1

Kdor ne razume tvojega molka, ne bo razumel

niti tvojih besed

Elbert Hubbard

^as bolezni je tudi ~as za preizkušnjo prijateljskih vezi. Mnogi bolniki poto`ijo, da so se jim nekateri od-daljili, jih zapustili, jim ne zmorejo ali no~ejo stati ob strani. Le-ti zagotovo niso bili pravi prijatelji; kajti pra-vi prijatelj zmore ostati zvest tudi v molku bole~ine.

Sodobna dru`ba `ivi v naglici in hrupu ob glasnosti in reklamiranju materialnih dobrin, sre~e lepote inzdravja. Izguba tišine je spremenila ~lovekovo bistvo; tišina ne obstaja ve~ kot nekaj naravnega, naravnegakakor zrak in oblaki na nebu. Zato je la`e govoriti in ne biti, kot mol~ati in biti.

Tokratno Okno Vam zato za uvod in predah med posameznimi rubrikami prinaša nekaj misli iz knji`iceGlas tišine (Ljubljana: Novi svet, 2004).

@elim, da bi zmogli v miru in tišini razmisliti o sebi in svoji bolezni, poiskati zdravnika v sebi, in se z zau-panjem podati na pot zdravljenja in okrevanja.

Upam, da Vam bo pri tem v pomo~ tudi naše Okno, ki Vam prinaša nekaj novosti o delovanju društva, za-nimive strokovne prispevke in pri~evanja. Razveselili Vas bodo otroci s svojim razmišljanjem o zdravju in po-ro~ila v rubriki Iz `ivljenja društva. V miru in tišini pa se preizkusite še v kri`anki.

@elim Vam prijetno branje in ne pozabite, da s pravo osebo niso potrebne besede, da bi si zaupali.

Lep pozdrav in sre~no!

Vaša urednicaMarija Vegelj Pirc

Foto: Janez Koprivec

2

Dragi bralci!

Hvala za vaša pisma, mnenja in pohvale. Hvala,da ste podelili z nami del~ek svojega `ivljenja, s ka-terim opogumljate tudi druge. Nekatera pisma smozato objavili v rubriki Pri~evanja.

Še nam pišite!

Lepo pozdravljeni!Marija Vegelj Pirc

Drage prijateljice in prijatelji v Sloveniji!

V letošnjem letu ste mi podarili toliko lepih innepozabnih do`ivetij, ko ste me sprejeli in mespremljali na moji poti po Sloveniji. Rad bi se ponov-no zahvalil vsem za vašo prijaznost. Mnogi mi poši-ljate pozdrave in pisma, vendar vsem ne morem ta-koj odgovoriti, ker imam te`ave z o~mi. @al se mi jevid zelo poslabšal. Bil sem `e drugi~ pri specialistu,ki mi poskuša pomagati, vendar ne vem, ~e se mi bovid popravil. Še dobro, da vse to lahko prenašam;~lovek mora biti trden in ne izgubiti upanja. Menipomaga in me »gor dr`i« moja h~erka Angelca, ki mije vse na svetu.

Pred nekaj tedni sem bil v Melbournu na prosla-vi 50. obletnice slovenskega društva Lipa, v kateremsem eden od najstarejših ~lanov in tudi ~astni ~lan –kar s ponosom povem. Vse je bilo zelo lepo priprav-ljeno in prikazano. Dobil sem tudi vaše pozdrave, kiste mi jih poslali ob otvoritvi novih društvenih pro-storov v Ljubljani in mi jih je prinesel v AvstralijoMatej.

Vsak dan vstajam zelo zgodaj in malo po peti urizjutraj `e »hodim na Triglav«. Verjetno do Alja`eve-ga stolpa ne bom zmogel, ~e se mi vid ne popravi do-volj, na Kredarico pa še pridem, ~eprav me bodo bo-lele noge!

Vsem, ki ste me letos tako lepo sprejeli, hodili zmenoj po tej naši ~udoviti de`eli in se z menoj vese-lili, še enkrat hvala!

Mislim na vse vas in vam `elim lepe praznike insre~e, predvsem pa zdravja v novem letu 2005!

Vaš prijatelj Marijan Lauko iz Avstralije

Pozdravljeni!

Leto se nagiba k koncu, zato moram poravnati~lanarino. Okno prebiram od kar sem sre~ala moje-ga podnajemnika, raka. Pa kaj bi tarnala, imam sekar v redu. Sedaj so minila 3 leta, še 2 pa bova vide-la, ali sva zazdravljena. Upam, da kje ~esa ne kuka.Potrpi, upaj in `ivi. Za sprostitev pa ne veliko tablet,ampak branje in kleklanje idrijske ~ipke. Tukaj resobmolkneš, se izklopiš, pod tvojimi rokami pa na-staja ~udovita ~ipka. Tudi z barvami na platno radakaj ustvarim. Likovniki so skupina, ki je druga~na, asijajna za dušo. Tu ni la`i. ^e ti ni kaj v redu, poveš,ne kuhaš zamere. Ko bom zmogla bom še kaj ve~ na-pisala. Do tedaj vam veliko lepega, dobro ustvarjanjein vas lepo pozdravljam.

Marjana Peperko

Spoštovani,

predlagam, da ponovno uvedete nabiralnik zaprostovoljne prispevke pri reviji Okno in ostalihpublikacijah, ki so na voljo na Onkološkem inštitu-tu. Rada bi prispevala svoj dele`, ki se ga meni (inverjetno tudi ostalim) ne ljubi posebej nakazovati naban~ni ra~un.

Zahvaljujem se vam za lep odnos.

Cirila Tomši~

Pripis uredništva:

Hvala za vaš predlog o prostovoljnih prispevkih.@al pa »nabiranje« v nabiralnik ni ve~ mo`no, zatobomo v bodo~e darovalcem delo olajšali s tem, dabodo ob publikacijah na voljo `e pripravljene poseb-ne polo`nice.

3

ForumKako `iveti z rakom?http://med.over.net/onko/forum.htm

Na našem omre`nem forumu je zmeraj `ivahno.Tukaj lahko delite svoje skrbi, ~e se vam zdijo pre-te`ke, ali dobite odgovor na vprašanje, ki ga je mu~-no zastaviti zdravniku. Kljub temu naš forum nemore nadomestiti diagnosti~nih preiskav ali samegapregleda pri zdravniku. To bi bilo nemogo~e. Vendarlahko obiskovalcem pomagamo premagovati negoto-vost. Oglasijo se tudi drugi z, osebnimi izkušnjami,ki razkadijo te`ko, suhoparno klini~nost in ponujajo~isto ~loveški pogled na raka, na diagnostiko ali ne-gotovost `ivljenja z boleznijo in po njej.

Obiskovalci so pogosto v dilemi, ali ni njihova te-`ava nekaj, s ~imer ni vredno obremenjevati zdrav-nika. Vsi vemo, da je pogosto te`ko sedeti v ~akalni-ci in ~akati na odgovor, ~e se na prvi pogled zdi, damorda ni ni~ narobe. @al imajo taka vprašanja to sla-bost, da nanje ni mo~ zanesljivo odgovoriti brez pre-gleda, lahko pa potrdimo, kdaj je ta res potreben. Se-veda dejstvo, da morate na pregled, ni razlog za pa-niko. Velikokrat mi obiskovalci foruma zaupajo, daso v svojih predstavah tako reko~ `e »onstran mo`-nosti zdravljenja«, pri tem pa se sploh še niso zglasi-li pri zdravniku. Razmišljajo takole: ^e je rak, je go-

Vabilo k sodelovanju

Okno naj nas tudi v bodo~e vodi,zdru`uje in povezuje v znanju, da bomos pogumom in z upanjem premagovalite`ave.

Sodelujte s svojimi mnenji, predlo-gi, izkušnjami in strokovnimi prispev-ki, ki jih pošiljajte na naslovu:

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije,

Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana

ali na elektronski naslov:

dobslo@@siol.net

Prispevkov ne honoriramo, rokopi-sov ne vra~amo, strokovnih ~lankov nerecenziramo - za vse navedbe odgovarjaavtor. Vse delo pri Oknu je prostovolj-no.

Uredništvo

Ureja: Irena Jakopanec,

dr. med. Foto Miklu{

Kdor ne zna mol~ati,dela iz svojega `ivljenja to,

kar bi storil kdo, ki bi hotel

samo izdihavati in ne tudi vdihavati.

Romano Guardini

4

tovo `e prepozno. Ve~inoma pa ni rak. Ni vsaka bu-lica, praskica, brazgotinica, nelagodje rak. In ni zme-raj prepozno. Nesmiselno pa je zaradi lastnih pred-stav in diagnoze, ki si jo laik postavi sam sebi, odla-šati z obiskom pri zdravniku.

Irena

Na levem modu sem otipal nekakšno tvorbo. Naotip je kot nekakšen skupek cev~ic (kanal~kov). Ni-kakor ni kot bulica, kot bi si bulico predstavljal. Tosem otipal bolj na zadnji spodnji strani moda.

Opa`am, da je bila pri vseh, ki so opazili kakr-šnokoli tvorbo, ta na levem modu. Zakaj? Pri velikive~ini je levo modo bolj spuš~eno in malo ve~je oddesnega.

Ali je za to kakšna znanstvena razlaga? Je mogo-~e znano, kje na modu se najpogosteje naredijo mo-rebitne rakave tvorbe?

Zelo me zanima, kako je ta "bulica" definirana.Mogo~e kot trda na otip, gladka tvorba. Ali je to lah-ko tudi nekakšna hrapava, negladka gmota razli~nihoblik?

Mitja

Mitja!

Obisku pri svojem zdravniku se ne boste mogliizogniti in on bo najbolje vedel, kaj je oziroma kamvas poslati na pregled. Ni vsaka bulica rakava in nivsaka bolezen rak. Vsekakor pa pojdite ~imprej dozdravnika, ker je zelo pomemben ~as.

O tem smo `e pisali. @elim vam veliko pogumain optimizma.

Tina

Spoštovani Mitja

Najbolje bi bilo, da se oglasite pri vašem oseb-nem zdravniku, ki bo najverjetneje ugotovil, kaj jenarobe. V nasprotnem primeru vas bo napotil k spe-cialistu.

Bodite brez skrbi, nobena juha se ne poje takovro~a, kot se skuha.

@elim vam še naprej lep dan.

Jaka

Hvala obema za vzpodbudne besede.

Zaskrbljen sem tudi zato, ker so moda zelo ob-~utljivo tkivo, pa ne zato, ker bi dobil kakšen udarecali kaj podobnega, ampak nasploh vsaka spremembana njih ni prav ni~ dobrodošla.

Pravijo, da se navadno v modu, ~e je rakava tvor-ba, nabira voda, da je modo pove~ano in boli na otip.Pri meni ni ni~ od tega. Modo je prvotne velikosti,ni~ bole~e ali oteklo.

Pravijo pa, da tumor ne boli.

^e bi mi odgovor posredoval kakšen specialist, bibil prav vesel. Vem, da je o tem `e nekaj napisanega.Prebiral sem sporo~ila in me je strah, operacije, hos-pitalizacije …

Mitja

Mitja,

ponovno te prosim, da pojdi k svojemu zdravni-ku. Tudi ~e ti strokovnjak nekaj napiše, ne morebrez pregleda trditi, kaj je s teboj. Tudi pri mojemumo`u (od tod tudi moje izkušnje) je bilo sprva te`ko,da se nekdo dotika "njegovega imetja". Zdaj pa jezanj pregled samo še rutina ...

Ne odlašaj in pojdi. Morda ni ni~ in je res samovnetje. ^e pa je kaj drugega, pa se moraš s tem ~imprej spopasti. ^as je zelo pomemben faktor.

Mitja, prosim, ne ~akaj, ne mu~i se in pojdi.

S teboj

Tina

Sem se `e naro~il.

Izvide sporo~im kasneje.

Mitja

5

Mitja!!!

Pojdi na pregled in tudi, ~e te osebni zdravnik nebo dal naprej na ultrazvok, ga sam prosi za to. Ko sienkrat tako bolan kot jaz, te vsak »šlata« po jajcih,kdor ima 5 minut ~asa. Toliko o tem. Tudi moda sodel tvojega telesa in tega te ne sme biti sram. Pove-dal bi ti lahko o mnogih primerih raka, ko je bilomodo ote~eno in ko ni bilo, pa te ne bom strašil.Vsekakor, ~e ho~eš sam sebi dobro, pojdi k svojemuzdravniku in to ~im prej. Tudi pri tej bolezni je zelova`en pravo~asni prihod do zdravnika. V enem me-secu se lahko zgodi `e marsikaj. @elim ti obilo sre~epri preiskavi; v upanju, da le ni tako hudo kot primeni. Sem v stanju po dveh operacijah in eni oddveh kemoterapij, mogo~e tudi zaradi odlašanja ...

Matej

Tako kot smo razli~ni ljudje, so razli~ne tudi po-javne oblike tumorja na testisu. Zato, fantje, kar ko-raj`no pojdite pokazat specialistu. Prej, ko prideš,ve~je »šanse« imaš, pa tudi zdravljenje bo krajše.Imamo veliko smolo, ~e zbolimo, ampak imamotudi veliko sre~o: odstotek ozdravljenih je pri teh pri-merih res veliko ve~ji kot pri drugih oblikah tumor-jev.

Janez

Bolniki - moji u~itelji`iveljenja

^igav je zvonki glas, ki se nam, ko zavrtimoštevilko, oglasi na drugi strani telefona: »Društvoonkoloških bolnikov Slovenije, prosim?«, prej pa senam je vrsto let odzival na drugi številki: »Odde-lek za psihoonkologijo, prosim?«, se gotovo vprašamarsikdo med klicatelji - bolniki ali svojci, ki biradi pridobili informacijo ali nasvet preko telefo-na. Firdeusa Puri}, Firi med prijatelji, je ta oseba,dolgoletna sodelavka na oddelku za psihoonkologi-jo, od 1.11.2004 pa profesionalna generalna sekre-tarka Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

Stik z njo lahko od takrat vzpostavimo vsakod-nevno, po telefonu ali osebno, nova delovna za-dol`itev ji omogo~a tesnejše sodelovanje z bolniki,prostovoljci in strokovnimi sodelavci, vse to pa jeza rast in vsebinsko bogatenje dejavnosti društvagotovo velikega pomena. Kdo torej je FirdeusaPuri}?

Za~niva z za~etkom - ime pove, da niste »slo-venske gore list«. Od kdaj in zakaj v Sloveniji?

Leta 1977 sem se po kon~ani medicinski šoli vBiha~u preselila s starši, sestro in bratom v Ljublja-no. Selitev v Slovenijo je bila odlo~itev staršev, kersta menila, da bi bilo to za prihodnost njunih otroknajboljša izbira, kajti o~e je pred tem `e vrsto let de-lal v Sloveniji. Tako je sestra v Ljubljani pri~ela ssrednjo šolo, brat nadaljeval z osnovno, jaz pa sembila `e »pri kruhu«.

Svojo delovno pot ste za~eli z 18. letom kot me-dicinska sestra na kirurškem oddelku Onko-loškega inštituta v Ljubljani. Kirurgija predstavljaoperativni, bolj agresiven del medicine. Je bila ki-rurgija izbira?

Ob prihodu na inštitut ni bilo osebne izbire, bilasem pa~ postavljena na delovno mesto, kjer je bilapotreba po novih kadrih. Lahko re~em, da je to bila

Ro`a, ki se razcveti,ne povzro~a nobenega hrupa;

lepota, prava sre~a in pristno junaštvo

hodijo s tihimi podplati.

Wilhelm Raabe

6

takrat zame najboljša izbira. Delo medicinske sestrena kirurškem oddelku je zelo dinami~no in raznoli-ko, in ker sem po naravi dinami~en ~lovek, mi jebilo to delo pisano na ko`o. Na kirurški oddelek meve`ejo zelo prijetni spomini: na prva delovna leta inna mladost. Bil je to za~etek posebnega `ivljenjskegaobdobja. Pomemben, a ne lahek. Veliko oviro mi jetakrat predstavljal jezik. Zaradi tega in plašnostimladega dekleta, je nastalo tudi moje »slovensko«ime Firi. Takratna glavna medicinska sestra, pokoj-na Maja ^ešarek, mi je ob prvem razgovoru za spre-jem v slu`bo energi~no povedala, da tako te`kegaimena, kot je moje, pa~ ne bom mogla uporabljati;in predlagala, naj si izberem kakšno bolj lahko imekot npr. Vesna ali kaj podobnega. V zadregi sem ugo-varjala, kako pa si naj po 18. letih zdaj zamenjamime. »Pa ga bomo skrajšali«, je dejala. In tako sem

postala sestra Firi. To ime sem »udoma~ila« in je delmene `e 27 let.

Zamenjava zaposlitve in prehod na psihoonko-logijo je bila posledica okoliš~in, s katerimi sepravzaprav zelo pogosto sre~ujejo medicinske se-stre kot mlade mame. Kdaj se je to zgodilo, je bilote`ko?

Delo na bolnišni~nih oddelkih poteka v izmenahin po rojstvu druge h~erke zaradi neurejenega vars-tva otrok tega dela nisem ve~ mogla opravljati. Sta-rejša h~erka je bila stara 3 leta, mlajša pa 7 mesecev;takrat smo bili upravi~eni do krajše porodniške od-sotnosti. Glavna sestra mi je ponudila edino takratprosto delovno mesto na oddelku za psihoonkologi-jo, kjer sem nadomestila kolegico, ki je odhajala naporodniški dopust.

Takrat se je pri~ela dolgoletna naveza s psihoon-kologijo, z druga~nim delom in sodelovanjem z bol-niki. Kolikšno je bilo takrat vaše vedenje o raku, ko-likšen morda tudi strah pred njim?

Na kirurškem oddelku sem delala 7 let. Tudi tusem se sre~evala z bolniki, ki so po postavitvi diag-noze rak bili dele`ni prvega specifi~nega onkološke-ga zdravljenja. Rak je bolezen, ki globoko pose`e v`ivljenje vsakega bolnika in njegove dru`ine. Bole-zen vzbuja celo vrsto strahov, bojazni in dvomov.Do`ivljamo jo kot nekaj hudega. Ob misli na raka sespontano spro`ijo negativna ob~utja tako pri bolni-kih kot pri zdravih ljudeh. Tudi mene je bilo strah,v~asih sem prav trpela. Še danes se spomnim mlade-ga fanta, starega 17 let, ki je trpel zaradi hudih bole-~in v nogi zaradi osteosarkoma. Celo no~no izmenosem jokala ob njem, ker sem bila sama nemo~na. Nibilo mo`nosti, da bi predelala svojo stisko, `alost, kisem jo do`ivljala ob njem in tako mu pravzaprav ni-sem bila v oporo. Bolnikom je treba dajati oporo, vli-vati pogum, a tega takrat nisem bila sposobna. Sko-zi ~as sem spoznavala in ustrezno preoblikovala last-ne ~ustvene stiske in se pri tem ves ~as po najboljšihmo~eh trudila razvijati veš~ine empatije.

Tudi telefonski pogovor je pomo~.

7

Onkološki bolniki so, verjetno ni pretiranaugotovitev, med tistimi, ki zaradi narave boleznipotrebujejo poleg zdravljenja tudi najve~ razume-vanja in podpore. Katera vprašanja si zastavljajoljudje z rakom, kako ste se in se še odzivate nanje?

Dejstvo je, da bolniki z rakom potrebujejo bistve-no ve~ ~ustvene podpore. Bolnike najve~krat begajosplošna prepri~anja, da se proti raku ni mogo~e za-varovati, da ga je te`ko pravo~asno odkriti, da pov-zro~a njegovo zdravljenje hude stranske u~inke, pakljub temu ni zagotovljena ozdravitev, da ve~ina bol-nikov umre itd. Prezre se dejstvo, da veliko bolnikovz rakom `ivi po zdravljenju polnovredno `ivljenje inso vklju~eni v svoje delovno in socialno okolje. Prisoo~anju z diagnozo rak, z dolgotrajnim in obreme-njujo~im zdravljenjem potrebuje bolnik pomo~ inspodbudo, da bi zmogel aktivno sodelovati in se ~imbolje rehabilitirati. Ljudje si postavljajo razli~navprašanja. Nekateri celo obupujejo. Ko sem prišla naoddelek za psihoonkologijo, nisem poznala hude de-presije in takih bolnikov sprva kar nisem moglasprejemati in razumeti. Še posebej takrat ne, ko jebil rak ozdravljen, oni pa so še vedno obupavali nad`ivljenjem. Šele globlja spoznanja in razumevanjazapletenega dogajanja v ~loveški duši in u~enja psi-holoških zakonitosti so mi pomagala, da sem zmo-gla po strokovni in ~loveški plati dobro opravljatisvoje delo.

Kmalu po vašem prihodu na oddelek za psi-hoonkologijo so tam za~eli nastajati zametkidruštva onkoloških bolnikov. Prav iz zgoraj ome-njenih razlogov?

Ob spremljanju bolnikov skozi razli~ne stiske, kijih prinaša `ivljenje z boleznijo, je prim. Marija Ve-gelj Pirc, dr. med., takratna vodja oddelka za psi-hoonkologijo, spoznala, da bi bila poleg zdravstveneoskrbe zelo potrebna tudi organizirana samopomo~.Rak, kot vsaka kroni~na bolezen, prinaša celo vrstote`av in omejitev, pri tem pa sta medsebojna podpo-ra in izmenjava izkušenj zelo dragocena pomo~. Nje-

ni pobudi za ustanovitev so nekateri dobro rehabili-tirani bolniki z navdušenjem sledili. @e 5 let predustanovitvijo društva je v okviru oddelka delovalaskupina `ensk z rakom dojke, ki se je seznanila tudiz mednarodnim programom samopomo~i Pot kokrevanju. Gospa Vida Zabric je postala prva prosto-voljka za pomo~ na novo obolelim bolnicam na On-kološkem inštitutu. Organizacija samopomo~i je na-rekovala ustanovitev društva in kljub nasprotovanju

takratnega vodstva Onkološkega inštituta ter dokajzapleteni pravni poti, je bilo ustanovljeno Društvoonkoloških bolnikov Slovenije na ustanovni skupš~i-ni 24. 6. 1986.

Društvo je pravzaprav ves ~as povezano tudi zvašim imenom. Na kakšen na~in ste se vklju~evaliv njegovo dejavnost? Kaj vam je to pomenilo?

Ko spremljaš in pomagaš ljudem odkrivati smisel `ivljenja in trpljenja, ga najdeš tudi zase.

8

Poleg prim. Marije Vegelj Pirc sem bila skupaj zbolniki med 10. ustanovnimi ~lani društva in `e obustanovitvi sem postala tajnica društva. Uradni se-de` društva je bil na oddelku za psihoonkologijo indejavnosti so se med seboj prepletale. Iz terapevtskihskupin na oddelku so s pomo~jo društva nastajaleskupine za samopomo~ tudi v drugih krajih Sloveni-je. Društvo mi je pomenilo vedno nekaj ve~. Na od-delku bi lahko delali samo nujno predpisano delo zbolniki, ki ga je predvideval opis del in nalog. Druš-tveno delo je pomenilo nadgradnjo in s prostovolj-nim delom (pri publicisti~ni dejavnosti in organizaci-ji samopomo~i) je bilo mogo~e obogatiti tudi psihote-rapevtsko pomo~ bolnikom in njihovim svojcem.

Na pomembno strokovno osnovo medicinske se-stre se je v tem ~asu nadgradil študij. Ob vsakodnev-ni obremenitvi, kar pri delu medicinske sestre goto-vo je, se v~asih morda niti ne zavedamo, kako po-membno je znanje.

Imela sem sre~o, da je bila moja »šefinja« prim.Marija Vegelj Pirc, ki me je ves ~as spodbujala in mipomagala, da sem vztrajala in poleg rednega obvez-nega izobra`evanja znotraj inštituta kon~ala še študijna Višji upravni šoli in potem še na Visoki šoli zaupravljanje in poslovanje. Svojo pot moraš prehoditisam, vendar je veliko la`je, ~e imaš nekoga, ki ti ne-nehno stoji ob strani in ti je v spodbudo. Vsaka izo-brazba ~loveku nekaj da, vendar sem v duši ostalazvesta svojemu v mladosti izbranemu poklicu medi-cinske sestre.

Društvo Onkoloških bolnikov Slovenije je pri-dobilo nove prostore, s tem se je lo~ilo od Onko-loškega inštituta in postalo samostojno. Kaj to po-meni za njegovo delovanje?

V~asih smo menili, da bi bilo dobro, ~e bi Druš-tvo delovalo znotraj Onkološkega inštituta. Tam sevsak dan zvrsti veliko bolnikov, ki bi lahko prekodruštva dobili še dodatne informacije. Vendar za de-lovanje društva nismo uspeli pridobiti primernih po-gojev. V preteklosti je sicer bilo veliko obljub, vendardlje od tega ni šlo. Povod, da smo zadnje leto pri~eli

intenzivno iskati nove prostore, so bile kadrovskespremembe na oddelku za psihoonkologijo. Konceptdela na oddelku, ki je 19 let deloval po na~elu »odpr-tih vrat in odprtega telefona«, se je pod novim vods-tvom spremenil. Iz svetovanja – tako psihoterapevt-skega kot tudi povsem informativnega, npr. gledeprotez – se je oddelek spremenil v psihiatri~no ambu-lanto z obveznim naro~anjem. Vendar pa vsi bolnikine potrebujejo le psihiatri~ne pomo~i. Odlo~ili smose, da za društvo poiš~emo lastne prostore in nada-ljujemo s programi za bolnike. Nenazadnje tudi zato,ker so se dose`ki društva, kot na primer izdaja sveto-valnih knji`ic za bolnike, mnogokrat pripisovali On-kološkemu inštitutu. Zadovoljni smo, da lahko v no-vih prostorih nadaljujemo s svojim delom, ki je, kotka`ejo odzivi bolnikov, potrebno in koristno. Tudi sprostori smo zadovoljni. Nahajajo se na Poljanski ce-sti 14 v Ljubljani, v bli`ini Onkološkega inštituta,kar je za bolnike zelo pomembno. Prostore smo do-bili v najem od Mestne ob~ine Ljubljana, `upanja jeimela za naše potrebe veliko posluha.

S preselitvijo v nove prostore je društvo prido-bilo profesionalno sekretarko. Kakšne so naloge se-kretarke, kako se po~utite v novi vlogi?

Odlo~itev, da zapustim dokaj varno slu`bo v dr-`avni instituciji, ni bila lahka. Vendar sama varnostni bila zadosten razlog, da bi vztrajala. Bila sem vsebolj razdvojena, ker so od mene zahtevali, da spreme-nim svoj dosedanji na~in dela z bolniki, ki so obiska-li oddelek za psihoonkologijo, ~esar pa nisem mogla.Zato sem svoje mesto in poslanstvo videla le še vdruštvu. Sprejela sem izziv, da v bodo~e opravljamfunkcijo generalne sekretarke društva profesionalno,kar pomeni, da sem dala odpoved na Onkološkeminštitutu in se s 1.11.2004 zaposlila pri društvu.Tako je sedaj moje novo delovno mesto v pisarnidruštva. Opravljam strokovno tehni~no in admini-strativno delo pri izvajanju programov društva, koor-diniram in skrbim za usposabljanje prostovoljk inprostovoljcev ter za supervizijska sre~anja. Na voljosem tudi bolnikom, ki lahko vsak dan dobijo infor-

9

macije o dejavnostih društva osebno ali po telefonu(01 430 32 63 ali 01 430 32 64). Na voljo so jim tudidruštvene publikacije, v hujših stiskah pa se lahkodogovorimo tudi za strokovno pomo~. Na vprašanje,kako se po~utim v novi vlogi, bi te`ko odgovorila,kajti delo generalne sekretarke sem ob svojem red-nem delu na Onkološkem inštitutu opravljala `e vr-sto let. So pa sedaj tudi pred društvom novi izzivi inupam, da nam bo uspelo razširiti dejavnosti, razvija-ti samopomo~ in prostovoljno delo po vzoru `ensk zrakom dojke še za bolnike z drugimi vrstami raka.

Vaša 27-letna delovna naveza z Onkološkiminštitutom je dolga. Kako razmišljate o doslejdo`ivetem in pre`ivetem na tej profesionalni poti,o številnih stikih z ljudmi, s katerimi ste delili nji-hove stiske, `alosti in veselja?

Ob sre~anju s te`ko boleznijo je ljudem danamo`nost, da se lahko pogumno in dostojanstvenoodzovejo izzivu `ivljenja, da lahko tudi prese`ejosami sebe. V 27 letih dela z bolniki z rakom sem sre-~ala veliko takih ljudi, ki so bili mo~nejši od zunanjeusode in so dokazali, da ~lovek veliko zmore in lah-ko ohrani svojo pokon~no dr`o tudi takrat, ko mu jenajte`je. Ti pogumni in ~udoviti ljudje me v mislihspremljajo in so zame in za mnoge druge svetelzgled. Z mnogimi sem v najhujših trenutkih stkalatudi prijateljske vezi in se z njimi neizmerno veseli-la, ko so prebrodili krizo. Veliko so me nau~ili o `iv-ljenju, brez njih bi bil moj pogled na svet druga~enin notranje `ivljenje bolj siromašno. Tudi zaradi tegasem se la`je odlo~ila za zamenjavo slu`be. @elim sesre~evati z ljudmi ob soo~anju z boleznijo in preho-diti del~ek poti z njimi.

Hvala za pogovor in še veliko let uspešnegadela!!!

Silva Ferleti~

Kajenje in plju~ni rak

O kajenju in plju~nem raku smo v Oknu `e pi-sali. Tokratni prispevek pa vas še posebej vabi krazmišljanju. V njem priznani onkolog prof. dr.Matja` Zwittwer, dr. med., spec. radioterapije invodja skupine za plju~ne tumorje na Onkološkeminštitutu v Ljubljani opisuje problem odvisnosti odkajenja in s tem v zvezi naraš~ajo~o obolevnost zarakom plju~ tudi pri `enskah. Za bolnike pa sovzpodbudne novosti na podro~ju zgodnjega odri-vanja in u~inkovitejših metod zdravljenja.

Petnajst odstotkov vseh smrti lahko v Slovenijiuvrstimo med prezgodnje smrti zaradi kajenja. V ab-solutni številki je to 2800 prezgodaj umrlih na leto.

V epidemiologiji raka je povezava med kajenjemin plju~nim rakom en od najbolje prou~evanih. Tapovezanost je tudi v lai~ni javnosti ena najbolj zna-nih. Malo koristno delo bi bilo, ~e bi v tem kratkemprispevku ponavljal `e mnogokrat prepisovane resni-ce. Namesto dolgo~asnega preglednega ~lanka semse odlo~il za bolj oseben pristop: nanizal bom izbra-na vprašanja in ponudil odgovore, ki bodo mordaspodbudili nov premislek.

Bralka in bralec bo morda ob nekaterih stališ~ihimel ob~utek, da zagovarjam kajenje. To seveda nires: sem odlo~no proti kajenju, vendar se hkrati tudi

prof. dr. Matja` Zwitter,

dr. med.

10

postavljam v bran pravic svojih bolnikov, med kate-rimi so kadilci v veliki ve~ini. Kdo pa naj brani bol-nike, ~e ne njihov zdravnik?

Je kajenje zasvojenost?

Kajenje ni le razvada, pa~ pa oblika odvisnosti.

Dale~ najbolje se tega zavedajo v toba~ni indu-striji. Postopek izdelave in tr`enja toba~nih izdelkovv vseh podrobnostih sledi istim na~elom, kot jihuporabljajo proizvajalci in trgovci z drugimi drogami.Tobak v cigaretah ni le drobir toba~nih listov: je ke-

mi~no prepariran, z natan~no dolo~eno in po potrebidodano koncentracijo nikotina, z dodatki proti kislo-sti in proti slabosti mladega kadilca in z dodatki zahitrejšo absorbcijo nikotina. Minili so ~asi, ko smopo prvi cigareti pozeleneli, omedlevali in bruhali.Mlademu kadilcu je danes `e prva cigareta prijetna.

Tudi tr`enje sledi na~elom tr`enja drugih drog.Ker kadilci srednjih in poznih let umirajo, in ker od-stotek kadilcev v razvitih dr`avah upada, iš~e toba~-na industrija nove odjemalce med mladimi, med`enskami in v de`elah v razvoju. Z agresivnim tr`e-njem kajenje predstavljajo kot znak razkošja, le`er-nosti, prezira do zoprne starejše generacije, pri mla-dih `enskah pa tudi kot pot do suhe (da ne re~em iz-sušene) postave.

Ko govorimo o drogah, tr`enju in o finan~nemimperiju toba~ne industrije, je prav, da omenim dvoj-

no moralo. Dr`ave razvitega sveta, med njimi pred-vsem Zdru`ene dr`ave Amerike z vojsko in s helikop-terji po`igajo koko na poljih revnih bolivijskih kme-tov. Boj proti drogam, tako pravijo, opravi~uje takeposege. Hkrati dr`ave razvitega sveta subvencionira-jo pridelavo tobaka in toba~ne izdelke agresivno tr`i-jo v dr`avah v razvoju. Na~ela svobodne trgovine,tako pravijo, veljajo tudi pri trgovini s toba~nimi iz-delki.

Število ljudi, ki v dr`avah v razvoju umirajo zara-di posledic kajenja, je znatno ve~je od števila smrtizaradi trdih drog v razvitih de`elah. Samo na Kitaj-skem kajenju lahko pripišemo 600.000 prezgodnjihsmrti na leto. Me prav zanima, kako bi se v Zdru`e-nih dr`avah odzvali na napoved, da bo Kitajska po-slala daljinsko raketo na tovarno koncerna PhilipsMorris v mestu Richmond, Virginia.

Ali so lahke cigarete manj škodljive?

Lahke cigarete so ~ista prevara. Vsebujejo manjnikotina, ob tem pa dodatke, ki pospešujejo absorb-cijo nikotina. Koncentracija nikotina zato ne odra`aodmerka droge, ki ga kadilec prejme v telo.

Lahke cigarete so posebej nevarne, ker manjdra`ijo grlo in povzro~ajo manj slabosti pri kadilcuza~etniku. Ker gre tudi pri kajenju lahkih cigaret zaodvisnost, je prva posledica ta, da jih kadilec pokadive~. Poleg tega lahke cigarete kadilec inhalira globjekot cigarete brez filtra in tiste iz ~rnega, nepre~iš~e-nega tobaka. Globjemu inhaliranju najbr` lahko pri-pišemo vse ve~ rakov na zunanjih, perifernih delihplju~. Spreminja se tipi~na podoba plju~nega raka: vzadnjem desetletju je manj ploš~atoceli~nega raka, kinajpogosteje vznikne v osrednjih delih plju~, ve~ pa`leznega raka v bolj oddaljenih delih sapni~nega dre-vesa. Medtem ko rak v osrednjih delih plju~ hitroopozori nase s kašljem in s krvavim izme~kom, rakna oddaljenih delih plju~ dolgo ~asa ne povzro~a te-`av in brez opozorila raste in zaseva v oddaljene or-gane.

Lahke cigarete so posebej prilagojene za tr`enjemed `enskami. Namesto da bi opustile kajenje, se

Minister za zdravje opozarja: »Kajenje ubija!«

11

mnoge mlade `enske prepustijo modnemu trendulahkih, domnevno manj škodljivih cigaret.

Zakaj so cigarete bolj škodljive od drugih obliktobaka?

Na ve~jo škodljivost kajenja cigaret v primerjaviz uporabo drugih oblik tobaka vpliva ve~ dejavnikov.

Postopek priprave pipe je zamuden, zahteva ne-kaj orodja in vsaj nekaj minut posebej temu opravi-lu namenjenega ~asa. V primerjavi s pipo je cigaretapriro~na, pri`geš jo lahko v nekaj sekundah – medsprehodom, med ~akanjem na avtobus, v avtomobi-lu. Cigarete so prilagojene današnjemu hitremu ~a-su. Kadilec cigaret pokadi ve~ tobaka kot pipar – toje prvi vzrok za ve~jo škodljivost kajenja cigaret.

Drugi vzrok je globja inhalacija. Pri drugih na~i-nih kajenja je dim ostrejši in bolj dra`i, zato je inha-lacija plitva.

Tretji vzrok je v papirju. Papir sam na sebi niškodljiv, vendar daje tlenju tobaka višjo temperatu-ro. Z višjo temperaturo se v cigaretnem dimu v hlap-ne spreminjajo mnoge snovi, ki ostanejo pri pipi vteko~em agregatnem stanju. Vse tisto, kar pipar ka-sneje s krta~ko po~isti iz pipe, se v cigareti uplini, zdimom prenese v plju~a in tam kondenzira.

Kaj se spreminja v epidemiologiji plju~negaraka?

Omenili smo `e spremembe v tipi~ni klini~nipodobi plju~nega raka: pred desetletji je prevladovalploš~atoceli~ni rak z izvorom blizu osrednjih delovplju~, danes ga po pogostnosti `e dosega `lezni rak spogostim izvorom v oddaljenih delih sapni~nega ve-jevja.

Za nas, ki vsak dan delamo z bolniki, pa je naj-br` najpomembnejša sprememba izrazit porast inci-dence plju~nega raka pri `enskah in še posebej primladih `enskah. Med bolniki, ki so starejši od 65let, še vedno izrazito prevladujejo moški: razmerjemed moškimi in `enskami je 3 : 1. Ko pa pregleda-mo podatke za bolnike s plju~nim rakom, ki so mlaj-

ši od 50 let, je to razmerje le še 1,9 : 1. Mlade `en-ske s plju~nim rakom – to ni ve~ nobena redkost. Inše en podatek: v dvajsetih letih, od leta 1981 do leta2001 je število moških bolnikov s plju~nim rakomporastlo za 22%, število `ensk pa kar za 180%. No-benega dvoma ni, da lahko ta porast pripišemo epi-demiji kajenja, ki je `enske zajela nekaj desetletij ka-sneje kot moške. Z zamikom dveh ali treh desetletijgredo `enske po isti `alostni poti, ki so jo tlakovalimoški.

Lopez, Collishaw in Piha opisujejo štiri obdobjaepidemije kajenja.

Prvo obdobje epidemije je ~as, ko se kajenje v po-pulaciji šele »prijemlje«. Kadi manj kot 15% moškihin zelo redke `enske. V tej fazi je danes pod-saharskaAfrika.

V drugem obdobju hitro poraste odstotek kadil-cev med moškimi, ki jim z zamikom enega ali dvehdesetletij sledijo tudi `enske. Odstotek moških smr-ti na ra~un kajenja naraš~a. V tej fazi so danes Ki-tajska, Japonska, jugovzhodna Azija, Latinska Ame-rika in severna Afrika.

V tretjem obdobju število moških kadilcev ne na-raš~a ve~, krivulja kajenja pri moških se postopnoobrne navzdol. Kljub temu še vedno naraš~a odsto-tek moških smrti zaradi kajenja. Odstotek kadilkmed `enskami ostaja visok, strmo raste tudi odsto-tek `enskih smrti zaradi kajenja. V tej fazi so danesvzhodna in ju`na Evropa in nekateri deli LatinskeAmerike.

V ~etrtem obdobju upada odstotek kadilcev priobeh spolih. Smrti na ra~un kajenja med moškimiso še pogoste, vendar ne naraš~ajo ve~; med `enska-mi pa ta odstotek še vedno naraš~a in se pribli`ujekrivulji za moške. V tej fazi so danes severna Evro-pa, Velika Britanija, Zdru`ene dr`ave Amerike, Ka-nada in Avstralija.

Kaj nam povedo krivulje pri sliki 1? Sloveniji, kise rada ponaša z razvitostjo in evropskim na~inom`ivljenja, ne obetajo ni~ dobrega. ^e sodimo po ka-dilskih navadah in obolevnosti, smo pri moških v

12

Drugo pomembno novost v programe zgodnjegaodkrivanja raka prinaša epidemiologija. Poleg kadil-cev, ki imajo zmerno visoko tveganje, da bodo zbole-li za plju~nim rakom, je tu še skupina z izrazito vi-sokim tveganjem: to so bolniki, ki so bili ozdravlje-ni raka v podro~ju glave in vratu. Potem ko sta mi-nili dve leti od zdravljenja prvega raka, je ponovitevtega raka vse manj verjetna in plju~ni rak jim pred-stavlja najve~jo gro`njo. Ti bivši bolniki so v velikive~ini opustili kajenje in so visoko motivirani za vse,kar bi jim ohranilo zdravje. Tragi~no je, da jim diag-nozo plju~nega raka najpogosteje postavimo pozno,ko bolezen ni ve~ ozdravljiva. S sistemati~nim rent-genskim slikanjem plju~ na pol leta in z ra~unalniš-ko tomografijo visoke lo~ljivosti vsako leto bi lahkorešili kar nekaj `ivljenj. Program zgodnjega odkriva-nja raka pri tako dobro opredeljeni in sorazmernomajhni skupini oseb z izrazito visokim tveganjem bibil zanesljivo tudi ekonomsko upravi~en.

Kakšne so novosti v diagnostiki in zdravljenju?

Za iz~rpen odgovor na to vprašanje bi lahko na-pisali celo knjigo. Omejil se bom le na oseben izbornekaterih pomembnih novih spoznanj.

V diagnostiki najdemo izboljšave prav pri vsehpostopkih. Omenili smo `e napredek v radiologiji,kjer je ra~unalniška tomografija s svojimi novimi iz-peljankami mnogo hitrejša in lahko ponudi znatnove~ informacij o naravi in razse`nosti bolezni. So-dobna bronhoskopska diagnostika je bolniku prijaz-nejša, dopolnjujejo pa jo avtofluorescen~na tehnika,endoskopski ultrazvok in endoskopski interventniposegi. Najpomembnejša novost v diagnostiki pa jepreiskava s pozitronsko emisijsko tomografijo, ki joopravimo so~asno z ra~unalniško tomografijo: tapreiskava temelji na spremenjenem metabolizmu vtumorju in njegovih zasevkih in pri pribli`no tretji-ni bolnikov natan~neje od ostale diagnostike prika`erazse`nost maligne bolezni (7). V Sloveniji danes tapreiskava še ni dostopna.

Skica novosti v zdravljenju plju~nega raka sepri~ne pri diagnostiki: natan~nejša opredelitev nara-

~etrtem obdobju, pri `enskah pa `al še globoko vtretjem obdobju epidemije kajenja. V Sloveniji bovsaj še dve desetletji naraš~alo število prezgodnjihsmrti, ki jih lahko pripišemo kajenju. Med `rtvamitobaka bo vse ve~ji dele` `ensk.

Kaj je novega pri zgodnjem odkrivanju plju~-nega raka?

Zgodnje odkrivanje plju~nega raka pri osebah, kinimajo prav nobenih te`av, smo še pred nekaj letiodpravili prav na kratko z ugotovitvijo, da od zgod-njega odkrivanja ni nikakršne koristi. Rentgenskoslikanje plju~ namre~ ne odkrije vseh primerovplju~nega raka v zgodjem stadiju; še slabše se pri od-krivanju plju~nega raka izka`e citološka preiskavasputuma (izpljunka). Hkrati prinaša rutinsko rent-gensko slikanje plju~ kadilcem zmotno sporo~ilola`ne varnosti.

Posplošeno trditev, da nimamo dovolj ob~utljivemetode za zgodnje odkrivanje plju~nega raka, mora-mo danes dopolniti. Prvo novost prinaša nova teh-nologija. Pri odkrivanju zgodnjih primerov plju~negaraka je ra~unalniška tomografija visoke lo~ljivosti vprimerjavi z rentgenskim slikanjem plju~ neprimer-no ob~utljivejša. Na osnovi tujih izkušenj ka`e, da bisistemati~no presejanje pri populaciji z visokim tve-ganjem lahko bilo koristno. V našem prostoru to zazdaj zaradi visoke cene preiskave z ra~unalniško to-mografijo in omejene dostopnosti sodobne radiološ-ke diagnostike ni izvedljivo.

Slika 1: Štiri obdobja epidemije kajenja. prirejeno po lopez in sod., 1994

13

Sodobno zdravljenje je danes le redko na en samna~in: kirurško, obsevalno in citostatsko zdravljenjese prepletajo med seboj. V zgodnjih stadijih bolezniob operaciji ali obsevanju dopolnilno citostatskozdravljenje izboljša izglede bolnika. Pri napredovalibolezni pa po uspešnem citostatskem zdravljenjuneredko vklju~imo v zdravljenje tudi kirurga, ki najodstrani preostali del tumorja.

Ne bi bilo prav, ~e v tem poglavju ne bi vsaj ome-nili tudi paliativne medicine. @al je na Slovenskemnapredek na tem podro~ju mnogo po~asnejši, kot bisi ga `eleli. Visoke besede o skrbi za neozdravljivobolne so pogosto brez odmeva. Na Ministrstvu, v za-varovalnici, v Zdravniški zbornici, pa tudi na Medi-cinski fakulteti ni iskrene `elje, da bi kaj spremeni-li. Katedre za paliativno medicino nimamo in pravtako ne poznamo specializacije iz paliativne medici-ne: ni potrebe, pravijo, saj v bolnišnicah ni mest zazdravnike, ki bi delali na paliativni medicini. V bol-nišnicah pa ni oddelkov za paliativno medicino, kernimamo primerno izobra`enih zdravnikov. Zgodba okuri in jajcu, s kislim nasmehom.

Naj kadilci pla~ajo za stroške zdravljenjasamo-povzro~ene bolezni?

V medicini niso samo-povzro~ene bolezni pravnobena izjema. Z neprevidnostjo ali s tveganim rav-nanjem nosimo vsaj del krivde za ve~ino poškodb prišportu, na cesti ali pri delu. Alkoholu in drugim ob-likam odvisnosti lahko pripišemo pomemben odsto-tek bolezni. Tudi prekomerna telesna te`a sodi medstanja, ki bi se jim z razumnejšim prehranjevanjemlahko izognili, s tem pa bi zmanjšali breme z debe-lostjo povezanih bolezni presnove, sr~no-`ilnih bo-lezni in ortopedskih obolenj na hrbtenici in sklepih.(Iz ozadja slišim ugovor, da je debelost dedno pogo-jena, ugovor, na katerega ponujam dva odgovora. Pr-vi~, v Dachau med zaporniki ni bilo debelih, manjhrane torej zanesljivo lahko prepre~i debelost. Dru-gi~, tudi ~e je to o dednosti kot podlagi za debelostres – zakaj pa tudi kajenja ne bi spodbujala dednanagnjenost? Obe vrsti zasvojenosti, tisto s kajenjem

ve tumorja in njegove razse`nosti omogo~a boljšostrategijo zdravljenja. V praksi to pomeni manj bol-nikov, ki smo jim v preteklosti predlagali napornozdravljenje z operacijo ali z radikalnim obsevanjem,pa pri tem nismo vedeli, da se je bolezen `e razširi-la.

Kirurško zdravljenje je danes prilagojeno indivi-dualnemu bolniku in njegovi bolezni. Standardneoperacije imajo številne izpeljanke, ki z ohranjanjemzdravega tkiva prinašajo manj kasne invalidnosti alipa omogo~ajo odstranitev tumorjev, ki bi jih v prete-klosti imeli za neodstranljive. Poleg sodobnejše ki-rurške tehnike imajo pri napredku na tem podro~jupomembno vlogo tudi nova spoznanja v anesteziolo-giji in intenzivni terapiji.

Novosti v obsevalnem zdravljenju lahko strnemona dve poglavji. Tridimenzionalno obsevanje na so-dobnih obsevalnih aparatih omogo~a natan~no po-krivanje celotnega tumorja, ob tem pa malo te`av inzapletov zaradi obsevanja zdravih tkiv. Druga novostpa prihaja iz boljšega razumevanja biologije tumor-jev. Zaradi hitrega podvojitvenega ~asa tumorja pri-poro~ajo, naj bo skupni ~as obsevanja ~im krajši. Daje obsevanje ve~krat na dan uspešnejše ob obi~ajne-ga obsevanja, smo pred nekaj leti potrdili tudi v na-ši klini~ni raziskavi. @al smo morali ve~krat dnevnoobsevanje zaradi stiske v slovenski radioterapiji opu-stiti; upamo, da bomo v naslednjih letih lahko nada-ljevali z raziskavami tega na~ina zdravljenja.

Kemoterapija plju~nega raka je prav tako v iz-jemno hitrem razvoju. V zadnjem desetletju prejš-njega stoletja smo dobili nova zdravila: gemcitabin,vinorelbin in taksani so pokazali znatno u~inkovi-tost pri zdravljenju plju~nega raka. Nova zdravilaprinašajo tem bolnikom boljše izglede tako gledekvalitete `ivljenja kot tudi pri dol`ini pre`ivetja. Vzadnjih letih pa se v zdravljenju plju~nega raka hitrouveljavljajo tudi nova biološka zdravila. Ta zdravilarakavih celic ne ubijajo, pa~ pa zavirajo delovanjesprejemnikov (receptorjev) za rastne faktorje in stem blokirajo spodbudo k delitvi celice.

14

in tisto s hrano moramo obravnavati z istimi meri-li).

Stroške zdravljenja vseh samo-povzro~enih bo-lezni pokrivamo iz skupne zdravstvene blagajne.Prav nobenega vzroka ni, da bi stroške zdravljenjakadilskih bolezni obravnavali druga~e. Prav nobene-ga vzroka torej ni, da bi za stroške zdravljenja fi-nan~no oglobili kadilce – in samo njih, ne pa na pri-mer tudi smu~arje, ki si pri »zdravem« norenju po-lomijo kakšno kost.

In še nekaj: kadilci so stroške zdravljenja posle-dic svoje razvade `e vnaprej pla~ali. O tem pa v nas-lednjem poglavju.

Zakaj dr`ava ne prepove kajenja (ali: kako nakadilce gleda finan~ni minister)?

Naj mi, prosim, bralec ali bralka oprosti precejš-njo mero cinizma, s katerim odgovarjam na to vpra-šanje.

Kadilec s plju~nim rakom – to je najlepše, kar selahko pripeti finan~nemu ministru. ^e `e sebi nekoristijo, pa kadilci kar po treh poteh prispevajo k fi-nan~nemu zdravju dr`ave.

Najprej je tu seveda davek na prodajo toba~nihizdelkov. Ob današnji ceni cigaret povpre~en kadilecvsak dan prispeva v dr`avni prora~un kakšnih 200tolarjev. Dvesto na dan, v dvajsetih letih povpre~enkadilec poldrugi milijon – ni slabo, kajne~ Ali ~e po-gledamo številke iz druge strani: v Sloveniji na letoprodajo 220 milijonov zavoj~kov cigaret, kar v dr`av-ni prora~un prinese kakšnih 43 milijard tolarjev naleto.

Drug velik dobi~ek v dr`avno zdravstveno blagaj-no so, paradoksalno, stroški zdravljenja. V primerja-vi s stroški zdravljenja drugih kroni~nih bolezni jezdravljenje plju~nega raka sorazmerno poceni. Kljubopaznemu napredku v zdravljenju moramo priznati,da je plju~ni rak še vedno bolezen s slabo napovedjo.Stroški za zdravljenje povpre~nega bolnika s plju~-nim rakom so neprimerno manjši od stroškov zdrav-ljenja kroni~nih bolezni, ki trajajo ve~ deset let. Ka-

dilca, ki pri petinpetdesetih zboli za plju~nim ra-kom, ne bo treba na starost operirati zaradi kolkov,katarakte, bolezni o`ilja, ne bomo ga pošiljali v zdra-viliš~e, rešen bo vseh dolgotrajnih kroni~nih bolezni.Zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, kon~na od-poved ledvic, zvišan holesterol – to so resni~no dra-ge bolezni. Skozi desetletja te kroni~ne bolezni sta-nejo mnogo ve~ od milijona tolarjev, kolikor stanepovpre~na kemoterapija plju~nega raka (in za kateronikakor ne najdemo denarja).

Tretji dobi~ek ob~uti pokojninska zavarovalnica.Kaj je lepšega, kot da zavarovanec pridno pla~ujeprispevke, nato pa eno, dve, v~asih tudi tri desetlet-ja prezgodaj izstopi z vlaka? Današnja povpre~na let-na bruto starostna pokojnina znaša pribli`no 2,5 mi-lijonov tolarjev. ^e to pomno`imo s 1000 novimibolniki na leto in s povpre~no 10 leti prezgodnjesmrti, smo vsako leto prihranili pokojninskemuskladu 25 miljard tolarjev.

In kakšni so obeti?

Odgovor na to zaklju~no vprašanje prepuš~ambralcu. Optimisti bodo ugotovili, da se je v zadnjihdveh desetletjih odnos dru`be do kajenja spremenil:v~asih smo kadili v zdravniških ambulantah, šolskihzbornicah, avtobusih, da o gostinskih lokalih niti negovorimo. Danes je kajenje potisnjeno ob rob.

Pesimisti bodo opozorili, da med mladimi kajen-je ponovno naraš~a. Skrbi nas, da kadi vse ve~ mla-dih deklet. Med kadilci so še vedno tudi vodilnizdravniki, celo v ustanovah, kakršni sta Onkološkiinštitut ali pa Zveza slovenskih društev za boj protiraku. Tako se lahko vprašamo, koliko iskrenosti je vnaših prizadevanjih, da bi zmanjšali hud davek, kiga pla~ujemo kadilski razvadi.

Matja` Zwitter

15

zro~a te`av in ga ni mogo~e odkriti s klini~nim pre-

gledom in radiološkimi preiskavami. V nekaterih de-

`elah, kot npr. Anglija in ZDA, je takih rakov danes

kar 70%. Ob odkrivanju vse ve~ majhnih rakov se je

zmanjšal dele` bolnikov z novo odkritim rakom v

razsutem stadiju na 10%, `al pa se njihovo absolut-

no število ni zmanjšalo. Rak prostate je bolezen sta-

rejših moških, zlasti v sedemdesetih letih starosti. Z

aktivnim iskanjem pa je vse pogosteje ugotovljen

tudi pri mlajših moških, v petdesetih letih `ivljenja.

Višina PSA (prostata specifi~en antigen) jemerilo uspešnosti zdravljenja raka prostatein test za zgodnje odkrivanje.

PSA je protein, ki ga v kri izlo~ajo celice prosta-

te. Normalno je koli~ina tega proteina zelo majhna

in ga imunoencimski test za dolo~anje PSA v krvi ne

zazna. Zaznavne vrednosti PSA v krvi se pojavijo, ko

se število normalnih epitelijskih celic prostate pom-

no`i. Takrat govorimo o hipertrofiji prostate. Kadar

pa se celice spremenijo v rakave, govorimo o raku

prostate. Hipertrofija prostate je stanje, ki ga z dalj-

šanjem `ivljenjske dobe do`ivi vedno ve~ moških.

Ponavadi ga spremljajo te`ave, pogosto uriniranje,

ote`en prvi curek urina ali celo zastoj urina ter bla-

go zvišane vrednosti PSA v krvi. Mo~no zvišane

vrednosti PSA v krvi pa ugotovimo pri bolnikih z ra-

kom prostate. Metoda dolo~anja PSA v krvi je bila

konec osemdesetih let razvita in odobrena za slede-

nje u~inkovitosti zdravljenja raka prostate. Višina

PSA je merilo uspešnosti zdravljenja in vodilo pri iz-

boru nadaljnjega zdravljenja.

Iz logi~ne predpostavke, da bi z dolo~anjem PSA

v krvi lahko zgodaj odkrili raka prostate, se je v de-

vetdesetih letih pri~elo dolo~ati PSA vse ve~ zdravim

moškim, starim 50 let ali ve~. Kot vemo danes, ima

okoli 10% moških v tej starosti zvišan PSA v krvi,

odš~ip in patohistološki pregled tkiva prostate pa pri

okoli petini od njih odkrije raka prostate. Tako od-

kriti raki so pri veliki ve~ini, okoli dveh tretjinah

Rak prostate Nejasnosti in pasti odkrivanja

Po podatkih Registra raka za Slovenijo je bilo vletu 2001 odkritih 467 rakov prostate. S testomPSA je mo`no zgodnje odkrivanje bolezni. Najno-vejše raziskave pa ka`ejo, da je na~rtovanje zdrav-ljenja potrebno zelo skrbno pretehtati, saj v mno-gih primerih bolezen po~asi napreduje. Da bi tudibralci Okna sledili najnovejšim spoznanjem s tegapodro~ja smo za prispevek zaprosili mednarodnopriznano specialistko internisti~ne onkologijeprof. dr. Tanjo ^ufer, dr. med. z Onkološkega inšti-tuta, ki je ta~as aktivno delovala kot gostujo~a pro-fesorica v Bruslju.

Pogostnost raka prostate naraš~a.

Rak prostate je eden najpogostejših rakov primoških po 50. letu starosti. Po napovedih svetovnezdravstvene organizacije naj bi vsak šesti moški zbo-lel za rakom prostate. V razvitih de`elah se je v zad-njem desetletju njihovo število ve~ kot podvojilo.Vse ve~ obolelih je posledica aktivnega iskanja rakaz dolo~anjem ozna~evalca PSA (prostata specifi~niantigen) v krvi. Posledica aktivnega iskanja s PSA te-stom je tudi odkrivanje vse ve~jega števila moških zmajhnim, na prostato omejenim rakom, ki ne pov-

prof. dr. Tanja ^ufer, dr. med.

16

moških omejeni na prostato, ne povzro~ajo te`av inob klini~nem pregledu niso zaznavni.

Kirurško zdravljenje raka prostate, ugotov-ljenega kot posledica zvišanega PSA, imapogosto neprijetne kasne posledice; takojš-nja prostatektomija ni vedno smiselna.

Za ve~ino rakov (in tudi za raka prostate) veljapravilo, da ga je potrebno, ~e je še omejen na izvor-ni organ, odstraniti in tako prepre~iti njegovo rast inširjenje. Ve~inoma je potrebna odstranitev organa, vkaterem je rak vzniknil. Takšno zdravljenje nudi bol-nikom mo`nost ozdravitve. Zato je bilo številnimmoškim, pri katerih so kot posledica zvišanih vred-nosti PSA odkrili rak prostate, ponujeno kirurškozdravljenje. V primeru raka prostate delna odstrani-tev organa ni mo`na. Potrebna je popolna odstrani-tev prostate in tudi seminalnih meši~kov in pripada-jo~ih bezgavk (radikalna prostektomija). Bolnikaogro`ajo takojšnji zapleti posega kot so: krvavitve,infekcije in tromboze. Še pomembneje pa je, da vodiposeg pogosto v ve~je, zlasti za mlajše moške, nepri-jetne kasne posledice zdravljenja, kot so: inkoniten-ca urina in blata ter impotenca. Inkontinenca urinase pojavi pri okoli ~etrtini, impotenca pa pri okolipolovici moških po operaciji.

Z vse ve~jo uporabo PSA testa za iskanje rakaprostate ter posledi~no vedno ve~jim številom moš-kih z omejenim rakom prostate, ki so prestali radi-kalno prostatektomijo, se je v zadnjih letih za~elopostavljati vprašanje, ali je iskanje raka prostate sPSA testom in posledi~na radikalna prostatektomi-ja, res smiselna. Zaenkrat ni trdnih dokazov, da ra-dikalna prostatektomija zmanjša smrtnost in pojav-nost klini~no zaznavne bolezni pri moških, pri kate-rih je bila prisotnost raka v prostati ugotovljena kotposledica zvišanega PSA v krvi in je bolezen omeje-na na prostato. Ob tem pa so kasne posledice odstra-nitve prostate pogoste in neprijetne. Zato se pri tehmoških upravi~eno sprašujemo o razmerju med ko-ristjo in slabostmi radikalne prostatektomije. Po po-

datkih edine do sedaj objavljene raziskave radikalnaprostatektomija ni izboljšala celokupnega pre`ivetja.Ve~letna sledenja so pokazala, da se samo pri ~etrti-ni moških, ki imajo ugotovljen rak prostate kot po-sledica dolo~itve PSA, tekom `ivljenja pojavi klini~-no vidna bolezen in samo okoli 10% jih zaradi rakaprostate umre. Ve~ina teh, starejših moških, umrezaradi povsem drugih bolezni.

Na podlagi ve~letnega sledenja moških, pri kate-rih je bil rak prostate ugotovljen kot posledica PSAtesta, danes `e vemo, da tako ugotovljeni rak `iv-ljenjsko ogrozi vse, katerih rak je zajel ve~ kot enopodro~je v prostati, tiste pri katerih PSA hitro raste,in vse, katerih rak je visoke stopnje malignosti, do-lo~ene s patohistološkim pregledom tkiva. Temmoškim je svetovati takojšnjo radikalno prostatek-tomijo ali drugo lokalno zdravljenje.

Pri vseh ostalih pa ni jasnih dokazov, ki bi govo-rili v prid takojšnje radikalne prostatektomije. Napodlagi razpolo`ljivih podatkov se zdi pri moških zrakom prostate nizke malignostne stopnje, omeje-nim na eno samo majhno podro~je in po~asi rasto-~im PSA, vsaj enako smiselno skrbno sledenje inukrepanje ob sumu, da bolezen napreduje. Skrbnospremljanje, znano pod angleškim imenom »activemonitoring« ali » watchfull waiting«, pomeni rednospremljanje višine PSA in redne urološke preglede.

Trenutno poteka mednarodna raziskava PIVOT,v okviru katere so moški, pri katerih je kot posledicaPSA testa ugotovljen na prostato omejen rak nizkemalignostne stopnje, naklju~no uvrš~eni v dve sku-pini, in sicer v skupino z radikalno prostatektomijoin v skupino, ki je dele`na skrbnega spremljanja. Taraziskava in moški, ki v njej sodelujejo, bodo omo-go~ili pomembno védenje o smiselnosti dolo~anjaPSA pri zdravih moških in o smiselnosti radikalneprostatektomije pri tako odkriti omejeni bolezni.Tudi v Angliji imajo organiziran pristop, ki bo poma-gal odgovoriti na ta pomembna vprašanja. Moškim,pri katerih je na podlagi PSA ugotovljen rak prosta-te, ponudijo sodelovanje v organiziranem programu,v okviru katerega so dele`ni ali radikalne prostatek-

17

tomije ali skrbnega sledenja. Okoli 70% moških seodlo~i za sodelovanje v tem pomembnem programu,ki bo s svojimi spoznanji olajšal odlo~itev prihod-njim bolnikom, dru`bi pa omogo~il usmeritev sred-stev v u~inkovite programe.

Aktivno iskanje raka prostate s PSA testomni smiselno, ker še niso zagotovljeni vsipotrebni pogoji.

Aktivno iskanje raka je smiselno, ~e so zagotov-ljeni slede~i pogoji:

• na voljo imamo zanesljiv test za zgodnje odkri-vanje raka,

• poznamo u~inkovito in varno zdravljenje,

• odkrivanje in zdravljenje pa vodita v manjšoobolevnost in smrtnost zaradi te bolezni.

Prvi pogoj je pri PSA zadovoljen, test je visokoob~utljiv in raka lahko zgodaj odkrijemo. Glede dru-gih dveh pogojev pa še ni jasnih dokazov, zato uved-ba organiziranega dolo~anja PSA pri vseh moških nismiselna. Zdravim moškim, ki `elijo ta pregled, paje svetovati, da se pred testom dodobra seznanijo sprednostmi in slabostmi testiranja. Pred odlo~itvijoo zdravljenju pa se mora moški s tako ugotovljenimrakom ozavestiti o tem, kakšen je njegov rak po raz-širjenosti in bioloških lastnostih in skupaj s svojimle~e~im zdravnikom temeljito pogovoriti o pri~ako-vanih dobrobitih in slabostih posameznega zdravlje-nja.

Vse rakave spremembe prostate ne ogro`a-jo `ivljenja. Za na~rtovanje zdravljenja jepotrebno poznavanje biologije raka prosta-te.

Rakave spremembe prostate so zelo pogoste,njihova pojavnost s starostjo strmo naraš~a. Kar pritretjini moških, ki v `ivljenju nikoli nimajo te`av, aliraka prostate in umrejo zaradi drugih razlogov, se obobdukciji odkrije rak prostate. Pri petdesetletnemmoškem je verjetnost raka v prostati `e 40%, z vsa-

ko dekado `ivljenja pa se nato pove~a za 10%. Veli-ko teh rakov tekom `ivljenja ne dela nobenih te`avin ne ogro`a `ivljenja. Kot ka`ejo opa`anja, na pod-lagi PSA testa kar nekaj takih rakov odkrijemo. Kdajin katere celice bodo prerasle v zaznavno bolezen, nevemo.

^eprav `e dolgo vemo, da rak ni ena bolezen inda je biologija posameznih rakov in njihov potencialrazviti se v bolezen, ki lahko povzro~i te`ave in ogro-zi posameznikovo `ivljenje, razli~en, se je prav z ak-tivnim iskanjem rakov v posameznih organih poka-zala nuja po takojšnjih intenzivnih raziskavah raz-poznave bioloških lastnosti posameznih rakov.Samo dodatna spoznanja bodo omogo~ila opredeli-tev agresivnosti rakavih celic in temu ustrezno prila-gojeno zdravljenje vsakemu posamezniku. V nas-protnem primeru se ne bo mo~ izogniti niti preko-mernemu zdravljenju, povezanemu z ne`elenimiu~inki in pove~ano obolevnostjo. Zlasti pri mlajšihmoških so ne`elene posledice popolne odstranitveprostate, inkontinenca urina in impotenca, pomem-bni te`avi, ki jim zmanjšujeta kvaliteto `ivljenja.

Pri raku prostate `e poznamo nekaj zna~ilk, napodlagi katerih se la`je odlo~amo o vrsti in ~asu po-sameznega zdravljenja, a veliko premalo. Obetavnana tem podro~ju so prou~evanja genske karte posa-meznih rakov. Genska karta pri raku dojke zelo do-bro lo~i med invazivnimi raki dojke, ki zasevajo potelesu, in neinvazivnimi raki, ki nimajo potencialazasevanja. Raziskave na podro~ju raka prostate so vteku in upati je, da bo kmalu mogo~e vsakemu moš-kemu na podlagi genskega zapisa v njegovem tumor-ju povedati, kakšen je njegov rak in v kolikšni meriga ogro`a. Mnogi raki zahtevajo intenzivno zdravlje-nje. Nekateri pa dopuš~ajo tudi manj obse`no zdrav-ljenje ali le skrbno opazovanje, ne da bi s tem ogro-zili `ivljenje. @al je prvih veliko ve~, ampak tudi dru-gi so zato jih moramo prepoznati in se jih jasno za-vedati. To spoznanje je zelo pomembno tudi zato,ker postavlja v pravo lu~ navedbe raznoterih zdravil-cev in posameznikom, ki povprek razglašajo »ozdra-

18

vitve« raka z raznimi nepreverjenimi metodami involjo.

Pri ozaveš~anju o raku prostate so pomem-bna tudi zdru`enja bolnikov.

Danes so na številnih spletnih straneh vsem do-stopne informacije o poteku, odkrivanju in zdravlje-nju raka prostate. Te`ko pa se posamezni moški innjihovi svojci znajdejo v poplavi teh podatkov. V ve-liko pomo~ so jim zdru`enja bolnikov in civilnazdru`enja, ki širijo védenje o posameznem raku inosveš~ajo širšo javnost ter posameznike o optimal-nih na~inih diagnostike, zdravljenja in raziskav, kimorajo biti dostopna vsakemu posamezniku. Enotakih zdru`enj je evropsko zdru`enje za rak prostateEUROPA UOMO (spletna stran: www.cancerworld.org/europauomo). V tem zdru`enju se v številnihevropskih dr`avah zdru`ujejo ljudje, ki se zavedajobremena raka prostate in `elijo aktivno pomagati priboljši oskrbi vsakega posameznega bolnika z rakomprostate v Evropi. Ta organizacija opozarja na trenut-no stanje v Evropi in svetu, ko kar tretjina bolnikovz rakom prostate ni dele`na ustreznega in u~inkovi-tega zdravljenja. Ob tem pa je po podatkih te organi-zacije do 20% vseh rakov prostate iskanih, ugotovlje-nih in »zdravljenih« brez pozitivnih posledic za po-sameznika ali dru`bo. Zato je nujno, da strokovnja-ki, bolniki in civilna dru`ba s skupnimi dejanji tre-nutno stanje izboljšajo.

Tanja ^ufer

Integrativna medicinaVklju~evanje komplementarnih metod prizdravljenju bolnikov z rakom

Marsikateri bolnik z rakom se sprašuje: »Kajlahko še sam zase naredim, da bi ozdravel?« Inmnogi iš~ejo pomo~ pri zdravilcih, sami ali pa jimtako svetujejo njihovi svojci in prijatelji. S svojimzdravnikom se o teh vprašanjih obi~ajno ne more-jo odkrito pogovoriti. Pri nas to podro~je še ni za-konsko urejeno; zaradi zmede in tudi neustreznihpostopkov so nekateri bolniki zavedeni ali celo oš-kodovani. Za prispevek smo zato zaprosili JasnoStoši~, dr. med. pobudnico za ustanovitev inicia-tivnega odbora za integrativno medicino – INTA(www.inta.over.net), ki vklju~uje zdravnike in pri-padnike sorodnih medicinskih strok. Sama je `emed študijem medicine spoznavala, da je okvir so-dobne znanstvene medicine preozek, da bi lahko vceloti odgovoril na pogosto zelo zapletena bolezen-ska dogajanja; in v ~loveku v polni meri vzpodbu-dila njegove lastne sposobnosti ozdravitve.

Medicina ima meje, kreativna `ivljenjska mo~ jih nima.

/S. Y. /

Jasna Sto{i~, dr. med.

Znati mol~ati skupaj:to je najlepši cvet

dru`be.

Isolde Kurz

19

Navkljub osupljivemu tehnološkemu napredkusodobne znanosti in skokovitemu razvoju farma-cevtske industrije rezultati raziskav v Evropi inAmeriki ka`ejo, da kar 50 % – 70 % ljudi poleg urad-ne medicine za ohranitev zdravja ali kot podporo hkonvencionalnemu zdravljenju svoje bolezni upo-rablja še katero od komplementarnih metod. Prese-netljivo visok je tudi odstotek bolnikov (80 – 95%),ki so z uslugami komplementarnih terapevtov zado-voljni.

Po izsledkih raziskav si bolniki v prvi vrsti`elijo pristnega ~ustvenega stika; uradnamedicina pa se poglablja predvsem v tele-sne vzroke bolezni

Raziskave o potrebah bolnikov ugotavljajo, dabolniki pri terapevtu na prvem mestu cenijo osebenodnos. Na drugo mesto pa postavljajo strokovnost intehni~no brezhibnost postopkov zdravljenja. @al jeglavnina prizadevanj za izboljšanje kakovosti v urad-ni medicini še vedno usmerjena predvsem v odprav-ljanje strokovnih napak, klic bolnikov po bolj prist-nem ~ustvenem stiku pa ostaja spregledan. Hudabolezen soo~a ~loveka z najglobljimi bivanjskimivprašanji. Bolnik si zato `eli poleg korektne obravna-ve na telesni ravni tudi širšega razumevanja svojegastanja.

Za obisk pri terapevtu komplementarne medici-ne se bolniki odlo~ajo tudi zato, ker `elijo biti v pro-cesu zdravljenja bolj dejavni.

Komplementarna medicina obravnava ~lo-veka kot celoto, bolezen pa kot prilo`nostza notranjo preobrazbo

Komplementarna medicina obravnava ~lovekakot celoto štirih med seboj prepletejo~ih se ravni,vpetih v ~lovekovo socialno okolje. Vsaka od štirihravni – telesna, umska, ~ustvena in duhovna - je po-membna za vzdr`evanje ravnote`ja zdravja in prizdravljenju bolezni. Bolnik v procesu u~enja razu-mevanja nastanka in sporo~ilne vrednosti svoje bo-

lezni skupaj s terapevtom odkriva pomanjkljivosti vodnosu do posami~nih ravni svojega bitja. Skozi pro-ces ozaveš~anja vzpostavlja do sebe in svoje okolicebolj odgovoren, ljube~ in kreativen odnos, ki gavzpodbuja k celostnemu razvoju. Terapevt komple-mentarne medicine mu nudi pomo~ na tej poti no-tranje preobrazbe, ki jo komplementarna medicinarazume kot osnovni smisel bolezni.

Kaj sodi v podro~je komplementarne in al-ternativne medicine (KAM)

Komplementarna medicina pomeni metodezdravljenja, ki se uporabljajo ob konvencionalni me-dicini za ohranitev zdravja in lajšanje bolezni. Meto-de zdravljenja, ki jih bolnik uporablja namesto kon-vencionalnih, imenujemo alternativna medicina.Pogosto se uporablja skupna kratica KAM – komple-mentarna in alternativna medicina.

Po definiciji Nacionalnega centra za komple-mentarno in alternativno medicino, ki ga je leta1998 na pobudo ameriške vlade ustanovil njihovNacionalni inštitut za zdravje, KAM sestavlja skupi-na razli~nih medicinskih sistemov, praks ali proi-zvodov, ki trenutno niso del konvencionalne medici-ne (niso del medicinske izobrazbe in niso splošno navoljo v bolnišnicah) in še niso (dovolj) ovrednotene zznanstvenimi metodami. Sem sodijo:

• alternativni medicinski sistemi – celostni sistemi steorijo in prakso zdravljenja (TKM – tradicionalna kitajska medici-na, ajurveda, homeopatija),

• psihološke (mind-body) tehnike – tehnike, ki kre-pijo sposobnost duha, da vpliva na delovanje tele-sa (meditacija, hipnoza, molitev),

• biološko osnovane terapije – uporaba hrane, zdra-vilnih zeliš~, mikrohranil (vitaminsko – mineralniprehranski dodatki, posebne oblike prehrane, ze-liš~na terapija),

• manipulativne in telesne terapije – manipulacijain/ali premikanje delov telesa (masa`a, kiroprakti-ka, osteopatija, plesna – gibalna terapija),

20

• energetske terapije – zdravljenje z »biopoljem« (rei-ki, zdravilni dotik, Qi gong).

Integrativna medicina – medicina prihod-nosti? Razvite dr`ave vklju~ujejo komple-mentarno medicino v univerzitetni medi-cinski študij in v sistem zdravstvene oskrbe

Pojem integrativna medicina pomeni zdru`eva-nje konvencionalne medicine in preverjenih komple-mentarnih metod zdravljenja s poudarjanjem temelj-nega pomena odnosa med bolnikom in terapevtomter pomena sodelovanja bolnika samega pri ohranja-nju zdravja in zdravljenju `e nastale bolezni.

Izobra`evanje s podro~ja komplementarne medi-cine je vklju~eno v redni študij na številnih evrop-skih (v Avstriji, Švici, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji,Danski, Nem~iji, Poljski, Bolgariji) in ameriških me-dicinskih fakultetah. V mnogih centrih (v Evropi natem podro~ju prednja~i Velika Britanija) je bolnikupoleg konvencionalnega zdravljenja na voljo tudi ka-tera od komplementarnih metod. Vzor~ni primer ho-listi~nega centra z dolgoletno tradicijo je Bristolskicenter za pomo~ bolnikom z rakom v Angliji. Majaletos je v organizaciji društva Dar potekala delavni-ca, ki jo je vodila Rosy Daniel, dr.med., ki je bila vr-sto let medicinska direktorica tega centra. Po special-nosti je internistka in izkušena terapevtka komple-mentarne medicine z 20-letno prakso na tem po-dro~ju. Predstavila je svoj program, ki slu`i bolnikomz rakom kot ogrodje za delo na sebi. Celostna obrav-nava bolnika v bristolskem centru, katerega pokrovi-telj je princ Charles, vklju~uje razli~ne preverjenekomplementarne tehnike, ki bolniku pomagajo pre-vrednotiti odnos do sebe in svoje okolice. V progra-mu je do zdaj sodelovalo `e ve~ kot 20 000 ljudi.

V Sloveniji to podro~je ni urejeno

Slovenija je na podro~ju ureditve sodelovanjamed uradno in komplementarno medicino povsemna repu Evrope. Zelo verjetno pa je celo edina dr`avana svetu, kjer mora zdravnik ob podaljšanju licence,

ki je pogoj za opravljanje zdravniškega poklica, pod-pisati izjavo, s katero se zavezuje, da ne se ne bo uk-varjal z zdravilstvom oz. mazaštvom, kot sta kiro-praktika in homeopatija (v nekaterih dr`avah, kot soVelika Britanija, Švica in Irska, zavarovalnice povr-nejo stroške zdravljenja s komplementarnimi meto-dami le pod pogojem, da omenjene metode izvajazdravnik oz. so bile izvedene v bolnišnici). Prednami je torej še dolga pot do ureditve stanja po zgle-du razvitih evropskih dr`av. V ~asu, ko se bodo zade-ve urejale na formalno – pravni ravni, pa bodo bolni-ki še naprej iskali pomo~ pri zdravilcih.

Bolniki z rakom se pogosto zatekajo kzdravilcem; nekateri integrativni pristopiso `e raziskani

Bolniki z rakom se najpogosteje zate~ejo h kom-plementarnim metodam zdravljenja, kadar se kon-vencionalno zdravljenje izka`e za neu~inkovito alizaradi mote~ih ne`elenih u~inkov terapije. Raziska-ve ka`ejo, da jih 31 % – 83% iš~e pomo~ pri zdravil-cih. Ve~ina bolnikov pa si `eli integrativne obravna-ve, torej tesnega sodelovanja med zdravnikom inzdravilcem.

Pri izbiri ustrezne komplementarne metode jepotrebno upoštevati osnovni namen - ali gre za pre-ventivo, lajšanje telesnih in duševnih simptomovbolezni in ne`elenih u~inkov zdravljenja ali za po-skus podaljševanja pre`ivetja. Bistvenega pomena jetudi ocena stroškov glede na pri~akovano korist tak-šne dopolnilne pomo~i. Mnoge komplementarnetehnike so danes predmet znanstvenih raziskav, kiso `e potrdile u~inkovitost in varnost nekaterih pri-stopov. Vsekakor pa znanstveni dokazi niso edinikriterij izbire komplementarne tehnike, saj je u~in-kovitost mnogih komplementarnih metod te`ko do-kazati s sodobno znanstveno metodologijo.

Uporaba komplementarne medicine z na-menom prepre~evanja raka ali podaljšanjapre`ivetja `e obolelih

21

Danes vsak ~etrti prebivalec v razvitem svetuumre za rakom in vsak drugi zaradi bolezni srca. Zaobe obolenji velja, da sta kar v 75% posledica `iv-ljenjskega sloga. Uporaba komplementarne prakse,kamor med drugim sodijo razli~ne sprostitvene teh-nike za zni`evanje stresa, varovalne diete, u`ivanjeprehranskih dopolnil in rastlinskih zdravil, lahkopomembno zni`a tveganje za razvoj ali ponovitevraka.

• Varovalne diete uvrš~ajo med najbolj u~inkovitena~ine za prepre~evanje raka. Znani tovrstni diet-ni re`imi so makrobiotika, Gersonov program, kizagovarja prehrano brez maš~ob, z minimalnimvnosom `ivalskih beljakovin, visokim vnosom `i-vil, ki vsebujejo kalij in nizkim vnosom `ivil, kivsebujejo natrij. U~inkovitost Gersonovega dietne-ga programa ni bila znanstveno potrjena, poro~ajopa o izboljšanju petletnega pre`ivetja pri bolnikihz malignim melanomom.

Med varovalna `ivila uvrš~ajo plave ribe zaradivisoke vsebnosti omega 3 maš~obnih kislin, zeleni~aj, sojo, laneno seme, sadje in zelenjavo, zlasti kri`-nice (cveta~a, brokoli, zelje), paradi`nik in polnozr-nata `ita.

Na drugi strani pa nekatera `ivila, kot so alko-hol, mle~ni izdelki, sladkor, nasi~ene maš~obe, rde-~e in dimljeno meso, domnevno zvišujejo tveganjeza razvoj raka. Številne raziskave so poskušale poja-sniti vpliv posameznih mikrohranil na razvoj raka,vendar zanesljive neposredne povezave zaenkrat šeniso dokazane. Podatki, ki so nam trenutno na vo-ljo, ka`ejo, da lahko antioksidanti, kot so koencim Q10, vitamini A, C in E, igrajo vlogo pri prepre~eva-nju dolo~enih vrst raka dihal in prebavil, mineral se-len lahko zaš~itno vpliva na razvoj plju~nega raka inraka debelega ~revesa ter danke, raka na debelem~revesu pa lahko pomagajo prepre~evati tudi folati inkalcij. Med vitamine, ki zelo verjetno pomagajo š~i-tititi organizem pred nastankom raka, uvrš~ajo še vi-tamin B12 in vitamin K. Predmet nadaljnjih razi-skav so poleg naštetih tudi konjugirana linolenskakislina, omega 3 maš~obne kisline in melatonin.

Dokazi, ki bi zanesljivo potrjevali zaš~itno vlogoposami~nih izoliranih mikrohranil, še niso na voljo.Mnogi pa verjamejo, da tveganje za nastanek rakazmanjšujejo zlasti kombinacije mikro- in makrohra-nil, kakršno najdemo v naravi (zgoraj našteta varo-valna `ivila). Na dokon~no znanstveno potrditev še~akamo.

• Zdravilne rastlineŠtevilne današnji kemoterapevtiki so rastlinskegaizvora, raziskave, ki iš~ejo potrditve u~inkovitostinovih rastlinskih zdravil, se še vedno zelo inten-zivne. Med še ne dovolj znanstveno potrjenimirastlinskimi zdravili, ki pa imajo dolgo tradicijouporabe, lahko najdemo cel spisek herbalij. Ome-nimo le Essiac ~aj, ki spada med najbolj priljub-ljena rastlinska pomagala pri bolnikih z rakom.Kot dodatek k zdravljenju raka je znana tudi upo-raba derivatov iz gob (pri nas znane šitaki gobe) inzlasti na Kitajskem rastline noni.

Uporaba komplementarne medicine z na-menom izboljšanja kakovosti `ivljenja, laj-šanja simptomov in ne`elenih u~inkov

• Akupunktura, ki jo danes `e obravnavamo kot deluradne medicine, lahko zmanjša bole~ino, slabostin bruhanje zaradi kemoterapije ali kserostomijozaradi radioterapije. 60% bolnikov z rakom je v ne-davno objavljeni raziskavi ob~utilo 30% izboljšanjesimptomov brez ne`elenih u~inkov.

• Nekatera kitajska zeliš~a, kot je ingver, prav takozmanjšujejo slabost ob kemoterapiji. Za la`je pre-našanje slabosti, utrujenosti in drugih ne`elenihu~inkov ob kemo- in radioterapiji se uporabljajotudi razli~ne tehnike vizualizacije in meditacije.

• Psihološke (mind – body) tehnikeTi izjemno pomembni pristopi (meditacija, moli-tev, hipnoza ...), ki spadajo v podro~je komplemen-tarne medicine, pomagajo pri lajšanju simptomovosnovne bolezni in ne`elenih u~inkov zdravljenja,zmanjšujejo stres in morda celo ve~ajo pre`ivetje.Uporabo vedenjskih tehnik pri bolnikih z rakom

22

so za~eli raziskovati leta 1970. Konec osemdesetihlet je bila objavljena študija, ki je dokazala zve~a-no pre`ivetje pri tistih bolnicah z rakom na dojki,ki so uporabljale psihoterapijo in hipnozo. Novej-še raziskave prinašajo glede vpliva na pre`ivetjerazli~ne izsledke. Skupna izkušnja, tudi ~e gre zabolnike z metastazami, pa je izboljšana kakovost`ivljenja. Merijo jo kot zmanjšanje bole~ine, de-presije, napetosti.

Pri celostni obravnavi bolnika z rakom jepomembna tudi duhovnost

Soo~enje s hudo boleznijo z negotovim izidom sevsakogar dotakne na najgloblji ravni. Prebudi najboljpotisnjene strahove, vprašanja, dvome; bolnika poti-sne na rob, preko katerega morda nikoli prej ni upalpogledati. Bolnik raz~iš~uje svoj odnos do `ivljenjain smrti, materialnega sveta in svojih ob~utkov, kimu morda dajejo slutiti obstoj ne~esa, kar presegavidno podobo. Delo in pomo~ na duhovni ravni po-maga bolniku do ve~jega notranjega miru in boljše-ga po~utja kljub telesni bole~ini. Spoznanje smislabivanja in do`ivetje bolezni kot prilo`nosti za ponov-no notranje rojstvo mu pomaga, da se la`je soo~i ssvojo diagnozo in bolje prenaša zdravljenje.

Prav tu pa je sodobna znanstvena medicina naj-šibkejša, saj zaradi svoje vpetosti v zahodni konceptlo~enosti duha in telesa pogosto spregleda širše bol-nikove potrebe ali pa se iz nemo~i zavestno odre~enjihovi obravnavi.

Terapevt komplementarne prakse si pogosto zapogovor z bolnikom lahko vzame ve~ ~asa kot zdrav-nik uradne medicine. Narava številnih komplemen-tarnih metod tudi zahteva, ~e se terapevt zanje uspo-sablja z vso resnostjo in odgovornostjo, vstopanje vlasten intimen proces raz~iš~evanja odnosa do klju~-nih `ivljenjskih vprašanj, tako da je bolj pripravljenna pogovor o bolnikovi bivanjski stiski.

Mo`ne nevarnosti ob uporabi komplemen-tarne in alternativne medicine; kako naj

bolnik ve, katere metode naj uporabi in nakoga se lahko obrne

Komplementarna medicina je lahko ob nepravil-ni uporabi tudi nevarna. Nekatera rastlinska zdravi-la, pa tudi mikrohranila (vitamini in minerali) lahkopovzro~ijo zastrupitev ali pa interakcije z zdravili.Znan je primer šentjan`evke, ki sicer dokazano po-maga izboljšati depresivno razpolo`enje, spreminjapa delovanje ve~ kot 50% zdravil, tudi takih, ki jihuporabljamo za zdravljenje raka. Intenzivne tehnikemanipulacije, kot je kiropraktika, lahko povzro~ijonevarne poškodbe in zaplete.

Najpogostejši nevarnosti uporabe komplemen-tarne medicine pri bolniku z rakom pa sta odlo`itevdiagnosti~nega postopka do to~ke, ko uspešno zdrav-ljenje ni ve~ mo`no in pa opustitev konvencionalne-ga zdravljenja.

Bolnik pri nas sam iš~e informacije, jih presejapo lastni presoji in se sam odlo~a za izbiro komple-mentarne metode zdravljenja oz. terapevta. V slo-venski raziskavi, objavljeni leta 1999, je kar 61%bolnikov izjavilo, da se o uporabi komplementarnemedicine ni posvetovalo s svojim zdravnikom.

Zato smo v pomo~ tistim, ki ~utijo potrebo pokomplementarnem zdravljenju, v tem prispevku po-dali pregled tistih komplementarnih metod, ki so dodanes najbolj podprte z znanstvenimi dokazi ali sose v dolgoletni praksi pokazale kot uspešne. Kot do-polnilna podpora k uradnemu zdravljenju raka velja-jo danes kot najbolj varne in u~inkovite `e naštetepsihološke tehnike (meditacija, vizualizacija, moli-tev), uporaba posebnih diet, mikrohranil in zdravil-nih zeliš~ ter akupunktura. Zelo priporo~ljiva je tudizmerna telesna dejavnost, v kolikor jo bolnikovo sta-nje dopuš~a. Energetske terapije in homeopatija sovarne in pogosto dobra podpora klasi~ni terapiji, vkolikor se bolnik na ra~un tovrstnega zdravljenja neodre~e zdravniškemu nadzoru

Pri izbiri terapevta je smiselno pretehtatinekaj kriterijev

23

• Usposobljenost zdravilca glede na njegovo osnovnoizobrazbo, kadar gre za komplementarne terapije,ki zahtevajo ve~ medicinskega znanja (akupunktu-ra, kiropraktika, osteopatija), kot tudi glede naizoblikovane izobra`evalne programe s posamez-nega podro~ja komplementarne prakse - zdravilciopravljajo usposabljanja doma in v tujini.

• Cena zdravljenja. Izrazito visoka cena zdravljenjaje slab porok razvite eti~ne zavesti zdravilca, zatose je takšnim terpevtom dobro izogniti.

• Pretirani obeti uspešnosti zdravljenja, ne glede nanapredovalost bolezni, slepijo bolnika v skrajni sti-ski in mu - pogosto za drag denar – prodajajo la`-no upanje. Zavesten zdravilec je realisti~en, sebene prikazuje kot ~arovnika s ~ude`no pali~ico, am-pak bolj kot posrednika dolo~enega znanja ali zdra-vilnih darov.

• Osebnostne lastnosti zdravilca, ki so lahko doberkriterij pri odlo~anju, so terapevtova skromnost iniskrena predanost pomo~i bolnikom. Ob takemzdravilcu se bolnik po~uti sprejetega, varnega,ljubljenega, vzbuja mu ob~utek zaupanja in podpo-re. Takšen zdravilec si tudi `eli sodelovanja zzdravnikom in pri bolniku ne spodbuja negativnihprepri~anj o uradni medicini.

Bolnik, ki bo izbiral takšne terapevte, si bo širilmo`nosti dobrega prenašanja zdravljenja ali celoozdravitve. Imel bo ve~ mo`nosti, da tudi zanj posta-ne bolezen drugo rojstvo, da uspe bolezen uporabitiza globlji uvid vase, osebno preobrazbo in notranjorast. Rast, ki mu bo pomagala spoznavati nove, ne-slutene razse`nosti `ivljenja in sprejemati vse, karmu `ivljenje prinaša, z mirom in hvale`nostjo.

Jasna Stoši~

Telesni odziv Bogastvo `ivljenja je v ozaveš~anju lastnegabivanja

Ve~inoma se šele v bolezni za~nemo bolj zave-dati sebe, svojega telesa in duha. V strahu in zme-di ~ustev se marsikdo boji, da bi si s tem lahko šeposlabšal telesno zdravje. Spet drugi razo~aranido`ivljajo, da jih je telo izdalo, ko je zbolelo, saj sozanj dovolj skrbeli. Odgovor je v celostnem gleda-nju, za katerega smo zaprosili strokovnjaka s tegapodro~ja Viljema Š~uko, dr. med., specialista šol-ske medicine in psihoterapevta. Še posebej se za-nima za osebnostni razvoj odraš~ajo~e mladine inodraslih, zato vodi številne delavnice in skupine zaosebnostno rast po Geštalst terapevtski metodi.

Razmišljam, kako ta trenutek naraš~a napetost vmoji glavi. Sedim pred ra~unalnikom in še ne vem,kako naj se lotim pisanja tega ~lanka. Napetost se izglave pomika preko vratu in ramen na vse telo. Go-mazi me po hrbtu, prste na nogah imam hladne,usta suha in v `elodcu ~utim praznino … Priznam,da sem v stiski, saj nisem trdno prepri~an, da bomzmogel na razumljiv na~in napisati bralcem revijeOKNO vse tisto, kar bi rad napisal. Moj trenutni od-ziv torej ni vezan le na ~ustva in razum, ampak tudina telo. Nemara bo prav, da za~nem svoje pisanjeprav pri ugotovitvi: moj odziv je celosten. Verjetno se

Viljem Š~uka,dr. med.

Iskalec resnicemora biti v tišini.

Mahatma Ghandi

24

tudi vi odzivate na podoben na~in, ko se sre~ujete znajrazli~nejšimi izzivi oz. problemi, bodisi iz lastne-ga telesa, bodisi iz okolja. Ste `e kdaj razmišljali ocelostnem odzivanju? ^e mi pri branju še sledite, seskupaj lotimo eksperimenta in poskušamo ozavesti-ti svoje telo. Ste pripravljeni?

Ozavestimo svoje telo – ho~em ali no~em?

• Bodite pozorni na to, kako ta trenutek sedite.

• Najprej pomislite na noge: ste obuti, v copatah,bosi? Imate tople ali mrzle noge?

• Si lahko predstavljajte polo`aj prstov na nogah?Kakšno je njihovo udobje? …

• Ta trenutek se lahko odlo~ite, da izberete druga~en,bolj udoben polo`aj nog.

• Ko ste dodobra ozavestili svoje noge, se lahko osre-doto~ite na zadnjico in na udobnost stola,

• nato se v mislih sprehodite navzgor po hrbtenici doramen, preverite polo`aj in napetost miši~ja ra-menskega obro~a,

• se spustite navzdol po rokah do komolcev in še ni`-je do zapestij in dlani.

• Tisti, ki mi še sledite, si vzemite ~as in se še enkratpo~asi v mislih "sprehodite" od prstov nog, prekobeder, zadnjice, hrbtenice in ramen do prstov rok.Tako boste imeli jasnejšo predstavo o svojem tele-su, njegovem trenutnem polo`aju in odzivanju natrenutno dogajanje.

• Tisti, ki ste prepri~ani, da je takšno nagovarjanjeneumnost, poskušajte s tem eksperimentom:

• osredoto~ite se na trenutno razmišljanje. Kaj vamta trenutek roji po glavi? Kakšen je vaš miselni od-ziv na ta ~lanek? Kako ste ~ustveno razpolo`eni?Vam misli uhajajo drugam?

• ^e odklanjate tudi ta eksperiment, vam predla-gam, da nehate brati. Ta ~lanek namre~ namenjamtistim bralcem, ki `elijo (bolje re~eno: tistim, kiho~ejo) ozavestiti sebe. Vsak se odlo~a sam in po-vsem svobodno. Besedi treba je in mora se rajeopustim, saj velja le ho~em ali no~em.

Sedaj se po~utim bolje, saj sem v mislih z vsemi,ki ste se odlo~ili nadaljevati z branjem. Miši~na na-petost je popustila in tudi `elodec je bolje razpolo-`en. Rad bi, da se tudi vi po~utite telesno dobro in~ustveno umirjeno, da nadaljujemo z razmišljanjemo celostnem odzivanju.

Razmišljajmo celostno – `ivljenje je spletdogajanj materije in energije

Potreboval sem kar precej let, da sem za~el raz-mišljati celostno. Tako kot vas, so tudi mene v šoliusmerjali v u~enje posameznih predmetov, ne da bime opozarjali na njihovo medsebojno povezovanje.Moj šolski na~in razmišljanja je pomenil nabiranjevedno novih informacij, ki sem jih "spravljal v pre-dale" zemljepisa, kemije, matematike, zgodovineitd., jih prešteval in sešteval, prepri~an, da velikoznam. Ko sem se kasneje sre~al s humanisti~no psi-hologijo, sem se odlo~il za Gestalt. Zdramilo me jeGestalt sporo~ilo: roka je veliko ve~ kot seštevek pe-tih prstov in film veliko ve~ kot vsota sli~ic na film-skem traku. Oboje je `ivo dogajanje, ki je v vsakemtrenutku druga~no in ga ni mo~ seštevati, ampak se-stavljati v vedno nove kombinacije. Seštevajo se lah-ko le številke. Znanj torej ne kopi~im in seštevam,ampak si prizadevam, da na novo sprejete informa-cije spreminjajo dosedanje in se sestavljajo v vednonova spoznanja.

@ivljenje do`ivljam kot splet dogajanj materije inenergije. Ne lo~ujem ve~ `ivega sveta od ne`ivega,saj je v vsakem kamnu nenehno gibanje elektronovin drugih osnovnih delcev. Tudi energijo povezujemz `ivim in ne`ivim svetom, saj jo pojmujem kot za-konitosti vesolja, ki so gravitacija, elektromagnetnovalovanje, jedrska sila, te`nja po gradnji (evolucija)in te`nja po razgradnji (entropija). Tako kot zvezdein drugo materijo nas je v 15 milijardah let ustvari-lo vesolje iz prostora, nabitega z energijo. Rodila nasje naklonjenost dru`enja atomov vodika, ogljika, du-šika in kisika v našem oson~ju ter te`nja teh mole-kul po zdru`evanju v vodo, ki je katalizator `ivljenja

25

na tem planetu. Rodila nas je tudi energija sonca, kije s fotosintezo preko organskih spojin ustvarila ami-nokisline in verige beljakovin, ki so med drugim ob-likovale DNK kot genetski tovor `ivljenja. Ljudjesmo torej splet dogajanj med fizi~no materijo inenergijo, ki v danem prostoru in ~asu mobilizira 30trilijonov delcev v ustvarjalno dejavnost.

Naše telo ni stroj – je snovno utelešenje ve-soljske inteligence in informacij

Naše telo torej ni stroj, ni avtomobil, ki se kvari.Je omre`je energije, v katerem se vsako leto zamenja98% vseh atomov. Telo je kakor plamen, ki s pomo~-jo kisika nenehno gori, razpada in se tvori na novo.Telo je dogajanje, ki je nenehno druga~no. Ni le vre-~a mesa in kosti. Je dinami~na oblika zavesti, ki senenehno preobra`a, ali druga~e re~eno, je snovnoutelešenje vesoljske inteligence in informacij. Na vi-dez te`ko dojemljivo, vendar dostopno ~loveškemurazumu. In prav to `elim: da bo vaše telo postalo do-stopno vašemu razumu in spoznanju, da ste celota,ki je splet dogajanj telesa, strasti, ~ustev, razuma, du-hovnosti, prostora, ~asa in energetskih sil vesolja.Rad bi vas prepri~al, da s svojo svobodno voljo lahkov veliki meri vplivate na to dogajanje, ga oblikujete,preoblikujete ali ustvarjate na novo.

Pa me boste vprašali: "Kako naj to storim?" ^e steuspešno opravili eksperiment na za~etku tega ~lan-ka, ste na pravi poti. Telo je namre~ potrebno najprejozavestiti, saj so njegove osnovne fiziološke dejavno-sti programirane genetsko in so povsem avtonomnein nezavedne. Z ozaveš~anjem postanejo dostopnerazumu, s primernim urjenjem pa tudi naši volji.Kako? Ne pozabite, da so prav ~ustva posrednik medpodzavestnim in zavednim oz. ozaveš~enim! Zatosem tiste, ki so odklonili prvi eksperiment, pobaralpo njihovih ~ustvih … ~e so ~ustveni odpori mo~ni,je no~em mo~nejši od ho~em … Podlaga vaših sta-liš~, mišljenj, verovanj, hotenj, prepri~anj, do`ivljanjin ravnanj so vaša ~ustva – pa ~e to ho~ete ali ne. Na-še telo (stanje, zdravje, delovanje) je namre~ odraz

naših stališ~ do `ivljenja nasploh. Od teh stališ~ boodvisen telesni odziv, saj prav stališ~a bistveno obli-kujejo dogajanja v celicah. Hormoni in `iv~ni dra`-ljaji vplivajo namre~ preko mo`ganov na biokemi~nostrukturo RNA v celicah. Od odzivov v vašem vsak-danjem `ivljenju bo torej odvisen na~in presnove vcelicah.

Naše telo je nerazdru`ljivo z našimi ~ustvi,mišljenjem, stališ~i in ravnanji – le-ta obli-kujejo telesni odziv

Telo je torej ve~ kot samo stroj brez zavesti! Je vašsodelavec, ki podpira zavest. Celostno re~eno, je va-še telo eno in nerazdru`ljivo z vašimi ~ustvi, mišlje-njem, stališ~i in ravnanjem. Iz lastne zdravniškeprakse se spomnim, kako lahko stališ~a in prepri~a-nja oblikujejo telesni odziv pri bolnikih z astmo,alergijo, ekcemom, revmo itd. Za gotovo vem, da la`-je premagam virusni prehlad, ~e se ga lotim z opti-mizmom in trdno voljo, saj ra~unam na vpliv bioke-mije. Telo deluje sicer avtonomno in nezavedno, a jebiokemi~no zelo premišljeno. Zadnjih 20 let `e karnekaj vemo o biokemi~nem uravnavanju delovanjamo`ganov in oblikovanju ~ustev. Skrivnost ~ustevrazkrivajo nevrotransmiterji, ki so kemi~ni posredni-ki `iv~nih dra`ljajev. Poznajo jih `e vsaj 60, ~eprav ješe veliko neodkritih. To so snovi, ki oblikujejo opti-mizem, pesimizem, strah, jezo, veselje, `alost itd.Omogo~ijo nam do`ivljati opoj, slast, orgazem, bla-`enost, premagovati napore in bole~ino, ohranjatipotrpe`ljivost v stiski itd. Od na~ina `ivljenja bo od-visno, katere kombinacije teh snovi se bodo obliko-vale v mo`ganih in kakšna bodo vaša stališ~a do jeze,zamer, `alosti, utrujenosti, bole~ine, veselja, potrpe`-ljivosti itd.

Zakaj ne bi jezo spremenili v prijaznost, strah vpogum, razburjenje v umiritev in s tem bistveno iz-boljšali biokemi~no ravnovesje v mo`ganih. Zakaj sene bi znebili dolgotrajnih zamer in se nau~ili odpuš-~ati? Zakaj se ne bi manj naprezali za stvari, ki sonerešljive, pustili drugim njih vrednote in `ivljenjskislog itd? Zakaj se ne bi nau~ili ozaveš~eno do`ivljati

26

• Tretja skrivnost psihoterapije je ozaveš~anje sebe.Ozaveš~anje je urjenje zbranosti, pri ~emer posve-tite posebno pozornost gibalom in ~utilom, za raz-liko od sproš~anja in meditacije, ko se odrekate gi-banju, ~utilom in ~ustvom. Najprej urite ozaveš~a-nje telesa, njenega polo`aja in na~ina dihanja. Kododobra obvladate telo, se lotite ~util: dotikajte seposameznih delov telesa in skušajte ozavestiti do-`ivljanje dotika. Pri tem u~enju nikar ne hitite inprav po~asi preidite na urjenje voha, ki je uvod varomaterapijo in pobudi ~ustveno do`ivljanje. Zozaveš~anjem okusov se sre~ate s hrano in obredi,vezani na pripravo in hranjenje. Nadaljujte z urje-njem vida in nato sluha. Vid urite z opazovanjemdogajanja okoli sebe, ne z gledanjem televizije!Sluh urite s prepevanjem in pripovedovanjem ter sposlušanjem glasbe ali pripovedi drugih. Pri tem siustvarite miselne podobe o videnem, slišanem ingovorjenem. Tako bosta vid in sluh ozaveš~ena, vise pa boste zavedali govorjenega in prevzeli odgo-vornost za povedano.

Dogaja se namre~, da avtomatiziramo veliko šte-vilo gibov in ~utnih zaznav ter jih potisnemo v pod-zavest, da bi v mo`ganih napravili prostor za novezaznave in vedno nove informacije. Avtomatiziralismo hojo, plavanje, smu~anje, vo`njo avtomobila,pisanje, branje, lahko tudi prehranjevanje, kajenje,pitje kave, opazovanje (ki postane bolš~anje v praz-no) in še veliko drugih opravil. Škoda, ker smo zara-di tega vedno bolj odtujeni sebi in `ivimo vedno boljmimo sebe, v prazno. Sodobna tehnologija in še zla-sti industrija potrošništva pa nas nenehno bombar-dira z vedno novimi dra`ljaji, ki se jim izmikamotako, da jih ali avtomatiziramo ali filtriramo. V obehprimerih te~e `ivljenje mimo, v prazno.

Bogastvo `ivljenja je v ozaveš~anju lastnega biva-nja tukaj in sedaj, vsakega trenutka posebej. Škodaprizadevanj in energije, ~e te~e `ivljenje mimo nas innameravamo zvoniti šele po to~i. @ivljenje je prilo`-nost za vsakogar, ki to ho~e!

Viljem Š~uka

sprotno dogajanje, ga sproš~eno opazovati, se mu ~u-diti, navduševati in se ga veseliti, kot to znajo otro-ci? Zakaj ne bi dovolili našemu notranjemu otrokuve~ igrive hudomušnosti …?

Koliko vprašanj bi vam lahko še zastavil, a mi tatrenutek ne pridejo na misel. Raje se skupaj lotimoodgovorov na zgoraj zastavljena. ^e bi hotel biti zelou~en, bi vam svetoval, da se napotite k psihoterapev-tu, ki vam bo pomagal razrešiti nerešene probleme.Kot da imamo psihoterapevti v rokah ~ude`no pali~i-co, ki na hitro in brez te`av reši vse, ~esar se dotak-nemo. Verjemite mi, da ste sebi najboljši terapevt visami, le lotiti se morate na pravem koncu, imeti po-gum, voljo in vztrajnost nekaj storiti zase.

Najboljši terapevt smo lahko mi sami sebi,~e se s pogumom, voljo in vztrajnostjo lo-tim nerazrešenih problemov v treh korakih

• Najprej si poiš~ite zaupnika, s katerim se boste po-govorili o te`avah in mu s tem ponudili mo`nost,da vam "nastavi ogledalo", v katerem se boste uvi-deli in ozavestili tisto, kar doslej niste hoteli oz. `e-leli videti in uvideti. Ljudje imamo pa~ številne fil-tre, skozi katere lahko prodre le tisto, kar ho~emo.Ostalo ponikne v podzavest, tam obti~i in tiš~itako dolgo, dokler v pogovoru z zaupnikom ne pro-dre na površje. Potiskanje v zunaj-zavestno porab-lja veliko energije, ki bi jo sicer še kako potrebova-li za nevrotransmitersko dejavnost, za izgradnjoimunskega sistema, za ustvarjalno delo in še zamarsikaj koristnega.

• Drugi del psihoterapije je gibanje, ki si ga privoš~i-te v naravi. Sprehajanje v naravi vam ponuja mir,tišino in preprostost – tri velika bogastva, ki jih nepremore civilizacija. Vsak dan se vra~ajte vanjo!Kmalu boste ugotovili, da vas je narava sprejela inda ste postali z njo eno. Narava vam bo kmalu za-tem ponudila še dve bogastvi, ki jih civilizacija tudine premore, tj. mo~ in optimizem. Tako obogateniboste la`je dogradili opešano imunost in uravnove-sili mo`gansko delovanje.

27

kazati bilko, za katero se bo oprijela in ji bo mordalajšala bole~ine še kdaj v prihodnosti. Morda jo bomalo potola`ila tudi s tem, ko ji bo pokazala pripo-mo~ke, s katerimi bo nadomestila izgubljeno dojko.

Solze so se posušile. Bolni~ina misel se je za kra-tek ~as preusmerila v nekoliko svetlejši dan. Ob slo-vesu je imela iskrice upanja v o~eh.

Tega dne je prostovoljka v knjigo obiskov zapisa-la pet imen. Pet razli~nih `ivljenj. Ko je zapustilabolnišnico, se je pri vsakem nekoliko ustavila in sespraševala: »Sem ji pomagala, sem jo dobro posluša-la, sem ji dala upanje? Sem kaj spregledala pri gos-pe, ki ni pokazala nobenega strahu in je povedalacelo nekaj lepih pregovorov, `elela pa je samo za~a-sno prsno protezo? Bi se morala druga~e pogovarjatiz `ensko srednjih let, ki no~e ve~ `iveti? Bi jo mora-la tola`iti na bolj so~uten na~in?

To bom pa~ morala raz~istiti na supervizijskemsre~anju. Moram slišati, kako bi se odzvale drugeprostovoljke.

S tem kratkim monologom je prostovoljka za-klju~ila svoje razmišljanje. Bila je `e skoraj doma.

Ta kratek opis pogovora med bolnico in prosto-voljko je le eden od mnogih. Vsaka `enska pride ssvojimi ob~utki, vsaka izpoved je druga~na. Odpira-jo se rane današnjega ~love