4
National Treasury Department: REPUBLIC OF SOUTH AFRICA national treasury TSWANA ISSUED BY: National Treasury: Tel (012) 315 5757 SARS: Tel 0800 007 277 www.treasury.gov.za | www.sars.gov.za Ka kgwedi ya Tlhakole mongwe le mongwe Letona la Matlotlo le rebola Tekanyetsokabo ya setšhaba mo a begang lenaneo la puso la go dirisa madi, matlole le kadimo mo dingwangeng tse tharo tse di latelang. Tekanyetsokabo e tlhalosa mokgwa o madi a puso e a boneng a tlileng go arogangwa ka teng mo mafapheng a bosetšhaba, diporofinsi le dipusoselegae. Lekwalo thuto le ke matlhakanelwa magareng ga lefapha la matlotlo le lefapha la lekgetho la Aferika Borwa TEKANYETSOKABO KE ENG Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba 1 Sms e le nngwe ke 50c. 1. Molaetsa wa Letona 2. Theko ya dithoto 3. Katlaatlelo-loago 2 1. Boitekanelo 2. Go tlhola ditiro 3. WMadi a tswa kae 3 1. Baduela lekgetho 2. Tsa dikgwebo-potlana 3. Saving plans tax breaks 4. Lekgtho la leokwane 4 TEKANYETSO- KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI TSHEGETSO YA TEMOTHUO Lenaneo la temothuo la Agricultural Policy Action Plan le tla thusa go tsweletsa pele maikaeleo a NDP a go tlhola ditiro mo karolong ya temothuo. Mmuso o tlile go abela diporofinsi dibilione di feta R7 go tlamela balemi ba ba iphedisang ka go lema ba le 435 000 le balemi potlana ba le 54 500. THUTO LE IKATISO Bontsi ba madi a tekanyetsokabo a abelwa lefapha la thuto. Mo dingwageng tse 3 tse di tlang dibilione di le R78 di tla abelwa go thusa ka dituelo tsa dithuto tsa yunibesithe, fa dibilione di le R34.3 di abetswe go aga dikolo. MAFARATLHATLHA Ka ngwaga wa 2014 mmuso o tlile go neela mokgatlho wa bapalami-ba- ditimela wa Passenger Rail Agency dibilione di le R11 go reka dipalangwa tse dintšhwa, le go ntšhwafatsa mafaratlhatlha a disikinale. TSHEGETSO YA INDASTERI Dibilione di le R10.3 di tlile go dirisiwa go rotloetsa tlhabololo ya letseno la karolo yago dira ka diatla; Dibilione di le R15.2 di tlile go tshegetsa dikgwebo; go tla abelwa dibilione di le R3.6 mo tlholegong ya tiro mo mafelong a a kgethegileng a ikonomi. TLHOLEGO YA DITIRO Mo dingwageng tse 5 tse di tlang mmuso o ikaeletse go tlhola ditiro di le dibilione di le 6 ka lenaneo la ditiro tsa mmuso, Expanded Public Works (EPW), gotloga go di le dibilione di le 4 mo dingwageng tse 5 tse di fitileng. GO LWANTSHA BOSINYI Chief Procurement Officer o mo letsholong la go lwantsha bosinyi le go netefatsa gore madi a puso ga a dirisiwe botlhaswa. Maikaelomagolo e le go fokotsa bosinyi. T ekanyetsokabo ya ngwaga wa 2014 e lebeletse go rebolola maano a go bona ditsela tseo mmuso o ka godisang ekonomi ka yona. Maikaelelo magolo a mmuso, jaaka go rebolotswe ka lekwalo la National Development Plan (NDP), ke go godisa ekonomi ka diperesente di le 5 go ya go tse 6 ka ngwaga. Kgolo e e kwa godimo ya ekonomi e tlile go oketsa letseno la lekgetho le go neela mmuso matla a go oketsa madi ao e a dirisang go tokafatsa matshelo a batho, ka go mekamekana le go lwantsha botlhoka- tiro, bohuma le ntwa kgatlhanong le go se leka-lekane. Ekonomi ya naga e gotse ka diperesente tse kana ka 1.8 mo ngwaga wa 2013. Maemo a selegae, ga a tlhankantswa le tsosoloso e e bonya ya ekonomi ya lefatshe lotlhe, e dirile gore ditiriso le tlholego ya ditiro di gole ka bonya. Ekonomi e solofetswe gore e gole ka diperesnte di le 2.7 mo ngwageng wa 2014 le go fitlhelela kgolo ya diperesente di le 3.5 ka ngwaga wa 2016. Go na le mekgwa e e mmalwa e e ka thusang ka go tlhabolola kgolo ya ekonomi. Peeletso ya babeeletsi ba dikgwebo tsa setšhaba mo meagong – e e solofetsweng go nna dibilione di le R847.3 mo dingwageng tse 3 tse di tlang – e tla fokotsa dikgwetlo tsa go bona motlakase le dipalangwa tsa botlhe le go ngoka dikgwebo tse e seng tsa mmuso go beeletsa mo mananeong ao. Tlholego ya ditiro yone e tla thusa ka go godisa leruo la naga. Go tokafala ga maemo a ikonomi lefatshe ka bophara a tlhomamisa gore Aferika Borwa e nne le tsholofelo ya go bona kabo mo letsenong la dithoto tsa kwa ntle. Kago ya meago e mentšhwa le go isiwa kwa godimo ga seemo sa meago e eleng teng- e akaretsa go okediwa ga go neelwa ga motlakase go baagi, le go beeletsa mo mafaratlhatlheng a dipalangwa tsa botlhe, le go tsosoloswa ga metswedi e megolo e metlhano ya go tsamaisa metsi mo nageng - e mo botennyeng jwa maikaelelo a magolo a mmuso. Aferika Borwa etla tsaya maatla gotswa mo kgolong ya potlako ya bogwebi le peeletso mo kontinenteng ya Aferika ka bophara. Kgolo e e maatla e solofetswe mo Aferika-ee-Borwa (Sub-Sahara Africa) e tla thusa ka go tokafatsa maemo a ikonomi ya Aferika Borwa mo mengwageng e meraro e tlang. Seo setla kgontsa mmuso go oketsa go inyalana le melao le metheo e e emang nokeng ikonomi ya naga eno le go ikopanya le ya kontinente ya aferika. SEO TEKANYETSOKABO E GO DIRELANG BUDGET 2014

KE ENG TEKANYETSO- KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI · 2014-02-26 · 1. 1.Molaetsa wa Letona 2. Theko ya dithoto 3. 3.Katlaatlelo-loago 2 Boitekanelo 2. Go tlhola ditiro WMadi

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: KE ENG TEKANYETSO- KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI · 2014-02-26 · 1. 1.Molaetsa wa Letona 2. Theko ya dithoto 3. 3.Katlaatlelo-loago 2 Boitekanelo 2. Go tlhola ditiro WMadi

National TreasuryDepartment:

REPUBLIC OF SOUTH AFRICA

national treasury

TS

WA

NA ISSUED BY:

National Treasury: Tel (012) 315 5757 SARS: Tel 0800 007 277

www.treasury.gov.za | www.sars.gov.za

Ka kgwedi ya Tlhakole mongwe le mongwe Letona la Matlotlo le rebola Tekanyetsokabo ya setšhaba mo a begang lenaneo la puso la go dirisa madi, matlole le kadimo mo dingwangeng tse tharo tse di latelang. Tekanyetsokabo e tlhalosa mokgwa o madi a puso e a boneng a tlileng go arogangwa ka teng mo mafapheng a bosetšhaba, diporofinsi le dipusoselegae.

Lekwalo thuto le ke matlhakanelwa magareng ga lefapha la matlotlo le lefapha la lekgetho la Aferika Borwa

TEKANYETSOKABO

KE ENG

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba 1

Sms e le nngwe ke 50c.

1. Molaetsa wa Letona

2. Theko ya dithoto

3. Katlaatlelo-loago

21. Boitekanelo

2. Go tlhola ditiro

3. WMadi a tswa kae

3 1. Baduela lekgetho

2. Tsa dikgwebo-potlana

3. Saving plans tax breaks

4. Lekgtho la leokwane

4

TEKANYETSO-KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI

• TSHEGETSOYATEMOTHUOLenaneo la temothuo la Agricultural Policy Action Plan le tla thusa go tsweletsa pele maikaeleo a NDP a go tlhola ditiro mo karolong ya temothuo. Mmuso o tlile go abela diporofinsi dibilione di feta R7 go tlamela balemi ba ba iphedisang ka go lema ba le 435 000 le balemi potlana ba le 54 500.

• THUTOLEIKATISOBontsi ba madi a tekanyetsokabo a abelwa lefapha la thuto. Mo dingwageng tse 3 tse di tlang dibilione di le R78 di tla abelwa go thusa ka dituelo tsa dithuto tsa yunibesithe, fa dibilione di le R34.3 di abetswe go aga dikolo.

• MAFARATLHATLHAKa ngwaga wa 2014 mmuso o tlile go neela mokgatlho wa bapalami-ba-ditimela wa Passenger Rail Agency dibilione di le R11 go reka dipalangwa tse dintšhwa, le go ntšhwafatsa mafaratlhatlha a disikinale.

• TSHEGETSOYAINDASTERIDibilione di le R10.3 di tlile go dirisiwa go rotloetsa tlhabololo ya letseno la karolo yago dira ka diatla; Dibilione di le R15.2 di tlile go tshegetsa dikgwebo; go tla abelwa dibilione di le R3.6 mo tlholegong ya tiro mo mafelong a a kgethegileng a ikonomi.

• TLHOLEGOYADITIRO Mo dingwageng tse 5 tse di tlang mmuso o ikaeletse go tlhola ditiro di le dibilione di le 6 ka lenaneo la ditiro tsa mmuso, Expanded Public Works (EPW), gotloga go di le dibilione di le 4 mo dingwageng tse 5 tse di fitileng.

• GOLWANTSHABOSINYI Chief Procurement Officer o mo letsholong la go lwantsha bosinyi le go netefatsa gore madi a puso ga a dirisiwe botlhaswa. Maikaelomagolo e le go fokotsa bosinyi.

Tekanyetsokabo ya ngwaga

wa 2014 e lebeletse go

rebolola maano a go bona

ditsela tseo mmuso o ka godisang

ekonomi ka yona.

Maikaelelo magolo a mmuso, jaaka go rebolotswe ka lekwalo la National Development Plan (NDP), ke go godisa ekonomi ka diperesente di le 5 go ya go tse 6 ka ngwaga. Kgolo e e kwa godimo ya ekonomi e tlile go oketsa letseno la lekgetho le go neela mmuso matla a go oketsa madi ao e a dirisang go tokafatsa matshelo a batho, ka go mekamekana le go lwantsha botlhoka-tiro, bohuma le ntwa kgatlhanong le go se leka-lekane.

Ekonomi ya naga e gotse ka diperesente tse kana ka 1.8 mo ngwaga wa 2013. Maemo a selegae, ga a tlhankantswa le tsosoloso e e bonya ya ekonomi ya lefatshe lotlhe, e dirile gore ditiriso le tlholego ya ditiro di gole ka bonya. Ekonomi e solofetswe gore e gole ka diperesnte di le 2.7 mo ngwageng wa 2014 le go fitlhelela kgolo ya diperesente di le 3.5 ka ngwaga wa 2016.

Go na le mekgwa e e mmalwa e e ka

thusang ka go tlhabolola kgolo ya ekonomi. Peeletso ya babeeletsi ba dikgwebo tsa setšhaba mo meagong – e e solofetsweng go nna dibilione

di le R847.3 mo dingwageng tse 3 tse di tlang – e tla fokotsa dikgwetlo tsa go bona motlakase le dipalangwa tsa botlhe le go ngoka dikgwebo

tse e seng tsa mmuso go beeletsa mo mananeong ao. Tlholego ya ditiro yone e tla thusa ka go godisa leruo la naga. Go tokafala ga maemo a ikonomi lefatshe ka bophara a tlhomamisa gore Aferika Borwa e nne le tsholofelo ya go bona kabo mo letsenong la dithoto tsa kwa ntle.

Kago ya meago e mentšhwa le go isiwa kwa godimo ga seemo sa meago e eleng teng- e akaretsa go okediwa ga go neelwa ga motlakase go baagi, le go beeletsa mo mafaratlhatlheng a dipalangwa tsa botlhe, le go tsosoloswa ga metswedi e megolo e metlhano ya go tsamaisa metsi mo nageng - e mo botennyeng jwa maikaelelo a magolo a mmuso.

Aferika Borwa etla tsaya maatla gotswa mo kgolong ya potlako ya bogwebi le peeletso mo kontinenteng ya Aferika ka bophara. Kgolo e e maatla e solofetswe mo Aferika-ee-Borwa (Sub-Sahara Africa) e tla thusa ka go tokafatsa maemo a ikonomi ya Aferika Borwa mo mengwageng e meraro e tlang. Seo setla kgontsa mmuso go oketsa go inyalana le melao le metheo e e emang nokeng ikonomi ya naga eno le go ikopanya le ya kontinente ya aferika.

SEOTEKANYETSOKABOEGODIRELANG

BUDGET2014

Page 2: KE ENG TEKANYETSO- KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI · 2014-02-26 · 1. 1.Molaetsa wa Letona 2. Theko ya dithoto 3. 3.Katlaatlelo-loago 2 Boitekanelo 2. Go tlhola ditiro WMadi

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhabaKaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba2

BUDGET 2014

Mo ngwageng tse 20 tse di fetileng re dirile tswelelopele e e gaisang thata. Re kgonne

go tlhofofatsa matlotlo a mmuso le go netefatsa gore melaoana e e beilweng e tokafatsa maemo a tulo e e botoka go botlhe. Melaoana e e ne ya thusa go sireletsa ikonomi ya naga fa lefatshe ka bophara le ne le itemogela koafalo ya ikonomi mo dingwageng tsa 2008 le 2009.

Go tloga ka 1994, ikonomi ya rona e godile ka diperesente dile 80, di diriswa tse di ntsi di kgonne go fitlhelelwa ka ntlha ya kgolo e e itemogetsweng, fa gontse jalo ya dira gore go kgonagale gore puso e kgone go tlamela baagi. Ka tsone di diriswa tse di fitlheleletsweng, puso e kgonne go oketsa, mo go tsedingwe di tirelo, le go thusa baagi ba rona ka mokgwa wa madi a katlaatleloloago. Gompieno ma Aferika Borwa a afetang dimilione di le 15, bontsi jwa bone e le bana, le batsofe, ba amogela madi a katlaatleloloago. Re dirisitse di diriswa tseno gape go aga matlo a a fetang dimilione di le 2.7, le go oketse palo ya malapa a a fitlhelelang ditirelo tse di akaretsang motlakase, metsi a a phepa, le ditirelo tsa dintlwana-boithusetso tse di botoka. Go sale go ntsi go go tlhokegang. Ikonomi ka bophara e kgonne go tlhola ditiro, lefa ese tse di lekaneng go lepalepana le kgolo e tsweletseng go ya godimo ya ba ba batlang tiro.

Tekanyetso kabo ya ngwaga o, e tswelela go neela ka didiriswa go kemonokeng ya dituelo-tsa katlatleloloago, go tlholwa ga ditiro le dikago tse di tla tokafatsang maemo a go phela a batho ba rona. Dipeeletso mo meagong e dira gore re kgone go fokotsa, mo go tse dingwe, boleng go dikgwebo tse di gwebang ka dithoto mo nageng ya Aferika Borwa le go gweba ga dimmakete le mafatshe a kwa ntle.

Re neela ka madi a mantsi mo kagong ya matlo, tokafatso ya ditsela le go tokafatsa maemo a di tlamelo tsa pholo le ditliliniki le maokelo. Tse dintsi di santse di emetswe go dirwa, ke ka moo re tshwanelang go tlosa dikgoreletsi tse tsotlhe gore re kgone go bona kgolo e e bonako ya ikonomi ya rona, mme kgolo eo ya ikonomi, maungo a teng a tshwanela go aroganyelwa ma Aferika Borwa otlhe.

Ikonomi ya Aferika Borwa e fetogile thata mo dingwageng di 20 tse di fetileng. Le fa re ntse re itemogela mathata a le mantis, Aferika Borwa ke naga ee humileng thata ebile gape ikonomi ya yona e tokafetse thata go fokotsa bohuma.

MOLAETSA

Setshaba se se ipelang:

DINGWAGA DI LE 20 TSA KGOLOLOSEGO

DITLAMORAGO TSA THEKOYADITHOTO

WA LETONA

2013/14 2014/15Phenshene ya batsofe 1 265 1 350

Phenshene ya batsofe ba kwa godimo ga 75 1 285 1 370

Madi a go tshegetsa masole a maloba 1 285 1 370

Madi a go tlamela ba ba sa itekanelang 1 265 1 350

Madi a go tlamela bana ba ba se nang batsadi 800 830

Madi a go thusa bao ba ikaegileng 1 265 1 350

Madi a go tlamela bana 295 315

MADI A KATLAATLELO-LOAGO

DIJOKWADIKOLONGLenaneo la go fepa bana kwa

dikolong le fepa bana ba ba kana ka

dimilione di le 92 ka letsatsi fa e sale

le itsesiwe ka 1994.

LETHERESIKa 1996 bagolo ba le diperesente di le

19.1 ba ne ba sa rutega. Ka 2011 palo e

e ne ya fologela go diperesente di le 8.7.

KGELELOLESWEMagae a a boneng ditirelo tsa

kgeleloleswe a atile ga bedi gotswa

go dimilione di le 4.6 ka 1996, go fitlha

go dimilione tse di fetang 9 ka 2011.

PHITLHELELOYAMETSIPalo ya matlo a a fitlheletseng metsi a

a phepa a oketsegile go nna dimilione

di le 13.2 ka 2011, fa e bapisiwa le

dimilione di le 9.1 ka 1996.

DINTSHOTSABANAKa 2013 dintsho tsa bana ba

dingwaga tse di kwa tlase ga 5 di

fokotsegile go nna 41, fa di bapisiwa le

tse 68 ka ngwaga wa 2000.

MATLOGo simolola ka 1994 go ya go 2013

puso e agile matlo a le dimilione di

le 2.7.

DINTSHOTSAMASEADintsho tsa masea a a kwa tlase ga

ngwaga di fokotsegile go bonnye ba

masea a 33, ka 2012, fa a bapisiwa le

dintsho tsa masea a 45 ka 1994.

HIV/AIDSAferika Borwa e neela balwetse ba ba

fetang 500 000 melemo ya go alafa

mogare wa HIV/AIDS ka ngwaga.

Lenaneo le ke le legolo go fitisa mo

lefatsheng.

Lenaneo la katlaatleloloago ke tsela e puso e e dirisang go fedisa bohuma. Mo dingwageng tse di lesome tse di fetileng palo ya batho b aba

amogelang katlaatleloloago e atile go nna dimilione di le 15.8 ka ngwaga wa 2013/14, go tswa go dimilione di le 7.7 ka ngwaga wa 2003/04.

Theko ya dithoto tsa loago e sireletsa matlo a a bonang letseno le le kwa tlase, ebile gape e thuse ka go fedisa bohuma.

DIKOLOPuso e tlile go aga dikolo di le 433 mo dingwageng tse 3 tse ditlang. Dikolo di le diperesente di le 60 ga di duedise baithute madi a sekolo. Mo 2014 dimilione di le 8.8 tsa baithuti ba tla tsena sekolo mahala.

MATLODimmasepala di le 6 di tlile go neelwa dimilione di le R300 go thusa ka kago ya matlo. Puso e beetse kwa thoko dimilione di le R899.2 mo diporofenseng ka 2014/15 go tlhabolola mafaratlhatlha a ditirelo tsa kgeleloleswe.

MAOKELOMadi a a dirisiwang mo maokelong le ditliliniki a tla oketswa go nna dibilione di le R9.4 ka 2016/17, go tswa go dibilione di le R9 ka 2012/13. Maikaelelo e le go dintšhwafatsa.

TLHABOLOLOYAKGELELOLESWEMo dingwageng tse 2 tse di tlang puso e tla dirisa dibilione di le R1.9 go fedisa matlo-boithusetso a kwa ntle gape e be e neela dibilione di le R15.4 go tlhabolola mafaratlhatlha a kgeleloleswe.

Page 3: KE ENG TEKANYETSO- KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI · 2014-02-26 · 1. 1.Molaetsa wa Letona 2. Theko ya dithoto 3. 3.Katlaatlelo-loago 2 Boitekanelo 2. Go tlhola ditiro WMadi

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhabaKaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba 3

BUDGET 2014

EMPLOYMENTTAXINCENTIVEPhokoletso ya lekgetho la dikgwebo e simolotse ka kgwedi ya Sedimonthole ka ngwaga wa 2013, maikelelo e le go tlamela batšha ba dingwaga tse di 18 go fitlha ka 29 ba e leng gone ba simololang go dira.

NATIONALYOUTHSERVICEPROGRAMMELenaneo le le thusa gore batšha ba ikatisetse go dira ka diatla (artisans) mo tikologong ya go aga.

Aferika Borwa e bona madi ka go kgobokanya lekgetho. Fa madi a letlotlo

a a kgobokantsweng a sa lekane go duelela ditirelo tsotlhe tsa mmuso, puso e adima madi go tswa ko dinageng tsa kwa ntle.

Ka 2014/15, puso e lebeletse go kgobokanya madi a lekgetho a a kana ka ditirilione di le R1.099, fa e lebetse gore madi a go duelela ditirelo tsa mmuso di tlile go lekana le ditirilione di le R1.25. Puso e tla tshwanela ke go adima boleng ba dibilione di le R153.1 go tswa kwa ba beeletsing, ba fa gae le ba dinaga tsa kwa ntle, ka go rekisa dibondo tsa mmuso. Ka ntlha ya maemo a kwa tlase a lekgetho,

TSALEKGETHO 2013/14 %

Lekgetho la badiri 335,9 BN 33,8Lekgetho la letseno la dikgwebo 198,9 BN 20,0Lekgetho mo dithotong tse di tsenang mo nageng

267,2 BN 26,9

VAT 81,4 BN 8,2Lekgetho mo mafureng 47,5 BN 4,8Makgetho a mang 62,7 BN 6,3Gotlhetlhe 993,7 BN 100,0

Oketsa kabo ya madi a melemo ya go leka go alafa mogare wa HIV/AIDS ka dibilione di le R1 ka ngwaga wa 2016/17. Batho a ba le dimilione di le 2.5 ba bona melemo e.

Netefatsa gore tshiamiso ya mafaratlhatlha a ditirelo tsa inshorense ya boitekanelo ya setšhaba (NHI) le dikontaraka tsa dingaka ditswelela pele ko mafelong a a tlhopilweng. Di bilione di le R3.1 di tlile go dirisetswa ntšhwafatso ya maokelo le ditliliniki, fa dibilione di le R1.2 di tlile go dirisetswa dikontaraka tsa dingaka.

GO TLHOLA DITIRO

EXPANDEDPUBLICWORKSPROGRAMME Fa e sale ka ngwaga wa 2014 lenaneo la go tlhola ditiro tsa mmuso le tlhotse ditiro tse di fetang dimilione di le 5, bontsi ba tsone e le ditiro tsa nakwana. Mo setlheng se se tlang puso e ikaeletse go tlhola ditiro di le dimilione tse 6.

COMMUNITYWORKPROGRAMMELenanao le le solofetsa batsaa-karolo sebaka sa go dira matsatsi a le 2 ka beke, kgotsa matsatsi a le 8 ka kgwedi; maikealelo e le go godisa ikonomi ka go dira.

PUSO E TSHEGETSA MANANEO A GO TLHOLA DITIRO

TLHABOLOLO YA MAEMO A DITIRELO TSA BOITEKANELO

TshireletsoR48BNTse Dingwe

R118BN

Tsa PholoR146BN

Mafaratlhtlha a IkonomiR93BN

Thuto R254BN

Ditirelo tsa SetshabaR65BN

Tsa Matlo le Ditirelo tsa BaagiR143BN

Tsa disaense, Mafaratlhatlha a Tekenoloji le tsa TikologoR19BN

Molao le Tolamo

R116BN

Ditirelo tsa IkonomiR50BN

Tshireletso ya BaagiR144BN

Tsa Ditirelo le Katlaatlelo-loagoR57BN

KOO MADI A TSWANG TENG

RE ADIMA/DUELA BOKAE?

A TLA DIRISIWA JANG?

1

2

3

4

5

Baagi ba ba tlhokang ba bona ditlhokego tsa pholo mahala go tswa kwa pusong, gape

baagi ba letseno le le kwa tlase ba bona ditirelo tsa tlhwatlhwa e e kwa tlase. Mo dingwageng tse 3 tse di tlang puso e tlile go:

Dirisa di bilione di le R77 mo ditirisong tsa ditlhokego tsa pholo le dibilione di le R240 mo maokelong a mmuso.

Tlhoma Office of Health Standards Compliance, karolo e e ikemetseng ya go tlhatlhoba ditirelo tsa pholo, ka ngwaga wa 2014/15.

Beela kwa thoko dimilione di le R600 go simolola lenaneo la melemo ya go thibelela Human Papilloma Virus (HPV), e e thibelelang kankere ya popelo.

sekoloto sa puso se oketsegile go tswa go dibilione di le R5.26 ka ngwaga wa 2008/09 go fitlha go ditrilione di le R1.6 ka ngwaga wa 2014/15.

Sekoloto sa puso se oketsegile go tswa go dibilione di le R54.4 ka 2008/09 go fitlha go dibilione di le R139.2 ka 2016/17. Morwalo o wa sekoloto se se kwa godimo se raya gore madi a mantis a dirisetswa go duelela sekoloto go na le go duelela ditirelo tse di jaaka meago, thuto, pholo le go tlhola ditiro.

Puso e ela tlhoko mathata a a tlisiwang ke sekoloto se; ka gone e lopa mafapha a mmuso gore a dirise madi ka tsela e e tshwanetseng go fokotsa tshenyo ya madi.

Page 4: KE ENG TEKANYETSO- KABO E LEBELETSE GO GODISA EKONOMI · 2014-02-26 · 1. 1.Molaetsa wa Letona 2. Theko ya dithoto 3. 3.Katlaatlelo-loago 2 Boitekanelo 2. Go tlhola ditiro WMadi

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhabaBUDGET2014

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba4

LEKGETHOMOLEOKWANE

Lekgethopoelo ( go bolokega le goya tlase ga lekgetho le o tshwanelwang ke go le duela ) go baduela lekgetho ba mong, lekgetho le ile kwa godimo ka tsela e latelang:

Ditheolelo tsotlhe tsa leokwane le tsa Letlole la Dikotsi tsa Tsela (Road Accident Fund) di tla tlhatlhoga ka 12c litara le 8c litara go simolola ka 2 Moranang 2014. Se setla isa ditheolelo tsotlhe tsa leokwane la petorolo kwa godimo ka R2.25 litara le R2.10 litara ya disele.

MEPHATO YA LEKGETHO NGWAGA WA LEKGETHO:2013/14

NGWAGA WA LEKGETHO:2014/15

Ba kwatlase ga dingwaga tse 65 R67 111 R70 700

Ba dingwaga tse 65 le go feta R104 611 R110 200

Ba dingwaga tse 75 le go feta R117 111 R123 350

DIPOELO TSA LEKGETHO NGWAGA WA LEKGETHO:2013/14

NGWAGA WA LEKGETHO:2014/15

Go ba duela-lekgetho botlhe R12 080 R12 726

Dingwaga tsa 65 le go feta R6 750 R7 110

Dingwaga tsa 75 le go feta R2 250 R2 367

PHEFOFATSOYALEKGETHOGOBADUELALEKGETHOTekanyetsokabo e neela ka

phefofatso ya lekgetho la letseno la dibilione di le R9.25 go baduela

lekgetho ka bong. Lekgetho la letseno le rotloetsa le lekgetho la pusetso ya letseno di atulositswe gore dikgone go neela phefofatso go ditlamorago tsa goya godimo ga ikonomi. Phefofatso ya lekgetho gongwe goya goiketla ga lekgetho le beilwe gore le ungwele baduela lekgetho ba letseno le le kwa tlase ga R350 000 mo ngwageng.

Fa gole jalo, dipersente di le 56 tsa phefofatso di tlaya go baduela-lekgetho bao, lefa gole jalo diperesente dile 30 ditla isiwa go baduela-lekgetho ba o ba amogelang letseno la diranta dile R350 000 le R750 000 mo ngwageng.

Boleng jwa letseno le motho a ka le amogelang pele a ka tshwanela go duela lekgetho le okeditswe go lekgetho la ngwaga o simololang gotswa ka 1 Lwetse 2014 go fitlha go letlha la 28 Tlhakole 2015 jaaka tse dilatelang:

SE DITEKATEKANYO TSA LEKGETHO LE TLA DIRANG GO KGETSANA YA GAGO

Dikoporasi tsa dikgwebo-potlana di kgethololwa ka ditekatekanyo tsa lekgetho-

le-lekwa godimo. Phefofatso e, ga e amane le ditlhwatlhwa tsa tirisano-mmogo ya lekgetho le go ungwela fela dikgwebo tse di tsenyang letseno.

Go tsewa tsia go lebisitswe thata go emela thotloetso-lekgetho ka tirisano-mmogo ya lekgetho-poelo ya go fitlha go R15 000 ka ngwaga go dikgwebo-potlana le tse dimo magareng tse di duelang lekgetho. Go buisana le setshaba ka dintlha tse di botoka tsa mokgwa o montšwha wa lekgetho-poelo go tla latela mo bokhutshwaneng.

Go tsweletsa go rotloetsa dikgwebo-potlana, kabo e neelana ka go fokodiwa ga letseno le le kgethololwang la dikgwebo-potlana. Boleng jwa lotseno le le kgethololwang ka tekatekanyo ya lekgetho la lefela gongwe le le tla okediwa lefa tekatekanyo ya lekgetho le le kwa godimo le tla isiwa kwa tlase gotswa go diperesente di le 6 go fitlha go di le 5.

Bojalwa, bogolo segolo di biri le bojalwa jwa digalagala (spirits) ditla tlhatloga magareng ga 6.2 le diperesente dile 12. Ga go tlo gonna le ditlhatlhogo go bojalwa jwa setso gongwe momela o omelang bojalwa jwa setso (beer powder). Ditlhatlhogo di ka tsela e latelang:

Sms e le nngwe ke 50c.

AOBONELOKWALOTHUTOLELELEBOTLHOKWASMS EE KGOTSA NYA MO

LEKGETHOLEROTLOETSAMAANOAGOIPEELA

Go rotloetsa batho go ipeela madi, lekgetho le le kgethegileng go

dinamane, morokotso le dipoelo mo go beeletseng nako e telele di tla neelanwa go dipeeletso tsa go sa fete R30 000 ka ngwaga.

Dipeeletso tsa nako e telele

go dibanka, mekgwa ya go beeletsa kabontsi, letlole la go refosangwa le go beeletsa ga Retail Savings Bonds gotla letlelelwa go fiwa ke dibanka, inshorense le ditlamo tse dumeletsweng. Dintlha tse di tseneletseng di tla nna teng mo sebakeng sa dikgwedi tse 12 tse di latelang.

Dituelo go tswa go madi a go leboga-tiro a ntlha, di tla duedisiwa lekgetho go dirisiwa mekgwa e e farologaneng ya lekgetho gore di tswele baamogedi ba madi a a nthla mosola.

Ditlamorago tsa diphetogo tse gore letlole le le duelwang go fitlha go R500 000 ga le na go duediswa lekgetho.

DITLHA-TLHOSOKA:

Biri 9c per 340ml can

Mofeine o o sa omelwang

13c per 750ml bottle

Moweine o o ometsweng

27c per 750ml bottle

Morara (Sparkling) 62c per 750ml bottle

Bojalwa jwa maungo (Alcoholic Fruit Beverages)

9c per 330ml

bottle

Bojalwa jwa Digalagala (Spirits)

R4.76 per 750ml bottle

Motsoko (disikarete) 68c per packet of 20

Motsoko 87c per 50g

Motsoko wa Peipe 9c per 25g

Disikara R5.11 per 23g

MOTSOKO, BOJALWA DI ATISA GO TLHATLOGA

Tuelo ya lekgetho go lekgetho-la-ngwaga e felang ya 28 Tlhakole 2015

Letseno le le kgethololwang la batho(R) Tuelo-Lekgetho ( R)

0 go 174 550 18% ya letseno le le kgethololwang

174 551 go 272 70031 419 +25% ya letseno le le kgethololwang la godimo ga 174 550

272 701 go 377 45055 957 + 30% ya letseno le le kgethololwang la godimo ga 272 700

377 451 go 528 00087 382 + 35% ya letseno le le kgethololwang la godimo ga 377 450

528 001 go 673 100140 047 + 38% ya letseno le le kgethololwang la godimo ga 528 000

673 101 le kwa godimo195 212 + 40% ya letseno le le kgethololwang la godimo ga 673 100

Di Terasete gona le di Terasete tse di kgethegileng

Tekatekanyo ya lekgetho: 40%

DIKGWEBO-POTLANA DI AMOGELA THOTLOETSO

2014

DITOGAMAANO

T

SA LEKGETHO