1
NEDELJSKI Datum: 27. 8. 2010 Ura: 8.26 Barva: CYMK Stran: 22 22 29. AVG U STA 2010 POMEM- BNE Dobra duša BARON ŽIGA ZOIS IN RDEČI KRAP, KI JE V RESNICI KIRNJICA Je res, ni res V Sloveniji bi morali leto 2019 razglasiti za Zoisovo leto Bakrorez s kirnjico, katerega vrezovanje v baker je plačal baron Žiga Zois, je bil tabla 315 Blochovega dela Splošni prirodopis rib. Na sliki je primerek iz Biblioteke SAZU, ki je pobarvan enako kot tisti v Narodnem muzeju Slovenije. Na listek, nalepljen na hrbet kartona z bakrorezom s kirnjico v Narodnem muzeju Slovenije, je Zoisov prijatelj baron Jožef Kalasanc Erberg iz Dola pri Ljubljani napisal, da gre za sliko zelo redkega rdečega krapa iz reke Save. Dragan Božič ¨e bi me kdo prosil, naj natejem de- set najpomembnejih Slovencev, bi mednje gotovo uvrstil tudi igo Zoi- sa. ProLelje njegove palaLe na Bregu 22 v Ljubljani krasi bronasto doprsje, pod katerim pie, da je bil naravoslo- vec, gospodarstvenik in mecen. Splono znano je, da je baron Zois kot dua slovenskega preporoda duhovno in gmotno podpiral drama- tika Linharta, pesnika Vodnika in je- zikoslovca Kopitarja ter da je njego- vo veliko bogastvo temeljilo na pri- dobivanju in prodaji eleza. Med naravoslovce pa ga lahko med drugim uvrLamo zato, ker je ustvaril izjemno zbirko mineralov, v kateri je imel kot prvi na Kranjskem celo tiri izpodnebnike, ker se je zanimal za naLin nastanka kamnin, ki tvorijo Ju- lijske Alpe, in ker je v svoji palaLi gojil ter preuLeval Lloveke ribice ali mo- Lerile. Te skrivnostne slepe dvoivke, ki menda doLakajo sto let ali veL, i- vijo v podzemlju dinarskega Krasa in bodo v Postojni doivele samo njim posveLeno razstavo. Baron Zois je za ivljenja napisal na stotine pisem, ki so romala po vsej Evropi in so v veliki meri v izvirniku ali osnutku ohranjena v raznih knji- nicah, arhivih in muzejih. Vsebina velike veLine teh pisem pa ostaja skrivnost, saj e prepisana niso bila, kaj ele prevedena. ULeni baron al ni Lutil prav nobene potrebe, da bi svoje misli in znanje posredoval jav- nosti. Edina znana izjema je v nem- Lini napisani Llanek o Lloveki ribici, ki nosi naslov PoroLilo o vrsti ribe iz vasi Vir pri StiLni in je izel leta 1807 v ljubljanskem tedniku Laibacher Wochenblatt. Zaradi piLeve preveli- ke skromnosti sicer ni podpisan, ven- dar iz drugega vira vemo, da ga je na- pisal znameniti baron. Odnos Republike Slovenije do zapuščine velikega Kranjca Slovenci smo e vedno veliki dolni- ki ige Zoisa. Resda se po njem ime- nujejo kratka cesta v srediLu Lju- bljane, piramida ob njegovi palaLi, tipendije za nadarjene uLence in ce- lo nagrada za najpomembneje znanstvene doseke, vendar je to e vedno mnogo premalo. Njegov lito- elezni nagrobnik, na katerega mi- moidoLe ne opozarja noben napis, alostno propada na dvoriLu njego- ve palaLe, njegova e prej omenjena bogata korespondenca z izjemo pi- sem, ki sta si jih pisala s Kopitarjem, ostaja neobjavljena in neobdelana, velika veLina njegove zbirke minera- lov pa je shranjena v depojih Prirodo- slovnega muzeja Slovenije. Zoisova knjinica je razprena po policah s starimi tiski Narodne in univerzitet- ne knjinice, njeni rokopisni popisi pa niso prepisani in ne preuLeni. Sicer pa naj spomnim, da se blia 200. obletnica Zoisove smrti. Naj Ljubljana in Slovenija leto 2019 na- redita za Zoisovo leto, zaznamovano s privlaLnimi razstavami in lahtnimi publikacijami. To bo prilonost, ki je ne smemo zamuditi. Zois je bil oseb- nost evropskih obzorij. Njegova za- puLina je tako bogata in izjemna, da bi s primerno predstavitvijo v njego- vem letu v nae kraje lahko privabili na tisoLe tujih turistov, eljnih videti staro, lepo, zanimivo in dragoceno. FinanLni vloek bi bil gotovo mnogo- tero povrnjen. Rdeči krap, ujet v Savi in prenesen na bakreno ploščo Pri poglobljenem preuLevanju Zoi- sove zapuLine bo gotovo prilo na dan e marsikaj zanimivega. Naj to- krat predstavim zgodbo o rdeLem krapu. Med grafiLnimi listi in slikami, ki jih hrani GrafiLni kabinet Narod- nega muzeja Slovenije v Ljubljani, je le peLica upodobitev ivali. So pa nekatere od teh izjemne, na primer sliki potemnelih Llovekih ribic, ki ju je leta 1845 naslikal dunajski aka- demski slikar Michael Sandler in sem ju predstavil v februarski tevilki re- vije Proteus, in bakrorez z upodobit- vijo rdeLe ribe, ki je nalepljen na kar- ton, na katerega hrbtu je listek z bese- dilom v gotici. Kar nekaj truda me je stalo, da sem razvozlal ne prav lepo napisan zapis. V prevodu se glasi: »Slika tako imenovanega rdeLega krapa, ki je zaradi svoje barve prava redkost in so ga v prejnjem stoletju med letoma 1780 in 1790 ujeli v reki nekaj Lasa zaloeni. Morda pa ni da- leL Las, ko jih bomo spet lahko obLu- dovali v rokopisni zbirki nae osred- nje knjinice. Glede na izpriLano prijateljstvo med Zoisom in Erbergom bi seveda priLa- kovali, da bodo na listku zapisani res- niLni podatki o rdeLi ribi na bakrore- zu, ne pa izmiljena zgodba o rdeLem krapu iz reke Save, v kateri krapi v 18. stoletju sploh niso iveli. e najbolj verjetno je, da je zapis nastal proti koncu Erbergovega ivljenja, ko ga je pestila huda duevna bolezen. n . . Oljni portret ljubljanskega barona Žige Zoisa, ki ga je naslikal slikar Andrej Janez Herrlein, ki je prišel v Ljubljano leta 1778 kot učitelj risanja. Hrani ga Narodni muzej Slovenije. / foto: Tomaž Lauko Savi ter prinesli baronu igi Zoisu, ki ga je dal prenesti na priloeni bakro- rez.« Kdo je avtor nenavadnega zapisa? Zapis ni ne podpisan ne datiran, ven- dar glede na vsebino ni dvoma, da je nastal v 19. stoletju. Le kdo je njegov avtor? Morda bi nael odgovor na to vpraanje z naLrtnim iskanjem roko- pisov iz 19. stoletja, napisanih z isto roko, vendar za kaj takega nisem imel ne volje ne Lasa. Potem pa se mi je nasmehnila sreLa. V roke mi je prila knjiga Eme Umko- ve, v kateri je zasluna slovenska ar- hivarka popisala tako imenovani Dolski arhiv. Med vsebino ene od katel je navedena tudi »slika rdeLe- ga krapa«. Takoj sem vedel, da gre za bakrorez, ki ga hrani GrafiLni kabi- net. Dolski arhiv je namreL v drugi polovici 19. stoletja priel v takratni Deelni muzej, po drugi svetovni voj- ni pa so ga premestili v sedanji Arhiv Republike Slovenije. Le nekaj arhi- valij je, kot kae, ostalo v Narodnem muzeju, nasledniku Deelnega mu- zeja, med njimi bakrorez z upodobit- vijo »rdeLega krapa«. Ker se je v isti katli kot slika rdeLe ribe po popisu v knjigi Umkove nahajalo gradivo iz- pod peresa barona Joefa Kalasanca Erberga (1771 do 1843), sem posu- mil, da bi utegnil biti avtor zapisa na listku prav on. Erberg, znan kot vzgo- jitelj avstrijskega cesarja Ferdinanda in pisec Poskusa osnutka za literarno zgodovino Kranjske, je bil Zoisov prijatelj. Riba na bakrorezu ni krap, ampak kirnjica Potem ko sem razvozlal pisca zapisa na listku, pa naj omenim e, da riba na bakrorezu v resnici ni krap. Da je ta- ko, bi povedal vsak ribiL, ki je kdaj ujel kakega krapa. ZnaLilnosti upodoblje- ne ribe so poleg rdeLe barve moLno podaljana tretja koLica hrbtne pla- vuti, repna plavut srpaste oblike in ze- lo dolgi trebuni plavuti. Gre za kirnji- co, eno najlepih ribic Sredozemske- ga morja, ki ivi v globinah med 30 in 100 m. Njena dolina nikdar ne prese- e 25 cm. V severnem Jadranu je na alost ni, paL pa ivi ob navpiLnih ste- nah dalmatinskih otokov. Od kod je dobil baron Erberg bakro- rez z lepotiLko jadranskih globin? Od prijatelja Zoisa! ¨e si ga namreL e en- krat ogledamo, bomo pod ribico opa- zili napis v nemLini Gestochen auf Kosten von B. S. Z. in Laibach, ki po- ve, da je bila slika ribice vrezana v ba- kreno ploLo na stroke b(arona) S(igmunda) Z(oisa) v Ljubljani, nad zgornjim desnim vogalom okvira in v njegovem spodnjem desnem vogalu pa e tevilki CCCXV oziroma 315. Kaj pomenita? NiL drugega kot to, da gre za 315. tablo publikacije Sploni prirodopis rib (Berlin, 17821795), ki jo je napisal berlinski zdravnik in na- ravoslovec Marcus Elieser Bloch ter velja kot najlepe delo o ribah, natis- njeno v 18. stoletju. En izvod je imel v svoji bogati knjinici tudi baron Zois, ki je naveden na dveh seznamih pred- naroLnikov na to izjemno delo. Zdaj ga v zbirki starih tiskov hrani Narod- na in univerzitetna knjinica, vendar so vsi zvezki s kar 432 dragocenimi roLno pobarvanimi bakrorezi rib e

KI JE V RESNICI KIRNJICA ampak kirnjica Je res,odmev.zrc-sazu.si/dedi/pdf61.pdf · Slovenije. / foto: T oma Lauko ... Erberg a (1771 do 18 43), sem posu - mil, da bi utegnil biti

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: KI JE V RESNICI KIRNJICA ampak kirnjica Je res,odmev.zrc-sazu.si/dedi/pdf61.pdf · Slovenije. / foto: T oma Lauko ... Erberg a (1771 do 18 43), sem posu - mil, da bi utegnil biti

NEDELJSKI Datum: 2 7. 8. 2010 Ura: 8.26 Barva: CYMK Stran: 22

22

2 9. AVG U STA 2 010

P

O

M

E

M

-

B

N

E

Dobra dušaBARON ŽIGA ZOIS IN RDEČI KRAP,KI JE V RESNICI KIRNJICA

Je res,ni resV Sloveniji bi morali leto 2019razglasiti za Zoisovo leto

Bakrorez s kirnjico, katerega vrezovanje v baker je plačal baron Žiga Zois, je bil tabla 315 Blochovegadela Splošni prirodopis rib. Na sliki je primerek iz Biblioteke SAZU, ki je pobarvan enako kot tisti vNarodnem muzeju Slovenije.

Na listek, nalepljen na hrbet kartona z bakrorezom s kirnjico vNarodnem muzeju Slovenije, je Zoisov prijatelj baron JožefKalasanc Erberg iz Dola pri Ljubljani napisal, da gre za sliko zeloredkega rdečega krapa iz reke Save.

.

Dragan Božič

Èe bi me kdo prosil, naj na�tejem de-

set najpomembnej�ih Slovencev, bi

mednje gotovo uvrstil tudi �igo Zoi-

sa. Proèelje njegove palaèe na Bregu

22 v Ljubljani krasi bronasto doprsje,

pod katerim pi�e, da je bil naravoslo-

vec, gospodarstvenik in mecen.

Splo�no znano je, da je baron Zois

kot du�a slovenskega preporoda

duhovno in gmotno podpiral drama-

tika Linharta, pesnika Vodnika in je-

zikoslovca Kopitarja ter da je njego-

vo veliko bogastvo temeljilo na pri-

dobivanju in prodaji �eleza.

Med naravoslovce pa ga lahko med

drugim uvr�èamo zato, ker je ustvaril

izjemno zbirko mineralov, v kateri je

imel kot prvi na Kranjskem celo �tiri

izpodnebnike, ker se je zanimal za

naèin nastanka kamnin, ki tvorijo Ju-

lijske Alpe, in ker je v svoji palaèi gojil

ter preuèeval èlove�ke ribice ali mo-

èerile. Te skrivnostne slepe dvo�ivke,

ki menda doèakajo sto let ali veè, �i-

vijo v podzemlju dinarskega Krasa in

bodo v Postojni do�ivele samo njim

posveèeno razstavo.

Baron Zois je za �ivljenja napisal na

stotine pisem, ki so romala po vsej

Evropi in so v veliki meri v izvirniku

ali osnutku ohranjena v raznih knji�-

nicah, arhivih in muzejih. Vsebina

velike veèine teh pisem pa ostaja

skrivnost, saj �e prepisana niso bila,

kaj �ele prevedena. Uèeni baron �al

ni èutil prav nobene potrebe, da bi

svoje misli in znanje posredoval jav-

nosti. Edina znana izjema je v nem�-

èini napisani èlanek o èlove�ki ribici,

ki nosi naslov Poroèilo o vrsti ribe iz

vasi Vir pri Stièni in je iz�el leta 1807

v ljubljanskem tedniku Laibacher

Wochenblatt. Zaradi pi�èeve preveli-

ke skromnosti sicer ni podpisan, ven-

dar iz drugega vira vemo, da ga je na-

pisal znameniti baron.

Odnos Republike Slovenijedo zapuščine velikegaKranjcaSlovenci smo �e vedno veliki dol�ni-

ki �ige Zoisa. Resda se po njem ime-

nujejo kratka cesta v sredi�èu Lju-

bljane, piramida ob njegovi palaèi,

�tipendije za nadarjene uèence in ce-

lo nagrada za najpomembnej�e

znanstvene dose�ke, vendar je to �e

vedno mnogo premalo. Njegov lito-

�elezni nagrobnik, na katerega mi-

moidoèe ne opozarja noben napis,

�alostno propada na dvori�èu njego-

ve palaèe, njegova �e prej omenjena

bogata korespondenca z izjemo pi-

sem, ki sta si jih pisala s Kopitarjem,

ostaja neobjavljena in neobdelana,

velika veèina njegove zbirke minera-

lov pa je shranjena v depojih Prirodo-

slovnega muzeja Slovenije. Zoisova

knji�nica je razpr�ena po policah s

starimi tiski Narodne in univerzitet-

ne knji�nice, njeni rokopisni popisi

pa niso prepisani in ne preuèeni.

Sicer pa naj spomnim, da se bli�a

200. obletnica Zoisove smrti. Naj

Ljubljana in Slovenija leto 2019 na-

redita za Zoisovo leto, zaznamovano

s privlaènimi razstavami in �lahtnimi

publikacijami. To bo prilo�nost, ki je

ne smemo zamuditi. Zois je bil oseb-

nost evropskih obzorij. Njegova za-

pu�èina je tako bogata in izjemna, da

bi s primerno predstavitvijo v njego-

vem letu v na�e kraje lahko privabili

na tisoèe tujih turistov, �eljnih videti

staro, lepo, zanimivo in dragoceno.

Finanèni vlo�ek bi bil gotovo mnogo-

tero povrnjen.

Rdeči krap, ujet v Savi inprenesen na bakrenoploščoPri poglobljenem preuèevanju Zoi-

sove zapu�èine bo gotovo pri�lo na

dan �e marsikaj zanimivega. Naj to-

krat predstavim zgodbo o rdeèem

krapu. Med grafiènimi listi in slikami,

ki jih hrani Grafièni kabinet Narod-

nega muzeja Slovenije v Ljubljani, je

le pe�èica upodobitev �ivali. So pa

nekatere od teh izjemne, na primer

sliki potemnelih èlove�kih ribic, ki ju

je leta 1845 naslikal dunajski aka-

demski slikar Michael Sandler in sem

ju predstavil v februarski �tevilki re-

vije Proteus, in bakrorez z upodobit-

vijo rdeèe ribe, ki je nalepljen na kar-

ton, na katerega hrbtu je listek z bese-

dilom v gotici. Kar nekaj truda me je

stalo, da sem razvozlal ne prav lepo

napisan zapis. V prevodu se glasi:

»Slika tako imenovanega rdeèega

krapa, ki je zaradi svoje barve prava

redkost in so ga v prej�njem stoletju

med letoma 1780 in 1790 ujeli v reki

nekaj èasa zalo�eni. Morda pa ni da-

leè èas, ko jih bomo spet lahko obèu-

dovali v rokopisni zbirki na�e osred-

nje knji�nice.

Glede na izprièano prijateljstvo med

Zoisom in Erbergom bi seveda prièa-

kovali, da bodo na listku zapisani res-

nièni podatki o rdeèi ribi na bakrore-

zu, ne pa izmi�ljena zgodba o rdeèem

krapu iz reke Save, v kateri krapi v 18.

stoletju sploh niso �iveli. �e najbolj

verjetno je, da je zapis nastal proti

koncu Erbergovega �ivljenja, ko ga je

pestila huda du�evna bolezen. n.

.

Oljni portret ljubljanskegabarona Žige Zoisa, ki ga jenaslikal slikar Andrej JanezHerrlein, ki je prišel v Ljubljanoleta 1778 kot učitelj risanja.Hrani ga Narodni muzejSlovenije. / foto: Tomaž Lauko

Savi ter prinesli baronu �igi Zoisu, ki

ga je dal prenesti na prilo�eni bakro-

rez.«

Kdo je avtor nenavadnegazapisa?Zapis ni ne podpisan ne datiran, ven-

dar glede na vsebino ni dvoma, da je

nastal v 19. stoletju. Le kdo je njegov

avtor? Morda bi na�el odgovor na to

vpra�anje z naèrtnim iskanjem roko-

pisov iz 19. stoletja, napisanih z isto

roko, vendar za kaj takega nisem

imel ne volje ne èasa. Potem pa se mi

je nasmehnila sreèa.

V roke mi je pri�la knjiga Eme Umko-

ve, v kateri je zaslu�na slovenska ar-

hivarka popisala tako imenovani

Dolski arhiv. Med vsebino ene od

�katel je navedena tudi »slika rdeèe-

ga krapa«. Takoj sem vedel, da gre za

bakrorez, ki ga hrani Grafièni kabi-

net. Dolski arhiv je namreè v drugi

polovici 19. stoletja pri�el v takratni

De�elni muzej, po drugi svetovni voj-

ni pa so ga premestili v sedanji Arhiv

Republike Slovenije. Le nekaj arhi-

valij je, kot ka�e, ostalo v Narodnem

muzeju, nasledniku De�elnega mu-

zeja, med njimi bakrorez z upodobit-

vijo »rdeèega krapa«. Ker se je v isti

�katli kot slika rdeèe ribe po popisu v

knjigi Umkove nahajalo gradivo iz-

pod peresa barona Jo�efa Kalasanca

Erberga (1771 do 1843), sem posu-

mil, da bi utegnil biti avtor zapisa na

listku prav on. Erberg, znan kot vzgo-

jitelj avstrijskega cesarja Ferdinanda

in pisec Poskusa osnutka za literarno

zgodovino Kranjske, je bil Zoisov

prij atelj.

Riba na bakrorezu ni krap,ampak kirnjicaPotem ko sem razvozlal pisca zapisa

na listku, pa naj omenim �e, da riba na

bakrorezu v resnici ni krap. Da je ta-

ko, bi povedal vsak ribiè, ki je kdaj ujel

kakega krapa. Znaèilnosti upodoblje-

ne ribe so poleg rdeèe barve moèno

podalj�ana tretja ko�èica hrbtne pla-

vuti, repna plavut srpaste oblike in ze-

lo dolgi trebu�ni plavuti. Gre za kirnji-

co, eno najlep�ih ribic Sredozemske-

ga morja, ki �ivi v globinah med 30 in

100 m. Njena dol�ina nikdar ne prese-

�e 25 cm. V severnem Jadranu je na

�alost ni, paè pa �ivi ob navpiènih ste-

nah dalmatinskih otokov.

Od kod je dobil baron Erberg bakro-

rez z lepotièko jadranskih globin? Od

prijatelja Zoisa! Èe si ga namreè �e en-

krat ogledamo, bomo pod ribico opa-

zili napis v nem�èini Gestochen auf

Kosten von B. S. Z. in Laibach, ki po-

ve, da je bila slika ribice vrezana v ba-

kreno plo�èo na stro�ke b(arona)

S(igmunda) Z(oisa) v Ljubljani, nad

zgornjim desnim vogalom okvira in v

njegovem spodnjem desnem vogalu

pa �e �tevilki CCCXV oziroma 315.

Kaj pomenita? Niè drugega kot to, da

gre za 315. tablo publikacije Splo�ni

prirodopis rib (Berlin, 1782�1795), ki

jo je napisal berlinski zdravnik in na-

ravoslovec Marcus Elieser Bloch ter

velja kot najlep�e delo o ribah, natis-

njeno v 18. stoletju. En izvod je imel v

svoji bogati knji�nici tudi baron Zois,

ki je naveden na dveh seznamih pred-

naroènikov na to izjemno delo. Zdaj

ga v zbirki starih tiskov hrani Narod-

na in univerzitetna knji�nica, vendar

so vsi zvezki s kar 432 dragocenimi

roèno pobarvanimi bakrorezi rib �e