KATETERIZACIJA SRCA S KORONARNO ANGIOGRAFIJO
IN PCI
(INFORMACIJE IN NAVODILA ZA BOLNIKE)
PRED INVAZIVNIM SRNIM POSEGOM Zaradi vaih teav in zaradi dosedanjih izvidov vam je zdravnik svetoval kontrastno slikanje srnega ilja - koronarografijo. Namen te preiskave je pridobiti natanne anatomske podatke o koronarnih arterijah in srnih votlinah in oceniti funkcijo srne miice. To je potrebno, da vam bomo lahko svetovali najustrezneje nadaljnje zdravljenje. Morda bo to srna operacija, morda irjenje ile z balonskim katetrom, morda tudi samo zdravljenje z zdravili in splonimi ukrepi. Pri nekaterih preiskovancih se celo izkae, da je srce zdravo, kljub temu, da so prejnji, manj natanni izvidi kazali na srno bolezen.
IZVEDBA PREISKAVE - KORONAROGRAFIJE (PREISKOVALNA METODA) Pred preiskavo vam bomo na oddelku odvzeli kri za doloene preiskave in uvedli vensko kanilo. Na dan posega morate biti umiti in tei najmanj 4 ure, predpisana zdravila vam bomo dali v bolninici. Na mestu kjer vam bodo uvedli kateter, morajo biti odstranjene dlake, ker sicer tega mesta ni mogoe dovolj oistiti. Zato vas bomo na tem mestu (navadno v dimljah) obrili. Preden boste odli v kateterizacijski laboratorij, vam bomo dali pomirjevalo, v nekaterih primerih (pri nagnjenosti k okubam) tudi zaitni odmerek antibiotika. V kateterizacijskem laboratoriju vas bomo najprej pripravili na preiskavo. Na roke in noge vam bomo dali elektrode in vam tako kontrolirali elektrokardiogram na monitorskem zaslonu. Razkuili vam bomo koo okrog mesta uvajanja katetra in vas pokrili s sterilnimi pregrinjali. Pred uvajanjem katetra bo zdravnik z injekcijo omrtviil mesto uvajanja, da vas ne bo bolelo. Med preiskavo boste namre budni in boste tudi sodelovali. Kateter je dolga tanka cevka, skozi katero je mogoe meriti tlake (pritiske) v srnih votlinah in ilah, poleg tega pa skoznje vbrizgamo kontrastno sredstvo in s tem obarvamo ter poslikamo notranjost koronarnih arterij in srnih votlin. Potiskanje katetra skozi ile je povsem nebolee, ker v ilah in notranjosti srca ni utnic za te draljaje. Pojav boleine v prsnem kou med posegom je izraz bolezni in ne posega. Vasih bolnik pri prehodu katetra skozi srni prekat zauti kaken preskok srca ali kako drugo prehodno spremembo v srnem ritmu. Med preiskavo vam bo zlasti pri slikanju zdravnik vekrat rekel, da vdahnete in zadrite sapo in po slikanju, da zakaljate. Po nekaterih slikanjih z vejo koliino kontrastnega sredstva vas bo zajel obutek toplote, ki bo po kakih 10 sekundah preel. V primeru, da boste zautili kakrno koli spremembo (boleino, slabost, ) v poutju morate takoj povedati zdravniku oz. prisotni ekipi.
Radialna arterija
Femoralna arterija
Slika 3: ilni pristop koronarnega katetra Slika 4: Kardioloki kateterski laboratorij
IRJENJE ZOENUH KORONARNIH ARTERIJ Z BALONSKIM KATETROM PCI (TERAPEVTSKA METODA) Eden od nainov zdravljenja koronarne bolezni je irjenje zoitve z balonskim katetrom. O koronarni bolezni govorimo, kadar se ena ali ve koronarnih arterij (oziroma njihovih vej) zoi (ali celo zapre). Zaradi zoitve doloen del srca ne dobiva dovolj krvi in s tem trpi pomanjkanje kisika, zaradi esar nastane boleina v prsih (angina pectoris, stenokardija). Nevarnost napredovanja bolezni je popolna zamaitev ile, to je nastanek srnega infarkta z nekrozo dela srne miice in posledino oslabelo funkcijo srca. Uspena PCI (perkutana koronarna intervencija) lahko nadomesti operacijo ali pa jo vsaj odloi. Za PCI se zdravnik lahko odloi e med preiskavo in z vaim privoljenjem nadaljuje poseg ali pa ga odloi in se za potrebno intervencijo odloi glede na vae teave in napredovanje bolezni. Postopek priprave in uvajanja katetrov je podoben kot pri preiskovalni metodi. Zdravnik bo uporabil kateter, ki ima na konici napihljiv balonek. Tega bo uvedel skozi zoitev, ga enkrat ali vekrat napihnil in s tem raziril zoitev. Med tem je mono, da boste utili tesnobo v prsih. Po irjenju zoitve bo zdravnik ponovno slikal vae koronarne arterije, da se bo preprial o uspehu (normalnem pretoku krvi po koronarni arteriji). V nekaterih primerih bo zdravnik uporabil ilno opornico stent, ki ga vstavi na mesto zoitve, da razirjen del ostane stabilen.
PO POSEGU Po konanem posegu vas bomo premestili na posteljo in odpeljali na oddelek, kjer bo v sobi medicinska sestra, ki vam bo po potrebi namestila elektrode za monitorsko spremljanje delovanja srca, vam vekrat izmerila krvni tlak in opazovala vbodno mesto. e je bila opravljena le preiskava, vam bo bo zdravnik takoj izvlekel ilno uvajalo. Vstopnega mesta na ilah obiajno ne ivamo, temve krvavitev ustavimo s podaljanim pritiskom rok, ki traja okrog 15 min, nato rano prelepimo z obliem ali gazo in za 2 do 4 ure namestimo manjo vreo peska. V postelji morate mirovati in leati na hrbtu, z iztegnjeno nogo toliko asa, kolikor vam je naroil zdravnik. V tem asu ne smete iti sami na stranie (pokliite medicinsko sestro, da vam bo dala posodo). e kljub mnogim poizkusom ne boste mogli urinirati, vam bomo uvedli zaasni urinski kateter. V tem obdobju morate zauiti tudi ve tekoine, da se s tem izloi rentgensko kontrastno sredstvo.
Slika 5: Zoena koronarna arterija Slika 6: Vstavitev balonskega katetra z ilno opornico (stent)
V primeru kakrnih koli teav (boleina v prsih ali ob vbodnem mestu, duenje, sprememba srnega utripa) morate takoj poklicati medicinsko sestro, ki bo pomagala in obvestila zdravnika. e imate teave s hrbtenico in/ali teko leite na hrbtu, je zaeljeno, da e vnaprej poveste zdravniku, ki vam bo predpisal zdravila proti boleinam. Po PCI vam ilnega uvajala zaradi zdravil, ki jih dajemo proti strjevanju krvi, ne bomo takoj izvlekli iz telesa, temve vam jih bomo odstranili ele ez nekaj ur ali naslednji dan. ilo vam bomo morali tiati e nekoliko dlje, kot je to bilo po koronarografiji. Kmalu po posegu (ez dan ali dva) boste lahko odli domov. Dobili boste navodila glede jemanja zdravil in preventivnih ukrepov. V kratkem asu boste lahko znova prieli delati. V nekaterih primerih so seveda doloene omejitve, ki vam jih bo razloil va zdravnik. Pri morebitni ponovitvi teav se morate takoj obrniti na zdravnika oz. na nujno medicinsko pomo. Na splono velja, da uspena PCI povrne krvni obtok skozi obolelo ilo in obnovi dobro poutje bolnika.
MONI ZAPLETI
Najvekrat mine preiskava brez vsakrnih zapletov (komplikacij). Na 300 preiskav se zgodi, da pri premikanju katetra pride do motnje srnega ritma, ki zahteva zdravniko ukrepanje. Za tako intervencijo je vse pripravljeno in mine brez posledic. Vsak stoti preiskovalec nekoliko slabe prenaa kontrastno sredstvo in reagira nanj s slabostjo ali izpuajem. Praviloma eno ali drugo zelo hitro mine. Vnetje ob vbodnem mestu (rdeina, boleina) je izredno redko, saj ga prepreujemo z aseptino izvedenim posegom. Pojav podplutbe (hematoma) v dimeljskem predelu je pogosteji in je posledica sprememb na vaem ilju ali posledica jemanja doloenih zdravil, zaradi esar je teje popolnoma zapreti ilo s pritiskom. Pojav mine po nekaj dneh ko se podplutba razgradi. Pomembno je, da se ne iri oziroma vea (zato vas opazujemo) in e sami opazite spremembo takoj obvestite medicinsko sestro. V primeru, da se rana na vbodnem mestu ni dobro zaprla, ali se vam je zaradi premikanja ponovno odprla, lahko (redko) pride do krvavitve iz rane ali v podkoje (boleina, nabrekanje koe). Sami te krvavitve ne morete ustaviti, zato takoj pokliite medicinsko sestro. Resneje komplikacije, kot so tvorbe krvnih strdkov in ponovna zamaitev ile ali stenta in z njimi povezane bolezenske spremembe so zelo redke. S hujimi zapleti je raunati pri bolnikih, ki so zelo bolni; seveda pa ravno njihova huda bolezen kljub temu zahteva preiskavo. Vsakokrat je korist teh preiskav veliko veja, kot pa je nevarnost komplikacij. Da bi se izognili zapletom e prej povejte zdravniku, e ste nagnjeni h krvavitvam, e jemljete kako zdravilo, ki vpliva na strjevanje krvi, e ste alergini (zlasti na jod ali kakna zdravila), e ste e imeli kake teave pri RTG slikanju s kontrastnim sredstvom, ali e se zdravite zaradi poveane funkcije itnice
Pripravila Irena Blai, dipl.med.sestra, v sodelovanju z Natao erni uligoj, dr.med., Hrvojem Reschnerjem, dr.med., Loredano Mejak, dipl.upr.org. in medicinskimi sestrami kardiolokega oddelka Splone bolninice Izola.
