularno,

luksuzno i avanturisti~ki. Resto-

ranot “Al Mahara” e me|u desette

najdobri vo svetot. Toj nudi s$, od

morska hrana do moderna interna-

cionalna kujna. Moè da izberete

da jadete na vrvot, pod yvezdite,

ili pod moreto.

SPA-CENTRIZA ELIMINIRAWENA STRESOTTie {to pomalku sakaat da

se zabavuvaat za novogo-

di{nite praznici, a pove}e

da uìvaat i da se relak-

siraat, moè da razmislat

za slovene~kite termalni

bawi. Makedonskite agencii

gi nudat bawite vo âte`,

Olimia, Roga{ka Slatina i

Sava. Cenite na polupansi-

on za tri do ~etiri dena so

sopstven prevoz se dviàt

od 300 do 470 evra. Vo Slovenija moè da najdete ultra moderni spa-

centri, koi nudat fantasti~ni uslovi za odmor, relaksacija, sportuvawe

i zdravstvena nega.

Terme âte` se smesteni vo padinite na planinata Gorjanci. Tie se

mesto za lica od site vozrasti. Prirodnata atmosfera gi tera gostite

da bidat aktivni i pozitivni bez razlika dali do{le poradi nivnoto

zdravje ili na odmor. Aktivniot pristap kon fizi~kata i mentalnata

sposobnost e glavno moto na Terme âte`, koj vaì kako zdravstven i

turisti~ki centar. Termalniot park e najgolemiot voden park vo Slove-

nija. Toj e bogat so dva bazeni, bavni i brzi reki, pove}e tobogani,

sauna park so osum vida sauna, centar za zdravje i za ubavina, romans-

ko-irska bawa i razni masaì, golf teren i kazino. Terme Olimia kako

bawski centar funkcioniraat od 1960 godina. Termalnite izvori se

bogati so magnezium-kalcium-hidrogen karbonat, a temperaturata na

vodata se dviì od 30 do 37 Celziusovi stepeni. Centarot ima bogata

ponuda i na planinski turi, farmerski turizam, degustacija na vina i

na piva.

I Bugarija nudi spa-centri i bawi, koi im se ve}e poznati na makedons-

kite gra|ani. Najpoznati se Sandanski, Hisar, Albena, Riviera i

Velingrad. Doktorite gi prepora~uvaat spa-centrite kako idealen izbor

za relaksacija i podmladuvawe na teloto, umot i duhot posebno na

licata koi sakaat da se oslobodat od nataloèniot stres na sekojdnev-

niot ìvot.



105Business Style

SKIJALI[TA ZA PREBIRLIVI VKUSOVI

PET SKI-REGIONISO PET YVEZDI

Bogatata ponuda na mondenski,luksuzni i skapi centri naAlpite gi odu{evuva site - itie na koi skijaweto im estrast, no i tie {to pove}esakaat namesto na sne`nitepateki odmorot da go pominatvo popularnite restorani ibarovi, vo spa-centrite ili vo{oping. Se razbira, ova nekol-ku dnevno uìvawe vo alpskiteski-centri vo Avstrija, Fran-cija, Italija ili [vajcarijabara pogolem buxet za zimskiodmor. No famata deka skija-weto na padinite na Alpite~ini mnogu pove}e otkolku, naprimer, vo Bugarija izmamilamnogumina. Sekako izborotzavisi od èlbite, mo`nostitei prioritetite.

Ne e lesno da se izbere skija~kicentar vo Evropa. Bogatata po-nuda na mondenski, luksuzni i

skapi odmorali{ta na Alpite giodu{evuva site - i tie na koiskijaweto im e strast, no i tie {topove}e sakaat namesto na sne`nitepateki odmorot da go pominat vopopularnite restorani i barovi, vospa-centrite ili vo {oping. Serazbira, ova nekolku dnevno uìvawevo alpskite ski-centri vo Avstrija,Francija, Italija ili [vajcarijabara pogolem buxet za zimski odmor.[armot na italijanskite skija~kicentri e nepobedliv, a terenite senajdobri i najskapi vo Francija i vo[vajcarija. Se ~ini Avstrija nekako enajbliska do xebot na makedonskitegra|ani. No famata deka skijaweto napadinite na Alpite ~ini mnogu pove}eotkolku, na primer, vo Bugarija,izmamila mnogumina. Sekako izborot

zavisi od èlbite, mo`nostite i

prioritetite.

“Kapital” sepak prvo }e vi prepora~a

nekolku alpski skija~ki centri. Sekoj

centar vo Avstrija, Italija, [vajcari-

ja, Francija ima svoja unikatna

karakteristika. êsto moè da kaète

kolku e star centarot vrz osnova na

negovata arhitektura. Novite evropski

ski-centri se karakteriziraat so

visoki zgradi so apartmani i se

sozdadeni isklu~ivo za skijawe. Mnogu

pove}e du{a i prijatna atmosfera ima

vo selata, koi imaat dolga tradicija

na skija~ki centri, a sepak gi imaat

zadràno originalnosta i prirodniot

ambient. Evropskite ski-sela se bogati

so odmorali{ta. Vo niv mukaweto na

kravite i zvukot na yvoncite postojano

se prisutni vo vozduhot, starite kapeli

i modernite hoteli se isprepletuvaat

niz ulicite, a bogatiot no}en ìvot i

familijarnite restorani sozdavaat

uslovi za odmor koj sigurno nema brzo

da bide zaboraven.

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

Francuskiot ski-centar “Vald'Izer” dolgo be{e vistinskaevropska meka za skijawe. Lo-

kalen heroj na ovoj grad e @an KlodKili, nositel na zlaten olimpiski me-dal od 1968 godina. Gradot e dom nau{te trojca olimpiski {ampioni koiosvoija vkupno devet zlatni medali.Toj e dom na Olimpijadata od 1992godina i na trki od Olimpiskiot kup.Val d'Izer e grad kade {to skijawe-to ima prioritet. Skija~ite {to ba-raat vistinski pateki ne treba da gibaraat na drugo mesto. Ski-oblastae povrzana so obeleàni pateki vodolìna od 186 miqi za sekoe nivona skijawe, 104 lifta, vklu~uvaj}i ipodzemni, so kapacitet od pove}e od3.000 skija~i na ~as. Vo Val d'Izermoè da najdete i da vkusite vina ialpski specijaliteti posluèni vo rus-ti~ni restorani. Prose~nite ceni nahotelskoto smestuvawe se dviàt od207 do 294 evra za polupansion, aski-kartata za {est dena ~ini 208 evra.

VAL D’IZER, Francija

EVROPSKA MEKA ZA SKIJAWESkija~kiot centar “Kur{evel” e

poznat po megaskijali{teto LesTrois Vallees (Tri dolini), koe enajgolemo vo svetot ako se isk-

lu~at Amerika i Kanada. Dode-

ka “Val torens” e baza za mla-

dite od celiot svet, “Kur{evel”,

koj se nao|a na drugiot kraj od

ova golemo skijali{te, e mesto

na bogatite i slavnite. Gradot

ima svoj mal aerodrom. Do ovoj

centar so avtomobil od Skopje vo nor-

malni uslovi se stignuva za okolu 24

~asa. Koga }e stignete, tamu ve ~ekaat

~etri Kur{evela (na nadmorska visi-

na od 1.300, 1.550, 1.650 i 1.850 metri),

dovolno ekskluzivni prodavnici i mesta

za zabava. Za skijaweto voop{to ne treba

da se zboruva bidej}i ste vo najgole-

miot skija~ki centar vo svetot. Patekata

e so dolìna od 600 kilometri, a ì-

~arnicata od 200 kilometri. Vo uslovi

na ~udno i promenlivo vreme, te{ko e

da se kaè koj termin e idealen, no me|u

najskapite se tie za Nova godina i ne-

delite na krajot od fevruari i pr-

vata polovina od mart. Hotelot LesGrandes Alpes Courshevel 1850 ima ~e-tiri yvezdi, no spored luksuzot {to

go nudi sigurno moè da mu dodade-

te u{te edna. Ovoj hotel napraven od

drvo se nao|a vo najvisokiot “Kur-

{evel”, ima zatvoren bazen, masaà,

sauna, xakuzi, a najpoznat e po kuj-

nata. Preporakata na xebniot vodi~

na Mi{elin dovolno kaùva. Ceni-

te po ~ovek se dviàt od 200 do 600

evra, a apartmanite za dvajca ~inat

od 700 do 1.600 evra od den.

Trois ValleesTrois Vallees



106 Business Style

Na site {to sakaat skijawe i mon-denski ìvot im zastanuva zdivotkoga }e se spomene {vajcarskiot

ski-centar “Davos”. Svetski poznatiot cen-tar vo Davos i Kloster, kombiniran soski-tereni vo dolìna od nad 325 ki-lometri, pokriva {est ski-oblasti. Si-te se povrzani so besplaten avtobus ivoz. Skijaweto e prilagodeno na site nivoai nikoj nema da bide razo~aran. Oblastae poznata po renomirani planinski res-torani. Prekrasniot grad Davos e pre-poln so mesta za gostite koi ne skijaat,kako {to se mondenski du}ani i vozbudlivno}en ìvot, a Kloster nudi mo`nostiza relaksacija i begstvo od sekojdnev-niot ìvot. Vo Davos moè da se najdehotelsko smestuvawe koe ~ini od 185 do235 {vajcarski franci po ~ovek za ed-na no}. Cenata na ski-kartata e okolu180 funti za {est dena.Glasinite deka Sen Moric e nedostapenza obi~nite smrtnici, izmami mnogumi-na. “G{tad”, “Kloster”, “Davos” i “SenMoric” navistina se vrv vo skapotija-ta, ekskluzivnosta i tradicijata, no ni-kako ne se nedostapni skija~kite centri.Vo “Sen Moric” duri ima i nekolku po-evtini hoteli od tie vo sli~nite cen-tri vo Avstrija i vo Francija, a ski-

kartata ~ini kako i

vo drugite evropski

ski-centri. “Sen Mo-

ric” e visokogorski

zimski centar, ima

tri skijali{ta (“Di-

avoleca”, “Korva~”

i “Korviqa”) i go-

lem izbor na odli~-

no uredeni pateki.

Ima tri lizgali{ta, nudi javawe kow

na zaledeno ezero, borba so ètoni vo

nekoe od mnogubrojnite kazina (najpoz-

natoto e Cresta Run), vrvna gastronomi-ja. Vo gradot ima vrvni butici, barovi,

restorani i no}ni klubovi. Seto toa “Sen

Moric” vo zima go pravi edna od naj-

posakuvanite evropski destinacii.

Vo hotel so tri yvezdi moè da se re-

zervira soba za dvajca po cena od 140

do 170 evra po ~ovek za eden polupan-

sion. Najevtinata ski-karta ~ini 166 funti

za {est dena. Luksuz od pet yvezdi nu-

dat “Karlton”, “Badruts palas”, “Kulm”,

“Suvreta haus”. “Kulm” osven spa-centar

na povr{ina od 1.400 kvadratni metri,

~etiri restorani i s$ {to eden vrven

hotel go pravi takov, ima i lizgali{-

te. Te{ko moè da se slu~i vo ovoj ho-

tel da ne se razminete so nekoja poz-

DAVOS, [vajcarija

CENTAR OD KOJZASTANUVA ZDIVOT

nata li~nost od svetot na zabavata, a

moèbi i od Holivud. Toj {to }e stigne

vo “Kulm”, naj~esto ne pra{uva za ce-

nata. Taa ne retko se dogovara na re-

cepcija ili vo telefonskiot razgovor pri

rezervacijata bidej}i na gostite im se

dozvoluva da imaat posebna èlba. Za

orientacija, edna no} po ~ovek ~ini mi-

nimum 300 evra.

Ako nekoj bara perfekten ski-centar,

{vajcarski “Cermat” nema da bide iz-

nenaduvawe. Vo “Cermat” nema avto-

mobili. Duri od 1891 godina ovde se

doa|a so voz. Lokalniot transport e so

kowi ili so taksi na struja. Trite naj-

golemi ski-oblasti raspolagaat so te-

reni za site skija~i. I pokraj konstan-

tniot razvoj, novit hoteli, apartmani

i ski-liftovi, “Cermat” ostanuva svetski

rajski ski-centar.

Italija se gordee so Kortinad'Ampeco, son~evata dolina naisto~nata strana od Dolomiti-

te, koja e poznata kako eden od svet-skite top ski-centri mnogu atraktiv-na za slavnite li~nosti. Sekoe utrocentarot na gradot e prepoln so ski-ja~i opremeni po poslednata ski-mo-da. Kortina, koja e poznata i kako olim-piski centar, e opkolena so dva ma-sivni planinski venci koi nudat ski-ja~ki pateki za se~ij vkus i znaewe.Poznatata pe{a~ka zona e silen adutna Kortina, odli~ni se i hotelite, res-toranite, a mesta za no}na zabava nenedostigaat. Ima dve skijali{ta (“Fa-loria” i “Tofana”), do koi se stignu-va so kabinska ì~arnica od centa-rot na gradot. Patekite se od site vi-dovi, a posebno se atraktivni dvetecrni na Tofana, kade e i najubavataveleslalomska pateka vo Svetskiot kup.

Sneg ima skoro cela sezo-

na, no najdobro e da se odi

vo fevruari ili vo mart.

Dva hoteli so pet yvezdi vo

Kortina se “Kristalo pa-

las” i “Miramonti Maès-

tik”. “Kristalo” ima odli-

~en spa-centar, golemi sobi,

smesten e nad Kortina, no

avtobus na hotelot besplat-

no ve nosi kade i koga sa-

kate. Na hranata se posve-

tuva posebno vnimanie. Naj-

niskata cena za polupan-

sion po ~ovek se dviì oko-

lu 200 evra. “Miramonti Maèstik” e

poznat po svojata bogata istorija (Gre-

ta Garbo bila eden od redovnite gosti)

i so rasko{na fasada.

Pomalku poznato, no ne i pomalku atrak-

tivno e italijanskoto selo Kurmajer, smes-

teno pozadi Mon Blan, na granicata so

KORTINA D’AMPECO

GORDOSTA NA ITALIJA

Francija i [vajcarija. Snegot e garan-

tiran. Skija~ite imaat izbor da ski-

jaat niz dolinata ili so ì~arnica

da se ka~at do Mon Blan, od kade pak

moè da se vratat nazad skijaj}i vo

Italija ili preku [amoni vo Fran-

cija, a potoa so avtobus niz tunelot.

DavosDavos

Kristalo palasKristalo palas



107Business Style

Opkolen so ogromni planini, avs-triskiot ski-centar “Kicbil” da-tira od devettiot vek, koga e sta-

ven na mapata kako grad na bakarot ina trgovijata. Skijaweto e relativno novakarakteristika na ovoj grad - po~naloda se razviva vo 1892 godina. Denes “Kic-bil” e nesovladliv kral na avstriski-te ski-centri. Toj e najglamurozniot i naj-skapiot centar. “Kicbil” vaì za edenod najubavite alpski gradovi vo Avstrija.Eksterierot e star, prijaten i mnogu ro-manti~en. Bez razlika na va{iot finan-siski status, }e bidete tretirani kakokralevi. Cenite vo avstriskiot centarse poniski otkolku vo drugite alpski ski-jali{ta i se dviàt od 100 do 200 evrapo ~ovek za edna no} vo hoteli so ~eti-ri yvezdi.Obergurgl e oaza na elitniot zimski tu-rizam. Poradi visinata, ima sneg od no-emvri do april. Interesno e {to doma-}inite dnevno go ograni~uvaat doa|awetona lokalnite ìteli od okolnite selaza da im obezbedat intimnost na gosti-te, koi pla}aat skapi hoteli ako saka-at da skijaat bez ~ekawe pred ì~ar-nicite. Koga }e se prodadat odreden broj

Najbliski i spored cenite najpri-mamlivi se ski-centrite vo Bu-garija. Bansko, smesten na 925

metri nadmorska viso~ina na severo-istokot od Pirin, na najubaviot delod ovaa planina, se nao|a na 160 ki-lometri ju`no od Sofija. So svojataarhitektura i istoriska vrednost sesmeta za zimski biser vo Bugarija. Ban-sko nudi fantasti~ni uslovi za sitevidovi zimski sportovi, kako {to sealpsko skijawe, snoubord, kros-kantrii ekstremni sportovi. Zimskata sezo-na trae pet meseci. Patekite imaat vkup-na dolìna od 65 kilometri i se po-godni za site skija~i, od po~etnici donajiskusni. Prose~nata temperatura vojanuari e okolu -1,9 stepeni Celziu-sovi. Sne`nata pokrivka e okolu dvametri. Dvata najgolemi skija~ki regi-oni se ̂ alin valog i [iligarnika. Naj-dolgata pateka e 16 kilometri. Vo Banskoima pove}e hoteli so odli~ni usloviza gostite. Najpoznat e kompleksot “Kem-

SENT ANTON

NAJDOBROTO OD AVSTRIJA

BANSKO

ZIMSKI BISERNA BUGARIJA

karti, site {to sakaat da

skijaat vo Obergurgl, a ne

se gosti vo toa mesto, mo-

è da se zboguvaat od pa-

tekata toj den. Skijali{-

teto, iako ne e najgolemo

vo Avstrija, nudi golem broj

raznovidni pateki. Hotelot

Hosfirst ima odli~na pozi-

cija, moète da skijate do

negoviot vlez. Toj raspo-

laga so spa-centar na po-

vr{ina od 1.500 kvadrat-

ni metri. Smestuvawe vo

apartman za dvajca ~ini

od 120 do 250 evra po ~ovek od den.

Sent Anton e najdobroto avstrisko ski-

jali{te poradi vrvnite tereni i garan-

tiraniot sneg. Vo ovoj centar ima golem

izbor na tereni za tie {to smetaat de-

ka skijaweto e najdobro nadvor od obe-

leànite pateki. Toj e primamliv i po-

radi cenite, koi za smestuvawe vo ho-

tel so ~etiri yvezdi se dviàt od 89 do

195 evra po ~ovek za edna no}. Ski-karta

za {est dena ~ini 204 evra.

Sent Kristof e sosedno selo na Sent Anton.

Dvete mesta se povrzani so skija~ki pateki.

Najpoznat hotel e “Rila”, so 1.300 legla,

koj se nao|a vedna{ do patekite za ski-

jawe. Aran`man za sedum no}i so po-

lupansion ~ini minimum 235 funti, a

vo nego ne se vklu~eni ski-kartite. Hotel

od visoka klasa e i “Samokov”, koj ras-

polaga i so olimpiski bazen i kuglar-

nica. Aran`man za sedum no}i ~ini

minimum 262 evra.

Skija~kiot centar “Pamporovo” go od-

likuvaat son~evi skija~ki pateki na

planinata Rodopi. Najpoznat hotel e

“Murgavec”. “Pamporovo” e najson~e-

viot zimski centar vo Bugarija.

Sent AntonSent Anton

Sent Kristof e mal, ekskluziven i ide-

alen za tie {to baraat zimska roman-

tika. Ruskiot premier Vladimir Putin

e eden od najvidenite gosti vo ovoj cen-

tar. Hotelot “Hospic” e posebna atrak-

cija. Ima Mi{elinova yvezda za gotve-

we, eden od najbogatite vinski podrumi

vo pokrainata Tirol, golem spa-centar

i se nao|a na skija~kata pateka. Avstrijcite

se posebno gordi na “Hospic”. Polupansion

vo dvokrevetna soba ~ini 250 evra po

~ovek. Prestoj vo kralskiot apartman }e

ve ~ini 3.500 evra!

pinski”, koj e odli~en izbor za spa i

ski-odmor. Toj e smesten na padinite na

Pirin, vedna{ do ski-liftot. Ovoj ho-

tel so pet yvezdi e i {oping-centar i

kulturen distrikt na Bansko. Toj nudi fan-

tasti~en pogled na sne`nite padini. “Kem-

pinski” e rangiran kako tret najdobar

planinski hotel vo Evropa. Cenite za dvo-

krevetna soba so pojadok se dviàt od

110 do 225 evra po ~ovek.

Centarot “Borovec” datira od 1896 go-

dina. Denes toj e najgolemiot planinski

centar vo Bugarija. Se nao|a na plani-

nata Rila, na 73 kilometri od Sofija.

KempinskiKempinski



108 Business Style

PRAZNI^NA TRPEZA

Iako postojat ne-kakvi“pravila” iupatstva kako se kombi-niraat vinoto i hranataza da se postigne maksi-malno uìvawe, osnov-noto {to treba da gozapametite e: odberetevino koe so svojataaroma, miris i vkus nemada dominira nad hrana-ta koja ste ja odbrale.

DOBRO VINO NAJDOBROSEKOMBINIRASO DOBRO DRU[TVO!

DOBRO VINO NAJDOBROSE KOMBINIRASO DOBRO DRU[TVO!



109Business Style

Novogodi{nite iboì}ni praznici seidealno vreme za so-birawe na semejstvoto i prijatelite

okolu ubava, topla, dekoriranai prazni~na trpeza. A trpezatane bi bila trpeza ako ne eispolneta so hrana i vino.Za da go postignete posakuvani-ot efekt, i site va{i gosti dabidat sre}ni i zadovolni,sledete gi sovetite na eksperti-te za kombinirawe na odredenividovi vino so hranata,na~inot i redosledot na nivnoposluùvawe...Zatoa {to izborot na vistins-koto vino so odredena hrana epreduslov za uìvawe, nepri-kosnoveno pravilo e dekazadovolstvoto ne moè da sepostigne ako dru{tvoto ne eprijatno.Vinoto postoi za da se pie sojadewe, iako moè da se pie isamo vino. No sepak, kaj i dase svrtite, toa sekoga{ }e vevle~e kon jadeweto, pa ottuka iizrekata “vinoto se pie soviqu{ka”.Ovaa mudra poraka e razbirli-va, zatoa {to vinoto ja iskaù-va celata paleta na svoitemo`nosti duri koga }e sekombinira so isto taka bogatvkus i mirisnite senzacii nahranata. Poradi toa qubovtakon vinoto e tesno povrzana socelosnata gastronomska prido-bivka.Ve{tinata ili umetnosta nasloùvaweto na vinoto sohranata se zasnovaat naznaeweto za mirisnite ivkusnite komponenti od vinotoi hranata i na kombinirawetona bezbrojnite finesi koime|usebno se isprepletuvaat ikoi na krajot treba da sedovedat vo fin sklad.Ako imame samo edno vino, {toe ~est slu~aj, toga{ celatarabota treba da bide postave-na na drug na~in. Treba da seprilagodi obrokot na toj vidvino, {to ne e taka ednostavno.Za toa e potrebno golemokulinarsko iskustvo. Toanajdobro se gleda koga }eposetite nekoi od vinarskiteregioni od koi sekoj region

� nikoga{ ne se servira nekoe belo blago vino (desertno ili likersko) so temnomeso ili meso od dive~;

� nikoga{ crnite vina, osobeno vinata so vrven kvalitet, ne se sluàt so {kolki imorski plodovi, nitu so riba, osven vo poseben slu~aj;

� beloto vino se pie pred crvenoto, lesnoto pred te{koto, mladoto pred staroto;� vo tekot na obrokot obi~no se pijat suvi vina, eventualno polusuvi, no na krajot

na obrokot, so sirewe i desert, se sluàt desertni vina;� koga se vo pra{awe suvo meso, pr{uta, p~enica, ili u{te ne{to od narezok pa do

pivtija, se prepora~uva sveò belo vino so ovo{na aroma ili dobro roze.Crnoto (crveno) vino koe vo svojot vkus prirodno ima taninski materii, ne edobar izbor, zatoa {to taninite od vinoto so sol od mesoto, celiot zalak }e gonapravat dagor~i,ostavaj}imetalen vkusna jazikot;

� morskiteplodovispremeni nakoj bilona~innajdobro sesloùvaat sobelo vino.“Chardoney,pinot blancili pinot gris,bi bile mnogudobar izbor.

ima nekoj svoj recept, koj so godini eprilagoduvan i usoglasuvan so vinotood toj kraj. Zatoa kvalitetot navinoto od toj kraj i doa|a do celosenizraz, ako se konsumira vo tojpredel. Ovoj ednostaven zakon trebada se po~ituva, no i ponatamuostanuva otvoreno pra{aweto kakoda se odbere vistinsko vino so

odreden obrok, odnosno koe jadewe sesloùva so vinoto koe go imame.Za da se olesni odgovorot na ovapra{awe, vo izborot na soodvetnovino za nekoe jadewe, postojat odredenipravila koi ni pomagaat da ne sezaluta premnogu vo tragaweto zasoodvetnoto vino, negoviot vkus imiris.



110 Business Style

Ako se sudi spored me|unarod-noto vnimanie i interesot{to go predizvikuva, sporedocenkite na stru~wacite idolìnata na ~ekawe za

rezervacija vo restoranot (podolgo odedna godina),najdobar kuvar vozapadniot svet e Ferano Adria. OvojKatalonec so svojot restoran elBulli

(“Buldog”, kaj mestoto Roses) vo

poslednite tri godini vodi na rang-

listata na 50 najdobri restorani vo

svetot. Vedna{ po nego e Angli~anecot

Heston Blumenthal, isto taka kulinar-

ski alhemi~ar. Negoviot restoran The

Fat Duck (“Debela patka”, vo Braj na

Temza) isto taka nekolku godini e zad

peticite na “Buldog”-ot.

Kriti~arite gi smestuvaat Adria i

Blumental vo takanare~enata,

molekularna gastronomija, ve{tina na

gotvewe zasnovana na nau~ni istraù-

vawa, precizni na fizi~kite i

hemiskite procesi koi se slu~uvaat vo

namirnicite vo tekot na podgotovkata

na jadeweto. Poznat po ingenioznite

kulinarski peni, Adria saka da

postigne neo~ekuvani kontrasti na

vkusovi, temperatura i tekstura, pri

{to ni{to ne e onaka kako {to

izgleda.

Provokacija, iznenaduvawe i voodu-

{evuvawe se emociite koi dene{nite

najpoznati kuvari sakaat da gi

postignat i izmamat kaj svoite gosti.

Gostite ne sakaat samo odli~no

jadewe, tuku i novo iskustvo – {to i

ne e nelegitimno o~ekuvawe za 200-

300 evra voobi~aena cena na eden

obrok vo takvi hramovi na kulinarst-

voto.

DOLG PAT DO YVEZDITEListata na 50 najdobri restorani na

svetot se pro~u za relativno kratko

vreme. Od 2002 godina ja objavuva

britanskoto spisanie Restaurant.

Sli~ni vodi~i vo vrvni restorani

ima u{te mnogu, no po ugledot site gi

nadminuva poznatiot francuski

“Crven mi{elin”. Ovoj vodi~, “Buldog”

i “Debela patka” i u{te 66 drugi

NAJDOBRI SVETSKI RESTORANI

“BULDOG” I“DEBELA PATKA”VO BORBA ZAPRVOTO MESTO

“BULDOG” I“DEBELA PATKA”VO BORBA ZAPRVOTO MESTO



111Business Style

restorani gi smestuva vo onie koi

godinava zasluùvaat najvisoka

ocenka, trite legendarni mi{elinovi

yvezdi~ki. Edna yvezdi~ka dobivaat

mnogu dobri restorani koi go

zasluùvaat vnimanieto na ~itatelite.

Dve yvezdi~ki dobivaat odli~nite

kujni za koi vredi da se skr{ne od

voobi~aeniot pat i tri yvezdi

dobivaat izvonredni restorani, za

koi vredi specijalno da se patuva

dotamu.

Poznatite mi{elinovi yvezdi se

objavuvaat od 1926 godina – najprvin

samo edna, a od 1931 godina vtorata

i tretata. Voop{to, odlukata na

kompanijata “Mi{elin” da objavuva

hotelsko-kulinarski vodi~i se smeta

za genijalen marketin{ki poteg.

Francuskiot industrijalec Andre

Mi{elin vo 1888 godina so negoviot

brat vo Klermont ja osnova{e

kompanijata “Mi{elin”, vode~ki

svetski proizvoditel na avtomobilski

gumi i golem izdava~ na mapi i

vodi~i. Ve}e vo 1900 godina, Andre

odlu~i da go ispe~ati prviot vodi~

“Mi{elin” koj bi gi privlekol lu|eto

na vozewe so avtomobil, {to potoa

treba da ja zgolemi pobaruva~kata za

nivnite gumi. Vodi~ot prvobitno be{e

zamislen kako informaciska pomo{

za voza~ite da pronajdat mesta na koi

moàt da gi popravat avtomobilite,

da najdat pristojno smestuvawe i

dobro da se najadat. Ovoj vodi~ do

1920 godina se delel besplatno.

Andre Mi{elin po~nal da ja naplatu-

va svojata kniga koga uvidel deka

lu|eto ne ja sfa}aat seriozno tokmu

zatoa {to e besplatna. Toa navodno

go sfatil otkako videl deka nekoj

mehani~ar vo rabotilnica so taa

kniga si ja potpira klimavata masa.

Koricite na hotelsko-kulinarskiot

vodi~ “Mi{elin” najprvo bile sini, a

od 1931 godina stanuvaat crveni.

Knigata se vika “Crven mi{elin” za

razlika od Zeleniot, koj e vodi~ so

opis i ocenka na turisti~kite

znamenitosti.

VERODOSTOJNOST PRED SÈ“Crveniot mi{elin” na prv pogled e

dosadno ~etivo. Toa se tekstovi so

mno{tvo skratenici i grafi~ki

simboli koi retko koj detalno gi

prou~uva. Sepak, kako telefonskiot

imenik, mnogumina taa kniga ja

smetaat za potrebna. Ne{to {to mora

da se ima doma ili vo kola. “Crveni-

ot mi{elin” vo Francija se prodava

vo pove}e od 400.000 primeroci

godi{no. Site dosega{ni izdanija na

hotelsko-turisti~ki vodi~i se prodade-

ni vo vkupno 30 milioni primeroci.

Vo Evropa toj dava pregled na 45.000

hoteli i restorani. Ugledot mu se

zasnova na dobro plateni, prvoklasni

ocenuva~i (inspektori), kulinarski

profesionalci po obrazovanie.

Inspektorite anonimno posetuvaat

restorani, trudej}i se da deluvaat

kako obi~ni gosti. Posetata ja

povtoruva barem edna{ vo 18 meseci,

odnosno edna{ vo 12 meseci ako

stanuva zbor za restorani so edna

ili pove}e yvezdi~ki.

“Crveniot mi{elin”-vodi~ samo za Evropa,naveduva 45 iljadihoteli i restorani koivredi da gi posetite.Taa brojka dvojno sezgolemuva koga }e sedodadat i restoranite ihoteli od drugitekontinenti. No samo 68restorani vo svetotzasluùvaat tri yvez-di~ki “Mi{elin”

Dvajca gotva-~i od krea-tivniot timna FeranoAdria, ~ijrestoranraboti {estmeseci vogodinata, aostatokot odgodinatagotva~itebaraat novire{enija

HESTONBLUMENTHALse smeta zagotvarskialhemi~ar, anegoviot resto-ran “Debelapatka” vo Brajna Temza e zadpeticite na“Buldog” vonatprevarot zaprvoto mesto.


Business Style112 Business Style

RA\AWETO NA [AMPAWOTPostojat mnogu diskusii za toa koj, ka-

de i kako prv go proizvel {ampawot.

Me|utoa spored legendata, sozdava~ot na

{ampanizacijata se smeta deka e Pjer

Periwon, popoznat kako Dom Periwon.

Zaedno so osnovata na negovata rabo-

ta, ostana i negovata re~enica “Dojde-

te, jas gi pijam yvezdite!”, so koja gi po-

vikuval sorabotnicite dodeka gi probuval

ostatocite od edno ekplodirano {i{e.

Kako {to velat prikaznite, deka se {to

e novo i nerazbirlivo neretko bilo po-

vrzuvano so |avolot, taka bilo i so {am-

pawskoto, koe razgaluvalo i spored nekoi

naveduvalo i na grev. Najprvin go do-

bil epitetot |avolsko vino. No koga |a-

volskiot pijalak stignal do kralskiot

dvor, toj se pretvoril vo ne{to pozna-

~ajno – {ampawot stanal Vin de Roi, ilikralsko vino.

Vo francuskiot kralski dvor, {ampa-

wot bil donesen od Filip II Orleans-

ki, kade toa stanalo navika, gi razga-

lilo dvorjanite, no za grevovite vo kral-

skiot dvorec ne smeelo da se zboruva.

Se razbira deka prikaznata se pro{i-

rila za kratko vreme, i deneska dobro

se znae, deka prvata èna koja se ka-

pela vo {ampawot bila Madam Pampadur,

qubovnica na kralot Luj. Poznata e nej-

zinata izreka deka {ampawot e edins-

tveniot pijalak na zemjata, koja ja pra-

vi sekoja èna ubava, bez razlika kol-

ku taa ispila.

KAKO SE PRAVI [AMPAW?Vo procesot na proizvodstvo na {am-

pawot se koristat specijalni tehniki,

vklu~uvaj}i go i originalniot metod na

dvojna fermentacija. Praveweto na {am-

pawot zapo~nalo na ist na~in kako i

praveweto na koe bilo drugo vino, no

fermentacijata bila prekinuvana na po-

~etokot na zimata, poradi specifi~na-

ta severna klima, vo severoisto~nata

francuska pokraina. Procesot povtor-

no zapo~nuval naprolet, koga vremeto

stanuvalo potoplo. Poradi kompleksnosta

na praveweto na {ampawot, koe podraz-

bira i te{ka ra~na rabota, negovata

cena e povisoka od ostanatite vina. Dom

Periwon isto taka e prviot koj zapo~-

nal da koristi posilni {i{iwa so plu-

teni tapi, preku koi namotuval ìca.

Taka sozdaval pogolem pritisok, so {to

se ovozmoùvala pokvalitetna distri-

bucija na penlivite pijalaci, vklu~u-

vaj}i go i onoj poznat zvuk na otvora-

we na {i{e {ampaw.

Poradi prili~no kompleksniot na~in na

proizvodstvo na {ampawot, do 19 vek

se polnele samo ne{to pomalku od il-

jada {i{iwa na {ampaw godi{no. Ce-

losna komercijalizacija sledela otka-

ko vo ovoj biznis se vklu~ile mladite

PROSLAVATA NANOVOGODI[NITEPRAZNICI ENEZAMISLIVABEZ [AMPAW!

PROSLAVATA NANOVOGODI[NITEPRAZNICI ENEZAMISLIVABEZ [AMPAW!

TAJNATA NAYVEZDENITE MEURÎWATAJNATA NAYVEZDENITE MEURÎWA

[ampawot e simbol na ot-menost, uìvawe, ubavina,elegancija i e neizbeèn delod site sve~eni i roman-ti~ni momenti... Nema som-

ne` deka {ampawot odamna go nadmi-na poimot na vinoto i deka ne postoini{to drugo {to poprecizno asocira naprefinetost. Pozadi toj glamur i mitotkoj odamna go sledi, stoi izvonrednotopenlivo vino, proizvedeno vo oblasta[ampaw (Champagne) na severoisto-kot na Francija – penlivo vino so za{-

titeno geografsko poteklo i ime.

Edinstveno {ampawot, koj e sozdaden po

strogi i arhai~ni pravila od plodovi-

te na loza od specifi~no poteklo i na-

~in na odgleduvawe, moè da poseduva

osobini koi ne odu{evuvaat – ona spe-

cifi~no aromati~no, osveùva~ko buke

koe zareùva, a na koe mu prethodi te-

atralnoto prskawe i osloboduvaweto na

iskrite na prirodniot jaglerod dioksid,

koj vo ~a{ata sozdava specifi~en ve-

nec od pena i predizvikuva dolgotrajna

atraktivna igra na meur~iwa.



113Business Style

Germanci Krug, Volinger i Reder. Ovie

imiwa denes se poim na uspe{ni bren-

dovi na {ampaw. Dva veka podocna, sekoe

~etvrto {i{e na {ampaw poteknuva tokmu

od podrumot na Louis Vuitton Moet Hennessy,kompanija koja e sopstvenik na pozna-

tite brendovi na {ampaw, me|u koi i

fantasti~niot Dom Periwon.

Interesno e deka pove}eto od belite {am-

pawi se proizveduvaat od crno grozje,

{to bara golema preciznost i pravovre-

menost na tehnolo{kite operacii. Na tak-

vite vina }e ja pronajdete i oznakata

blanc de noirs (blan de nour). [ampawot

koj e proziveden isklu~ivo od belo grozje,

odnosno {ardone, ja nosi oznakata blancde blancs (blan de blank).Presudno vlijanie na kvalitetot na pen-

livoto vino ima precizni-

ot izbor na vidovite vino

za osnovata. Ladnata klima

na severoistokot od Fran-

cija, onevozmoùva grozjeto

potpolno da sozreva sekoja

godina taka {to e neophod-

no da se spoi grozje od raz-

li~ni berbi, za da se do-

bie prepoznatliv (odr`liv)

stil na {ampawot.

Me|utoa, samo dva ili tri

pati vo decenijata se slu-

~uva da ima osobeno dobra

sezona, a vinata koi se do-

bivaat od taa berba se mnogu

kompleksni, samostojni i ne

baraat spojuvawe so vina od

druga berba. Od niv nasta-

nuvaat najdobrite {i{iwa

{ampaw.

KAKO DA GO OTVO-RITE [I[ETO?

“Rukaweto” na {ampawot,

koe e ~esto simbol i sled-

benik na sekoj triumf i ve-

selba, obavuva, vsu{nost, go-

lema zaguba na dragocen gas.

êsto }e slu{nete deka “Pukaweto na

{ampawot e golemo zadovolstvo za se-

tiloto za sluh, no zaguba za setiloto

za vkus!”. Zatoa, pri otvoraweto, {i-

{eto treba da se drì pod agol od, 45o,

so ednata raka za tapata, a so drugata

lesno da se vrti osnovata na {i{eto,

se dodeka ne registrirate kratok “zdiv”.

â{ite napolnete gi do dve tretini na

nivnata sodrìna, a so ogled na gole-

mata koli~ina na pena koja se sozda-

va vo tekot na stavaweto, nalivaweto

vo ~a{ite moète da go napravite vo

dva potega. Na~inot na osloboduvawe

na gas vo ~a{ite – pewaveweto, iskre-

weto ili musiraweto, e sosema zna~ajno

za vizuelnata procenka na kvalitetot

na {ampawot. Osloboduvaweto na ma-

lite meur~iwa – biseri, od edna to~-

ka (centarot na iskrewe), vo dovolno

dolgo traewe, se smeta za odlika na

vrvnite {ampawi. Meur~iwata toga{

na povr{inata se integriraat vo yvez-

di, formiraj}i kruna od pena, a doì-

vuvaweto e celosno so izbor na adek-

vatnata ~a{a.

[AMPAWOT I HRANATAPoradi pove}evekovniot oreol na eks-

travagancija, treba osobeno da se vodi

smetka za toa koj vid na {ampaw se od-

bira za odredena prilika. Moè slo-

bodno da se kaè deka nitu eden vid na

vino nema tolku {irok spektar na raz-

li~nost kako {to ima {ampawot.

[ampawot moè da gi sledi site delo-

vi na eden obrok. Se razbira, toa po-

drazbira izbor na pove}e razni tipo-

vi na {ampawi, odbrani taka {to vo

obrokot se vleguva so polesni i suvi, a

se prodolùva so pote{ki i poslatki {am-

pawi, a za desert se zavr{uva so najs-

latkite. Od aperativi do digestivi, {am-

pawot e ednostavno vino za sekoja pri-

lika. Taka, na primer, {ampawot napra-

ven od “belo {ardone” treba da se kon-

sumira so ostrigi i {kolki. Me|utoa, so

kavijar i jastog podobro e da se pie “brut”,

a so sirewe – “suvo {ampawsko”.

[ampawot prets-tavuva isklu~okpome|u vinata.Ova vino se smetaza vino nadvinata, zatoa {togi poseduva sitekvaliteti nadrugite vina, anema nitu edna odnivnite mani. Toj eprefinet, isten-~en, poseben,mo}en, aromati~eni lesen, i poviku-va na veselost iradost. Ovieraspoloènija sekarakteristika zaboì}nite inovogodi{nitepraznici, koi senezamislivi bezmeur~iwata iprskaweto na{ampawskoto.Taka }e bide i na31 dekemvri ovaagodina, na polno},bez razlika kade ida se nao|ate

DOM PERIWONGo krasi epitetot “najdobro

vino na svetot”. Negovata

nepovtorliva posebnost i

kvalitet sozdavaat

edinstveni kreativni

elementi koi se nadopol-

nuvaat postojano: sekoga{

prisutnata nepredvidli-

vost, parakdoksalnata

napnatost pome|u

osobinite na odredeni

godini i bezvremenskiot

duh na samiot brend i

harizmata uslovena so

lesnotijata, penlivosta i ne`nosta prisutna vo

momentite na prvata impresija se do zavr{niot

dolgotraen vkus.

Dom Periwon “kolekcijata”, e so strogo ograni~eni

koli~ini, koi nastanuvaat vo momentot koga

najgolemite svetski eksperti na osnova na vekovnite

iskustva na procenkata dali odredena berba na

grozje vo celost odgovara na strogo zadadenite

kvaliteti i barawa za ovoj prestièn brend.

Prisuten e vo site najdobri hoteli, najdobrite

restorani, najmodernite barovi i najpopularnite

no}ni zabavi na svetot. Bi moèle da se opiete

samo od ~itawe na yvezdeniot popis – verojatno

najglamurozniot spisok na elitata i xet-setot, na

vistinskite oboàvateli na “dom periwon”:

Marlen Ditrih, Karl Lagerfeld, Endi Vorhol,

Kristijan Dior, Alfred Hit~kok, Grejs Keli,

Bono, Truman Kapote, Odri Nepbern, princezata

Dajana, Merlin Monro i mnogu, mnogu drugi. Ne

e ~udno {to Dom Periwon i vakvite legendi

odrùvaat vakva silna vrska – sekoj od niv

imal ili ima nekoja osobeno ìvototvorna

osobina: umetnici, modni dizajneri, vizioneri,

briljantni pretpriema~i, sekoj od niv se

nadminuva sebesi, i go ~uvaat svojot kreativen

napon kako najdragocen luksuz. Toa vsu{nost i

gi pravi yvezdi. A tie ja prepoznavaat i istata

kreativna DNK kaj Dom Periwon i zatoa i

pomognale toj da stane ona {to e denes:

“izvonredna ikona na moderniot rasko{“.



114 Business Style

NAJCENETITE SIREWA NA SVETOT

HRANA NA BOGOVITE SO D

revnite nomadski narodivrz osnova na sireweto,ja temelele svojataekonomija, a sirewetobilo osobeno popularno

vo Sredna Azija, Mesopotamija,Anatolija i na Sredniot Istok. VoVavilon bilo nameneto samo zabogatite. Tatarite i Tibetancite goznaele pred Vaviloncite i Evreite,a istraùvawata pokaùvaat dekavo Italija, Francija i severnaAfrika sireweto se pravelo u{te2800 godini pred Hristos. StariteGrci ja po~ituvale Amaltea, mitskahranitelka na bogot Jupiter kojaimala koza so ~ie mleko i negoviteprerabotki go hranela bogot.Vo tekot na olimpiskite igri voGrcija sireweto bilo osnoven izvorna energija na atletite, a toga{ vonego se dodavalo maslinovo maslo,bra{no, ovo{je i med.Ottoga{ se veruva deka sirewetokako dar na bogovite se pro{irilopo celiot svet, pa deneska skorosekoja zemja ima svoi bogatstva odsirewa. Spored tvrdewata nastru~wacite interesot za konsumi-rawe na sirewe postojano raste,posebno vo poslednite deset godinivo zemjite koi se negovi najgolemiproizvoditeli, kako Italija,Francija i Anglija, no i voostatokot od svetot. Koga stanuvazbor za kvalitetot, korisnicite nasirewe deneska se mnogu prebirli-

vi i vnimatelni vo izborot.

Konsumiraweto na sirewe, na

primer, vo Italija otsekoga{ bilo

propratno, kako preliv za testenini

ili pica i toa ne bilo glavno

jadewe kako vo Francija. No

poslednite nekolku godini i na

italijanskite ~inii, sireweto po~na

da zazema po~esno mesto.

Francija e prva po konsumacija na

sirewe vo svetot, pa ne e ~udno

{to vo ovaa zemja slu`beno postojat

pove}e od iljada vidovi sirewe. No

duri 80% od konsumacijata e

povrzana so industriskite proizvo-

di, a samo 20% so tradicionalnoto

proizvodstvo na sirewe. Treba da

se napomene deka

postojat dve kategorii

na konsumatori na

sirewa - edna koja

kupuva sirewe vo

supermarket so cel

da ne se potro{at

premnogu pari, i

onaa koja saka i

bara vrven kvalitet.

NAJSKAPOTO SIREWE NASVETOT

Novite konsumenti baraat vkusni

proizvodi, karakter i osobenost, a

svojot izbor naj~esto go prepu{taat

na profesionalci. I vo Britanija

deneska s$ pove}e se baraat ra~no

proizvedeni sirewa so visok

kvalitet. Kavijarot od beluga, foiegras i {afranit se smetaat za

najskapi namirnici na svetot, koi

verojatno pove}eto od “obi~nite”

smrtnicine moàt da si gi dozvo-

lat.

Zavisno od na~inot na prizvodstvo,

vremeto potrebno sireweto da

otstoi, sozree za da dobie odeden

kvalitet i vkus, od toa kolku e

redok ili izraboten na specifi~en,

tradicionalen na~in, sekako zavisi

i negovata cena.

Veruvale ili ne, najskapoto sirewe

na svetot se pravi vo Italija, vo

provincijata Avelino, a se vika

Caciocavallo Podolico. Se proizveduva



115Business Style

KRALSKA CENAod mleko na

kravata “podoliko”

(vid na govedo

sposobno da se

prilagoduva na

te{ki vremenski

uslovi), edinstveno

vo Italija koe ne

moè industriski

da se proizveduva.

Vo letnite meseci,

ovie se hranat vo

planinite na 1200

metri nadmorska

viso~ina, a vo zima

se simnuvaat na

poniskite nivoa.

@ivotnite ìveat

potpolno slobodno i

vo {tala ne

pominuvaat ni eden

den vo godinata. Se

hranat so treva,

koprivi, borovnici

i divi jagodi, a site tie vkusovi se

zadrùvaat i vo samoto sirewe. Se

molzat na prolet i vo leto, a

mlekoto mora da odleì {est

meseci. Poradi seto toa, ova

sirewe e bogato so masnotii i

belkovini. Za àl, ova mleko

poradi toa {to e isfrleno od

kvotite na EU, re~isi i go nema. Se

procenuva deka samo u{te desetina

lu|e znaat kako se prerabotuva

mlekoto od tie kravi, pa ne treba

da ~udi faktot {to negovata cena

dostignuva cena na srebro!

BRITANSKIPRVACIIako Britanija se

proslavi po cheddar,kravjo sirewe so

blaga i sveà

aroma, no i eminta-ler-sirewe so ovo{en

vkus, koj deneska na

pazarot doa|a vo

pu{en oblik. Se

istaknuva i kravjoto

sirewe gorau glas odVels, koe se najde

pome|u najskapite

sirewa vo Britani-

ja, no i vo svetot.

Za proizvodstvoto na

boènstveno bogato

i kremasto sirewe,

se griàt sopru`ni-

cite Margaret i

Ri~ard Davies.

Odli~no odgovara so

kromid i slanina kako predjadewe,

no mnogu e vkusen i posluèn so

smokvi ili palenta i pr{uta.

Proizvodstvoto na ova sirewe e

ograni~eno, no zatoa farmata na

koja se proizveduva e dobro poznata

za sladokuscite koi sakaat da

probaat prvoklasno vel{ko sirewe

koj ~ini 100 dolari za kilogram.

ITALIJANSKITE SEME\U NAJSKAPITE

Me|u najskapite sirewa na svetot,

svoe mesto ima i bitto, sirewe

napraveno od me{avina na kravjo i

kozjo mleko koi doa|aat od

italijanskite Alpi,

poto~no od predelot Vallidel Bitto vo srceto naparkot Orobi Valtalinesi.Isklu~ivo ra~noto

proizvodstvo i ra~no

molzenoto mnogu retko

kravjo mleko, se glavnite

pri~ini zo{to toa sirewe

~ini 110 dolari za

kilogram. Proizvoditelite

od dolinata Bito i denes

za proizvodstvo na ova

sirewe koristat drveni

sadovi koi mu davaat specifi~en

oblik, a poroznosta na toj materi-

jal mu ovozmoùva da di{e vo tekot

na dolgiot period na su{ewe. Toa

voedno e edinstveno sirewe na

svetot koj moè da zree i desetina

godini, no moè da posluì kako

za~in na drugi jadewa i posle edna

godina zreewe.

Me|u cenetite i skapi sirewa e i

Picorino Siciliano, pikantno ov~osirewe, koe s$ u{te se proizveduva

na tradicionalen na~in, ra~no i so

upotreba na drveni i bakarni

sadovi. Zree vo sveì prostorii na

temperatura od 12 do 16 Celziusovi

stepeni, najmalku ~etiri meseci.

Picorino Siciliano verojatno e edno odnajstarite sirewa vo Italija, a se

spomenuva u{te vo 9 vek pred

Hristos vo edna od famoznite

Homerovi pesni. Za transformacija-

ta na ov~oto mleko od Sicilija, vo

sirewe pi{uvale i Aristotel i

Plinij. Deneska mnogu cenet e

poradi svojata karakteristika deka

moè da se jade vo razli~ni fazi

na sozrevawe. Odli~en e za

posluùvawe samostojno i kako

sostojka na mnogu izvonredni

recepti od ostrovot.

Kavijarot od beluga,foie gras i {afran,verojatno se najska-pite namirnici nasvet. Postojat i istotolku skapi sirewa.Zavisno od na~inotna proizvodstvo,vremeto koe mu epotrebno da dozree,od toa kolku e retkoili e proizvedenona tradicionalenna~in, mu se zgole-muva i vrednosta



116 Business Style

VRVNO VINO ZA DOBRA BIZNIS-ZDELKA

Ako vo tekot na delovnite pre-govori vi ponudat ~a{a vino,toga{ moète da bidete sigur-ni deka rabotite odat vo do-bar pravec. Toa e po~etok na

edna nova sorabotka, a vinoto e nejzinblagoslov. Visokokvalitetnite vina se ne-izbeèn del na delovnite sredbi i pros-lavite, a delovnite lu|e ~esto kako po-darok za svoite biznis partneri izbi-raat tokmu vino.Lu|eto koi dràt do sebe i neguvaat vi-sokosofisticiran ìvoten stil, uìva-at vo unikatniot i nepovtorliv vkus nadobroto vino. Delovnite lu|e s$ pove}esvoeto slobodno vreme pretpo~itaat dago posvetat na mali zadovolstva i is-tite da gi spodelat so svoite prijateli.Vinoto i negovite specifiki se naj~es-tiot izbor na uspe{nite lu|e. Pove}etood niv go odbiraat vinoto kako svoja pasijai celosno mu se posvetuvaat. Tie stanu-vaat vistinski poznava~i na vinata icenat visokokvalitetno vino. I Makedonijane otstapuva od svetskiot trend, a bi-dej}i vinoto se povrzuva so geografsko-to podra~je, delovnite lu|e ovde s$ po-ve}e sakaat da gi istraùvaat makedon-skite kvalitetni vina i da uìvaat vonivniot avtenti~en vkus.Kvalitetnite vina ve}e ne se samo uvoz-nite. Vo poslednite nekolku godini i Ma-kedonija poleka no sigurno stanuva zemjakade {to se proizveduvaat visokokvali-tetni vina. Ako pra{ate enolog da viposo~i kvalitetno vino, }e vi odgovorideka sekoe vino e dobro na svoj na~in,razlikata e vo stilot i na~inot na pro-izvodstvo. Vinarskata vizba Tikve{ naqubitelite na dobroto vino im gi po-dari vinata od serijata „Limited Edition”.Na~inot na proizvodstvo na ovie vina

i vremetraeweto na procesot gi pravi

posebni i edni od najekskluzivnite vi-

na proizvedeni vo Makedonija. Vinata

od serijata „Limited Edition” se naprave-ni od odbrano grozje koe se sortira ra~no

do poslednoto zrno. Otkako zavr{uva ovaa

faza, vinoto odleùva vo dabovi buri-

� I NIE IMAME „[AMPAW” ZA TRKA

PENLIVOTO VINO SIMBOL NA XET SETOTI VISOKITE BIZNIS KRUGOVI

Prv sinonim za luskuz i glamur e sekako penlivoto vino.Bez nego ne moè da se zamisli svetot na uspe{nite. Vosvetot ima mnogu proizvoditeli na penlivi vina, a od

nedoamna i vinarskata vizba „Tikve{“ zapo~na so proizvods-tvo na penlivo vino „Ergion”. Penlivoto vino ne e slu~ajnoedno od najelitnite vina. Nepovtorlivite meur~iwa serezultat na najsloènata metoda za proizvodstvo na vina.Pokraj primarnata fermentacija, koja e ista kako i kajdrugite vina, a sekundarnata fermentacija kaj penlivite vinase odviva vo samoto {i{e. Nepovtorliviot vkus napenlivoto vino „Ergion” se dolì i na malata koli~ina na{e}er i kvasec, po {to {i{eto se zatvora so t.n. „kralskakapica”, i se postavuva pod agol od 45 stepeni. Oviespecifi~ni no su{tinski va`ni raboti za penlivite vina giznaat site dobri poznava~i. Dokolku sakate da ostavitevpe~atok i da gi impresionirate va{ite prijateli toga{ovie elementi od procesot na sozdavawe na penlivoto vinomora da gi poznavate. Ovoj proces na fermentacija na vinoto „Ergion” trae od minimum {est mesecido edna godina. Vo toj period edna{ mese~no {i{eto ra~no se vrti za petstepeni. Meur~iwata se dolàt na prisustvoto na jaglerod dioksid koj sesozdava na priroden na~in, vo tekot na procesot na fermentacija.Vo svetot postojat ~etiri metodi za proizvodstvo na penlivo vino. Nekoi od nivse poednostavni e evtini, no za da se dobie vistinskiot efekt najdobar etradicionalniot, klasi~en metod za dobivawe na penlivi vina. Penlivoto vino“Ergion”, na “VV Tikve{“, e proizvedeno tokmu na ovoj na~in, na {to se dolìi negoviot visok kvalitet. Se raboti za metoda koja e dolga i skapa, a penlivo-to vino minuva niz dolgotraen proces na fermentacija, koja trae pove}e odedna godina. Duri potoa penlivoto vino “Ergion” se pakuva vo {i{iwa i espremno za potro{uva~ite koi uìvaat vo mo}ta na meur~iwata.

ZA LU\E SO STIL VINOTOE ODLIÊN IZBORSite vina se dobri, no samo nekoi se vrvni. Tie se razlikuvaat od

ostanatite, po svojot kvalitet, bogatoto „buke”, stilot i na~inot na

proizvodstvoto. Tokmu ovie karakteristiki na vinata od serijata

„Limited Edition” na vinarskata vizba „Tikve{“ gi pravi vrvni, no

istovremeno i posebni i unikatni. Imeto ukaùva deka se proizveduvaat

vo ograni~eni koli~ini, a nameneti se za lu|eto koi znaat da go prepoz-

naat i vrednuvaat isklu~itelno visokiot kvalitet i koj dràt do sebe

wa, a vremetraeweto zavisi od vidot na

vinoto. Belite vina od ovaa edicija vo

dabovi buriwa odleùvaat ~etiri me-

seci, a crvenite vina od devet do tri-

naeset meseci. Vakviot na~in na proiz-

vodstvo mu dava na vinoto poseben vkus

i ovozmoùva pointenzivno zadrùvawe

na aromite i razvivawe na sekundarni

aromi kako ~okolado, kafe, vanila. Raz-

vivaweto na ovie sostojki se dolì na

vlijanieto na dabot. Edinstvenata bela

sorta od ovaa serija ima staklen zat-

vara~ so {to se obezbeduva podobra za{-

tita na belite vina. I pakuvaweto na

ovie vina ne e ostaveno na slu~ajnost.

Tie se spakuvani vo skapa i ekskluziv-

na ambalaà. Kako {to govori i samo-

to ime na ovaa serija „Limited Edition”se proizveduvaat vo ograni~eni koli~ini,

a se „praznik” za vkusovite na lu|eto

koi znaat da go prepoznaat i vrednu-

vaat isklu~itelno visokiot kvalitet.

Tokmu zatoa za va{ite delovni part-

neri vinoto od serijata „Limited Editi-on” e sigurno vistinski izbor, bidej-}i ovie vina se spoj na posvetenosta,

prekrasnoto tikve{ko sonce i modernata

i sofisticirana tehnologija i amba-

laà. Vpe~atokot na voodu{evuvawe

nema da izostane.

Business Style


117Business Style

tuku stakloto go oblikuvaat sofascinantni dvièwa so goli racevo koi samo nekakva podebelatkaenina za polirawe gi deli odvàrenata masa. Vremeto pome|utaleweto, duvaweto i oblikuvawetose meri so sopstven ~asovenmehanizam, baziran na dolgogodi{-no iskustvo i vrvna zanaetskaume{nost, a gotovite formi se maliremek-dela na lu|eto koi sebesi senarekuvaat zanaet~ii, iako pove}etood nadgleduva~ite i ekspertite gismetaat za umetnici.TAJNATA NA MURANO

Istorijata na stakloto muranopo~nuva vo 13 vek. Vlastite naVenecijanskata republika na krajotna 13 vek vo 1291 godina, odlu~ileod Venecija da gi iselat majstoriteduva~i na staklo. Za “dobrovolnopreseluvawe na ìtelite” bilodbran ostrovot Murano. Vo stravdeka duva~ite na staklo so svoite

pe~ki }e predizvikaat poàr voVenecija, vo koja pove}eto odgradbite bile od drvo, se iselilena najbliskiot ostrov, vo toa vremenaselen samo so kalu|erki, okolu~ii manastiri se nao|ale poliwa.Preselenite majstori imale zabra-na za napu{tawe na ostrovot, za daostanat za~uvani tajnite na zanae-tot. Samo nivnite }erki imalepravo da zaminat za Venecija, samoako se omaàt za blagorodnici,zatoa {to toa garantiralo ostanu-vawe vo Republikata i prodolèniena ~uvaweto na tajnata. Onie koi japrekr{uvale naredbata za napu{ta-we na ostrovot, bile ostro kaznuva-ni – so oslepuvawe ili duri soubivawe. Vo dlaboka izolacija,majstorite duva~i gi prenesuvalesvoite znaewa od generacija nageneracija, a sekoja semejna rabo-tilnica neguvala nekoi svoiosobenosti vo izrabotkata i

Ostrovot Murano,oddale~enna samo edna milja odVenecija e poznataturisti~ka destinacija nasvetskite turisti.

Najmnogu po ra~no izrabotenoto staklomurano. Par~e od staklo murano ene{to {to sekoj kolekcioner mora dago ima. Bidej}i negovata magija i {armtraat niz godinite i istorijata.Tajnite za proizvodstvo na staklotomurano ve}e {est stoletija se prenesu-vaat od koleno na koleno. Filozofija-ta na ra~nata rabota i individualniotkreativen pe~at na sekoj proizvedenpredmet e za~uvan do den denes, aprostorot vo koj se sozdava ioblikuva stakloto potsetuva naslikarski ateqea smesteni vosrednovekovnata rabotilnicaopremena so starinski pe~ki zatalewe i najprimitivni alati.Majstorite duva~i na staklo nenosat za{titni maski i rakavici,

MURANO[ARMOT NAMAGIJATAKOJA TRAENIZ ISTORIJATA

Business Style


118 Business Style

oblikuvawe na stakloto.

Na Murano, ostrovot od staklo, na

koj postojat okolu 500 proizvoditeli

na stakleni predmeti, naniàni se

edno do drugo po dolìna na

kanalite koi se povrzani so

mostovi, a samo retki od niv

otskoknuvaat od sofisticiraniot i

dizajnerski prepoznatliviot

asortiman: pove}eto od niv se

nameneti za turistite koi vo

staklenoto {arenilo edvaj zabele-

ùvaat nekakvi razliki, osven ako

na toa ne se predupredeni so

cenite na proizvodite. No, podobri-

te prepoznava~i vedna{ gi poznava-

at visokite dostignuvawa na

staklarskata umetnost vo prodavni-

cite i vo sobata za prezentacija na

kompanijata La Murrina, vo koja seizloèni ve{to napravenite

predmeti od dekorativnite do onie

za sekojdnevna upotreba ili za

presti`ni prostori, za koi na

primer se nameneti luksuznite

lusteri ~ii ceni dostignuvaat i do

nekolku desetici iljadi evra. Vo

bogatiot asortiman se izloèni

predmeti ~ii ceni se dviàt od

nekolku desetici evra (pepelnici,

~a{i, nakit, sve}nici ...) do nekolku

iljadi evra (svetilki, lusteri,

vazni, kompleti sadovi itn.). Sekoj

od tie predmeti e ra~no oblikuvan,

ne postojat dva isti duri i ako

proizvodite se od ist majstor, a

osven po oblicite, se vrednuvaat i

po koloritot, postignatata vrvna

ume{nost na podgotovka na surovi-

nata i me{awe na komponentite

pri taleweto.

VQUBENICI I FANATICIDuva~ite na staklo ne se obi~ni

majstori. Toa se stravstveni

vqubenici vo svojata rabota,

fanatici na poseben na~in povrza-

ni na konzervativnata struka koja

ne e prijatna i do koja sovremenite

tehnolo{ki dostignuvawa voop{to i

nemale pristap, ako se odzeme

promenata na gorivo vo pe~kata, vo

koi nekoga{ se loèlo drvo, a

denes se zagrevaat so sogoruvawe

na metan. Karakteristi~nata

crveno-crna staklena fuzija se

raspaluva na 1360 Celziusovi

stepeni. Sekoja faza od obrabotkata

se odviva vo pe~kite podeseni na

temperatura potrebna za toj del od

procesite. Alatot koj go koristat

duva~ite nalikuva na arheolo{ki

iskopini od mladoto èlezno vreme,

no sekoj ima svoja jasno definirana

Stakloto murano nizvekovite do denes, ene{to {to sekoj qubi-tel na umetnosta,ubavinata i ìvototsaka da go ima vo svojotdom. Bidej}i negovatamagija i {arm traat nizgodinite i istorijata.Tajnata na praveweto na{areno staklo sovekovi ja ~uva maliotostrov Murano, blizuVenecija, kako simbolna mo}ta i kulturata nasrednovekovnite gospo-dari na Sredozemjeto

Na ostrovotkoj e oddale-~en samoedna miljaod Venecija,umetnostana oblikuva-we na stak-lo ve}e{est stole-tija seprenesuvaod ednageneracijana druga

Business Style


119Business Style

funkcija. Sekoj duva~, osven serisko

proizvodstvo, teì i kon sopstveni

kreacii, pa neretko vo samiot

proces, zavisno od inspiracijata,

nastanuvaat predmeti so golema

umetni~ka vrednost, unikati vo koi

e vtkaena kreativnosta na odreden

majstor. Takvi primeroci naj~esto

se daruvaat na odredeni zaqubeni-

ci vo stakloto ili ostanuvaat vo

rabotilnicite za izlog, no sluàt i

kako pottik na razvojot na kreacija-

ta koja ne zavr{uva samo so

zanaetskoto umeewe. Presti`niot

predmet, lusterot Veneziano, istovre-meno go izrabotuvaat ~etvorica

majstori, a vo eden den moàt da

napravat najmnogu tri par~iwa.

Kompanijata La Murrina, e osnovanavo 1968 godina, a od 1974 godina e

vo sopstvenost na bogatoto milansko

semejstvo Ceriani, koi osobeno gocenat majstorstvoto na svoite

triesetina vraboteni vo rabotilni-

cata vo Murano i u{te triesetina

vo drugata rabotilnica na kopnena

lokacija, koi gi tretiraat kako

semejstvo. So novite sopstvenici

zapo~nala i mnogu ambiciozna etapa

na razvojot na proizvodstvoto vo koe

se voveduvaat novi linii, so

potpirawe na tradicionalnite

vrednosti zbogateni so novi tenden-

cii. Kako baza na proizvodstvoto,

sopstvenicite i vrabotenite ja

smetaat qubovta sprema rabotata.

Osovremenuvaj}i go proizvodstvoto

na osnovite na tradicijata, vo LaMurrina sorabotuvaat so nadvore{ni

dizajneri i arhitekti, pa vo

skladno izrazuvawe na kreativnosta

i zanaetskoto umeewe postojano se

{iri asortimanot na proizvodite i

se zgolemuva koli~inata na proizve-

deni predmeti.

So La Murrina denes sorabotuvaatgolemi italijanski dizajnerski

imiwa kako Denis Santachiara, OscarTusquets Blanca, Paolo Doganello,Sottsass Associati, Sandro Sentantonioitn. Nad 50% od proizvodstvoto na

La Murina se plasira na doma{ni-

ot pazar, a ostanatoto vo stranstvo.

Pred desetina godini imalo stotina

du}ani, a denes gi ima 380. Pobaru-

va~kata e vo porast i postojano e

pogolema od proizvodstvoto, no

te{ko e da se najdat novi mladi

majstori koi se kvalifikuvani za

da vlezat vo te{kiot proces na

oblikuvawe na stakloto.

Poslednite godini proizvodite na

La Murrina se plasiraat i na novitepazari vo svetot: vo Rusija, pora-

ne{nite sovetski republiki, SAD,

Kina, Japonija, Koreja, Arapskite

zemji itn.

OSTROV OD STAKLONa Murano se nao|a i Muzej na

staklo, vo koe se skladirani

kolekciite na stakla od drevniot

Egipet, kade zapo~nalo proizvodst-

voto s$ do dene{no vreme. Murano

so vekovi go drè{e svetskiot

monopol vo proizvodi na umetni~ki

predmeti od staklo, a tamo{nite

majstori se najzaslu`ni za najnovi-

te inovacii vo proizvodstvoto,

oblikuvaweto i boeweto na staklo,

a brendot “Murano”, iako pod toj

naziv se proizveduvaat i golemi

koli~ini na bezvredni surogati – e

prifaten na globalno nivo.

Maliot ostrov Murano, so svojata

pove}egodi{na kultura i istorija, go

zadolì svetot. Denes vo Venecija, e

eden od simbolite na imperijalnata

mo} na porane{nite gospodari na

Sredozemjeto, i na s$ ona {to ja

smestuva Laguna vo eden od nikoga{

ne razjasnetite misterii na ìvotot

na prostorite na moreto.

Zatoa, dodeka vo racete go drìte

stakloto murano, re~isi moète da

ja po~uvstvuvate silata na Medite-

ranot.



120 Business Style

Iako izborot na ~asov-nik e li~na odlukadefinirana od stilotna ìvot na eden ~ovek,negovata profesija,

hobi, negovite ~uvstva i potrebi,sepak industrijata na proizvodst-vo na ~asovnici sledi i modnitrendovi. Taka, sekoja sezona sitenajpoznati brendovi na ~asovnici

JAEGER- LECOULTREMASTER CONTROL- 1833Colletion, MasterGrandToubillionJaeger- Lecoultre ova godinaslavi 175 godini odosnovaweto. Za odbeleùva-we na ovaa prigoda,izdadoa limitirana serijaod ~etiri modeli na~asovnici koi simbolizira-at izvonrednost i status koiovoj brend gi ima vovrvnoto ~asovni~arstvo.Modelot MasterGrandToubillion e proizveden vosamo 575 primeroci.Ku}i{teto e napraveno od18 karatno crveno zlato so~okoladno kafeav broj~anik.

VREMETO Vo dene{niot svetvremeto e vistinskiluksuz. Logi~no na toa,postoi li nekoj drugpologi~en objekt zaposakuvawe od rasko-{en, eleganten iliprefinet ~asovnik?Nego go posakuvaat imaìte i ènite. Dava~uvstvo na sigurnost, godefinira op{testveni-ot status, go otkrivakarakterot na ~ovekot



121Business Style

A. LANGE&SOHNEGRAND LANGE 1

Ovoj model na eden od najcenetitegermanski proizvoditeli na~asovnici e namenet za poznava~i-te na ~asovnicinakloneti kon~asovnici sopogolema forma.Grand Lange 1 enapraven vonekolku verzii –od 18 karatnozlato iliplatina i soremen~e odkrokodils-ka koàiliblagoro-denmetal.

SWATCHYSS238GCOLOUR DEW

êli~nata belegzija naovoj eleganten IronyLady Lady nudi kombi-nacija od ~elik na kojase postaveni sinteti~kibeli biseri. Nakrajnite par~iwa od~eli~nata belegzija sepostaveni tri transpa-rentni beli kristalikoi go vramuvaat~eli~noto ku}i{te.Neobeleàniot ~eli~enbazel go vramuvasvetlo- poliraniot

srebren displejna koj e postavenbel transparentenkristal kaj 12~asot. Vootsustvo nasite brojki,svetlite

metalnistrelki za~asovite iminutite i

tenkatametalna

strelka zasekundite go

markiraatvremeto.

MONT BLANCTIMEWALKERCHRONOGRAPHAUTOMATIC

Izraboten od crnavisokokvalitetnakeramika, ner|osuva~-ki ~elik i safirno-kristalno staklo soantirefleks. Zarazlika od pove}eto~asovnici so kompli-ciran dizajn itehnolo{ki osobini,ovoj ~asovnik namernoe napraven krajnoednostavno zaqubitelite naklasi~no dizajnirani~asovnici so vrvnitehnolo{ki svojstva.

NEMA CENAizleguvaat so novi, trendimodeli.Najnoviot diktat na modata, ginatera proizvoditelite na~asovnici ovaa sezona da izlezatso ~asovnici koi moàt daizdràt i viso~ina i dlabo~ina,koi voedno znaat mnogu raboti –sluàt kako radari, odbrojuvaatnanosekundi... Metalot i natamuostanuva glaven materijal zaizrabotka na ~asovnici, no sepove}e se zgolemuva i udelot naskapoceni metali, posebno zlatoi skapoceni kamewa.Vo posledno vreme posebnomoderni i popularni se ~asovni-cite so cirkoni. Niv gi ima vore~isi site najnovi kolekcii.âsovnicite odamna prestanaa dabidat samo ured za merewe navremeto. Za nekoi toj e statusensimbol, za drugi drag spomen ine{to {to se prenesuva odgeneracija na generacija.Bez razlika dali se raboti zaènski ili ma{ki ~asovnici,praviloto e deka tie mora daizgledaat silno i robusno. Makari so rozevi kamen~iwa kakoglaven adut na trendovskataprepoznatlivost.

BULGARIErgon,ku}i{teto mue izrabotenood belozlatoobloèno sodijamanti,ima dijaman-ten broj~aniki bel remenod krokodil-ska koà



122 Business Style

NOVI TRENDOVI

ALTERNATIVNI TEHNOLOGIIVO DELOVNITE AVTOMOBILI

O VREME NA SÈ POVISOKI CENI NANAFTATA, NEDOSTIGOT NA NAFTA ZASVETSKA POBARUVA^KA I SÈ POSTRO-GITE PRAVLA ZA ZA[TITA NA OKOLI-NATA, HIBRIDNITE VOZILA SE NAMET-

NUVAAT KAKO NOV TREND – MODEREN, [TEDLIV,PRIFATLIV ZA PRIRODATA... GOLEMITE AVTOMO-BILSKI PROIZVODITELI SE POVE]E NUDATTAKVI MODELI, A DIZAJNOT GO PRILAGODUVAATI KON POTREBITE NA DELOVNITE LU\EV

Japonskiot Lexus sosvojot revolucione-ren model LS 600h,prvata luksuznalimuzina so hibridnatehnologija, zapo~nanova era vo proizvod-stvo na avtomobiliod najvisoka klasa



123Business Style

Pred desetina godinikombinacijata na dizelskimotor i avtomobil odluksuzna klasa be{e re~isinezamisliva kombinacija.

So razvojot na dizelskata tehnologijai se potivkite motori, tie stanaavoobi~aeni za “mercedes S klasa, za“audi A8” ili BMW – serija 7.Po poskapuvaweto na gorivata i nadizelot koj stanuva vo nekoi zemjiposkap i od benzinot, povtorno sebaraat novi {tedlivi alternativi.Re{enie nudi japonskiot Lexus kakoprv proizvoditel koj vo luksuzniteklasi na avtomobili ja primenihibridnata tehnologija , koja somodelot “prius” ve}e napravi probivna pazarot. Kombinacijata naelektri~en i benzinski motorgarantira potro{uva~ka identi~na naonaa na najsilnite dizela{i vo ovaaklasa. No na otvoren pat potro{uva~-kata se zgolemuva vo odnos nadizelskite motori, taka {to prednostana Lexus najmnogu doa|a do izrazzatoa {to tamu so ne`nata noga na

BMW serija7 odli~no

gi kombini-ra sports-kite per-

formansiso najgolem

luksuz.

Kaj novoto “Audi A8” posebno vnimanie e posveteno na sistemite za sigurnost

Vnatre{nosta se karakteri-zira so prefinetost odnajkvalitetni materijali



124 Business Style

voza~ot i pametno vozewe, pogolemdel od patot moè da se pominekoristej}i samo elektri~en motor.Osven toa, pri stoewe na semaforbenzinskiot motor se isklu~uva {todonesuva dopolnitelna i zna~ajnaza{teda.Sepak, vo klasata na luksuzniavtomobili, na evropskiot Pazar,japonskiot proizvoditel e daleku zagermanskiot troec po negovatapercepcija za luksuz. Vo SAD “leksu-sot” e ramo do ramo so evropskitepremium brendovi ~ii dizelskimotori nemaat nikakvi {ansi protivhibridniot motor koj vo Amerika eiklu~itelno popularen.No, i vo Evropa po~nuva vremeto nahibridite, pa taka najnovite statisti-ki pokaùvaat deka Luxus e eden odbrendovite so najgolema doverba voposlednive godini.Ne treaba da se zaboravi ni opreme-nosta na ovoj hibriden model zatoa{to Lexus koj saka da se nametne i nabiznis- klientelata e isklu~itelnodobro opremen so site detali.

“Mercedes S” – klasa so pravo go zasluùva epitetot na inovativen avtomobil

“Citroen” inatamu e

edinstveni-ot svetskiproizvodi-tel koj voseriskata

oprema imahidrauli~-na amorti-

zacija

Business Style


125AVTOMOBILIBusiness Style

Ne mnogu odamna, postoejapredrasudi za ènite kakolo{i voza~i i za beliteavtomobili kako vozila zaonie so plitok xeb. Tokmu

belite avtomobili se vratija nagolema vrata i toa kako luksuzni,posakuvani i modeli za presti` izavist. Tokmu bojata na belitelimuzini e taa koja im dava {arm inekoja poinakva dimenzija. Te{ko e dase kaè koi se pri~inite poradi koi

belite avtomobili stanaa tolkupopularni vo posledno vreme i {to etolku “magi~no” vo tie avtomobili.Vremiwata se promenija i site vode~kisvetski proizvoditeli na avtomobili vosvojata ponuda imaat beli avtomobili,koi definitivno se IN.Iako nekoga{ be{e te{ko da se prodadebel avtomobil, deneska se bara belavtomobil plus. Ona {to e karakteris-ti~no za belite avtomobili e deka seposebno omileni me|u ènite koi moàt

da si dozvolat sopstven avtomobil ipritoa so nego da ja definiraat svojataop{testvena pozicija i da manifestiraatpresti .̀ Interesen e i podatokot dekabelite avtomobili se najsigurni. Sporednekoi istraùvawa, vo ovie vozilamo`nosta za avtomobilska nesre}a senamaluva za 12%.Vo sekoj slu~aj, belite avtomobili sena dobar pat da gi osvojat srcata navoza~ite so svojot {arm, bleskavost izavodlivost!

Kolku belite i golemi avtomobilise “privrzani” za ènite, pokaù-va i sorabotkata me|u “Mercedes”

i hit serijata “Seksot i gradot”

Kolku belite i golemi avtomobilise “privrzani” za ènite, pokaù-va i sorabotkata me|u “Mercedes”

i hit serijata “Seksot i gradot”

Koga se vopra{awegradskiavtomobi-li, nemoèteda ostane-te ramno-du{ni nabelotoslatkofi}o!

Presti`ni avtomobilivo bela boja - omilen

izbor na uspe{nitedelovni èni

BELITE AVTOMOBILIIDEALEN IZBOR ZADELOVNITE @ENI

Presti`ni avtomobilivo bela boja - omilen

izbor na uspe{nitedelovni èni

Documents

Kapital, Bussines Style - Br. 18