Zemlja je naš planet in tretji v našem Osončju. Osončje se nahaja v Rimski cesti, ki je del naše Galaksije. Sonce, ki nam daje svetlobo

in življenje, je nebesno telo, okoli katerega se vrti Zemlja, Luna pa je naravni satelit Zemlje in se vrti okoli nje.

Človek je v orbito Zemlje poslal nešteto vesoljskih plovil, da bi bolje spoznali vesolje, ki nas obdaja. Koliko stvari smo odkrili!

In

KJE SMO MI?

20

6

5

4

3

2

21

P ikice, ki jih vidimo na tem zemljevidu, so galaksije. Pri nekaterih lahko vidimo njihovo obliko, druge pa so tako oddaljene, da se nam kažejo le kot svetleče pikice, kot da bi bile navadne zvezde. V resnici je v vsaki izmed teh pikic več kot 100 milijard zvezd. Galaksija, v kateri je Sonce, okoli katerega kroži Zemlja, je le ena izmed dveh milijard do sedaj odkritih vesoljskih galaksij.

GALAKSIJE

SVETLOBNO LETOZvezdna karta, ki je pred nami, ponazarja le del prostranega vesolja. Kvadrat nad tem besedilom je povečan del zvezdne karte in predstavlja območje 1.000.000 kvadratnih svetlobnih let. Svetloba potuje v vakuumu s hitrostjo približno 300.000 km/s, kar pomeni, da v enem letu prepotuje 9,5 milijarde kilometrov! Ta zvezdna karta torej zajema kar velik del vesolja, še posebej, če te razdalje primerjamo s tistimi, na katere smo navajeni na Zemlji.

PISANE GALAKSIJEGalaksije v obliki spirale so običajno večbarvne. V sredini so rumeno-rdeče, kar nam pove, da tam ni novorojenih zvezd. V spiralnih rokavih so običajno bolj svetlo modre, kar pomeni, da se tam nahajajo mlade ali ravnokar rojene zvezde, na zunanjih robovih pa so spet bolj rumenkaste, torej polne starih zvezd.

SVETLO MODRE GALAKSIJESvetlo modre galaksije so polne mladih in vročih zvezd. Navadno gre za mlade galaksije.

RUMENE GALAKSIJERumene galaksije so večinoma sestavljene iz starejših zvezd. V njih nove zvezde ne nastajajo več.

SPIRALNE GALAKSIJETe galaksije so sestavljene iz središčne odebelitve in diska, iz katerega izhaja več spiralnih rokavov. Ena izmed takih galaksij je tudi naša Galaksija.

Kaj je sila gravitacije?Silo gravitacije ali težnost lahko na našem planetu začutimo, ker Zemlja vse predmete privlači k svojemu središču. Zaradi

tega žoga, ko jo spustimo iz rok, pade na tla in ne lebdi v zraku. Zaradi tega pristanemo spet na tleh, ko skočimo v zrak. Ali se to dogaja povsod v vesolju? Vsa telesa v vesolju se med seboj privlačijo s silo in ta sila je toliko večja, kolikor večja je masa teles. Masa je količina snovi, ki jo neko telo vsebuje. Luna ima na primer šestkrat manjšo maso od Zemlje, zato je tudi njena

težnost šestkrat manjša od Zemljine. Če v zrak skočimo na Zemlji, se bomo prej spustili na tla, kot če bi to naredili na Luni, kjer astronavti poskakujejo z neverjetno lahkotnostjo. Zapomnite si, da ni pomembna velikost, ampak masa.

1 MILIJON SVETLO

BNIH LET

20

2322

Črne luknjeČrne luknje so eden najbolj skrivnostnih pojavov v vesolju. V črni luknji je sila gravitacije tako močna, da njene notranjosti ne more zapustiti

nobeno telo, niti svetloba! Zaradi tega so jih poimenovali »črne«. Črna luknja je nekoliko podobna sesalniku za prah, ker vsak predmet, ki se ji približa,

posrka vase zaradi sile gravitacije in predmet izgine. Poznamo dve glavni vrsti: zvezdne črne luknje, ki nastanejo zaradi eksplozije izredno velikih zvezd,

kot je supernova na koncu svojega življenja, in supermasivne črne luknje, ki so večje in se nahajajo v središčih galaksij.

ZIBELKE ZVEZDZelo svetla, belo-modro obarvana območja Galaksije so prave zibelke zvezd. V njih se neprestano rojevajo nove zvezde Galaksije.

KAKO VELIKA JE?Da bi svetloba prišla z enega do drugega konca Galaksije, potrebuje približno 100.000 svetlobnih let, kar pomeni, da ima Galaksija premer približno 100.000 svetlobnih let.

100.000 SVETLOBNIH LET

30.000 SVETLOBNIH LET

ČRNA LUKNJA STRELEC A*Masa te črne luknje, ki se nahaja v središču Galaksije, je nekaj milijonkrat večja od mase našega Sonca. Ta črna luknja je od Zemlje oddaljena približno 26.000 svetlobnih let.

SPIRALNI ROKAVIOb pogledu na Galaksijo so astronomi do nedavnega mislili, da vidijo štiri spiralne

rokave, danes pravijo, da sta v resnici le dva. Zelo težko je namreč ugotoviti, kakšna je

Galaksija v resnici, ker je z Zemlje ni mogoče videti v celoti! Danes lahko trdimo,

da je Galaksija sestavljena iz dveh glavnih spiralnih rokavov in dveh manjših spiralnih

rokavov. Dva glavna spiralna rokava, ki izhajata iz središča s prečko (s črno luknjo

v sredini), se imenujeta Ščit-Kentaver in Perzej, druga dva manjša spiralna

rokava pa sta Norma in Strelec.

SONCETukaj pa je naše Sonce,

ki je od središča Galaksije oddaljeno približno

30.000 svetlobnih let.

Na karti desno je Galaksija, kot bi jo gledali od zgoraj navzdol. Zvezdna karta seveda ni nastala na osnovi fotografije, ker nihče ne bi mogel tako daleč, da bi jo posnel. Čeprav lahko del Galaksije – Rimsko cesto – vidimo le od znotraj, je znanstvenikom s svojimi inštrumenti uspelo odkriti, kako je sestavljena, in na podlagi teh podatkov narediti njeno zvezdno karto. Le-ta prikazuje, kako bi Galaksijo s svoje vesoljske ladje videli vesoljci, ko bi se ji približevali.

NAŠA GALAKSIJA

Spira

lni rokav

Ščit-Kentaver

Spiralni rokav Perzej

Spir

alni

roka

v Stre

lec

Spiralni rokav Orion

TO PA JE RIMS

KA CESTA, KOT

BI

JO VIDELI S S

TRANI IZ VESO

LJA.

ALI LAHKO TUD

I TUKAJ OPAZ

IMO

ČRNO LUKNJO

?

Galaktičnojedro

LETA 2019 JE

ZNANSTVENIK

OM

PRVIČ USPELO

FOTOGRAFIRA

TI

ČRNO LUKNJO

! KAKŠEN DOSE

ŽEK!

Spiralni rokav Norm

a

2322

2524

Ali bo Sonce večno svetilo?Sonce je rumena zvezda. S staranjem se bo ohlajalo in postalo rdeča zvezda in sicer tako velika, da bo

vase pogoltnila Zemljo. Naj vas ne skrbi, ker se bo to zgodilo čez 4,5 milijarde let in takrat bo človeštvo morda že živelo na kakšnem drugem planetu. Na koncu bo Sonce postalo bela pritlikavka. Skratka,

Sonce je bilo nekoč zvezda modre barve, sedaj je rumeno, postalo bo rdeče in na koncu bo belo.

SONČEVA PROTUBERANCATo je ogromen oblak plina, ki lahko nekaj mesecev lebdi nad kromosfero ali pa ga v nekaj urah odnese milijon km od nje.

SONCA NE SM

EMO

NIKOLI OPAZO

VATI BREZ

ZAŠČITNIH FI

LTROV!

SONČEV BLIŠČV bližini Sončevih peg občasno

opazimo izjemen pojav, ki mu rečemo Sončev blišč, ko se izredno poveča sij

Sončeve fotosfere. Povzroča ga eksplozija velikih razsežnosti, pri kateri

se sprošča ogromna količina energije.

SONČEVE PEGEAli ima Sonce ošpice? Seveda ne, ima pa Sončeve pege, ki so vidne kot nekakšne temne zaplate na

Sončevem površju. Ta področja so manj vroča v primerjavi s preostalimi deli njegove površine. Kljub temu, da se nam lahko zdi, da so ti predeli

zelo majhni, je lahko ena sama pega večja od površine Zemlje. Sončeve pege

običajno izginejo v nekaj tednih.

KORONATako se imenujejo zunanja plast

Sončeve atmosfere. Sončeva korona je debela nekaj milijonov

kilometrov in v njej nastaja Sončev veter, ki doseže

hitrost do 800 km/h!

FOTOSFERAFotosfera je zunanja vidna plast Sonca,

ki jo lahko vidimo tudi z Zemlje. Fotosfera je prozorna, ima zrnato strukturo in torej ni gladka. Sonce nima trdnega površja, ker je sestavljeno iz plinov. Tudi tukaj

so visoke temperature, saj je temperatura Sončeve fotosfere okoli 5500 °C.

KROMOSFERATo je Sončeva atmosfera,

ki se nahaja nad fotosfero, temperatura v njej pa

doseže več kot 5000 °C.

JEDROV središču Sonca se nahaja Sončevo jedro, kjer nastaja Sončeva energija. V notranjosti jedra, kjer doseže temperatura na milijone stopinj Celzija, se vodik pretvarja v helij. Pri tem se sprošča ogromna količina energije – svetlobe in toplote. Vsa energija pa ne ostane tukaj, saj del te toplote in svetlobe potuje skozi sevalno in konvekcijsko plast Sonca, pride do njegovega površja in nato, na koncu dolge poti, prispe tudi do nas, da greje in osvetljuje naš planet.

Sonce je skupek vročih plinov, ki jih skupaj drži sila gravitacije. To je zvezda srednje velikosti in je sedaj približno na polovici svoje življenjske dobe. Od Zemlje oziroma od nas je oddaljena »samo« 150 milijonov kilometrov. Čeprav je Sonce ena izmed mnogih zvezd, je za nas nekaj posebnega. Daje nam svetlobo in nas greje. Toplota, ki nam jo daje, nastaja v nekakšni veliki jedrski centrali, ki se nahaja v njegovem središču. Tam nastane energija, ki se širi vse do njegovega kipečega površja. Sonce si lahko predstavljamo kot nekakšno ognjeno kroglo.

SONCE

MasaPolmer

Temperatura na površjuTemperatura v jedru

Sestava

OSEBNA IZKAZNICA SONCE

333.000-krat večja od mase Zemlje696.000 km oziroma 109-krat večji od polmera Zemlje5500 °C15 milijonov °C70 % vodika, 28 % helija, 2 % mešanica drugih elementov

Konvekcijska plast

Sevalnaplast

Zemlja

Rojstvo Danes

Rdeča orjakinja

Bela pritlikavka

NA POMOČ! BEŽIMO!

2524

2726

1

Zemlja ni edini Sončev naravni satelit, saj poleg nje krožijo okoli Sonca tudi drugi planeti. Skupaj jih je osem: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Ti planeti so v družbi množice pritlikavih planetov, asteroidov in kometov, ki prav tako krožijo okoli Sonca. Sončev sistem ali Osončje sestavljajo vsa nebesna telesa, ki se, vključno s prahom, gibljejo okoli Sonca.

OSONČJETIRNICE PLANETOVPlaneti krožijo okoli Sonca po tirnicah. Gibljejo se po vnaprej določeni poti, ki ima obliko elipse. Medtem ko se planet približuje Soncu, mu to da pospešek, da se lahko od njega oddalji. In ko se od Sonca planet oddaljuje, ga Sonce privlači k sebi in zavira, tako da se mu planet spet približa. Dogaja se podobno kot na gugalnici, ko nas nekdo potiska in se ravnovesni legi približujemo in od nje oddaljujemo.

POVPREČNA TIRNA HITROST ZEMLJETo je hitrost, s katero Zemlja kroži okoli Sonca. Povprečna tirna hitrost Zemlje je približno 30 km/s. Če bi se Zemlja vrtela okoli svoje osi s hitrostjo 40 km/s, bi premagala gravitacijo Sonca in se izgubila v vesolju. In kdo bi nas potem še našel?

OORTOV OBLAKOortov oblak je ostanek razpadle meglice, iz katerega

je nastalo Sonce, in območje, iz katerega izvirajo kometi. Kometi, ki jih je neki astronom primerjal

z ogromnimi umazanimi snežnimi kepami, izvirajo onkraj Neptunove tirnice in se premikajo po

elipsastih ali paraboličnih tirnicah. Znanstveniki domnevajo, da po svojih tirnicah kroži okoli

Sonca približno 100 milijonov kometov.

KUIPERJEV PASV Kupierjevem pasu, ki je med Neptunom

in Oortovim oblakom, se nahaja mnogo nebesnih teles in pritlikavih planetov, med katerimi

je tudi Pluton. Zaradi oddaljenosti jih je težko proučevati, a vemo, da so ta telesa večja od

tistih, ki se nahajajo v glavnem pasu asteroidov.

PLUTONUbogi Pluton, izgubil je status planeta!

Nekoč je namreč veljal za deveti planet Osončja, danes pa ga uvrščamo med

pritlikave planete. Do spremembe je prišlo, ker so astronomi odkrili številna

druga nebesna telesa podobne velikosti, kot je Pluton. Ker niso mogli vsem

dodeliti statusa planeta, so jim dodelili status pritlikavega planeta.

GLAVNI ASTEROIDNI PASMed Marsovo in Jupitrovo tirnico se nahaja prostor, bogat z asteroidi. To so trdna nebesna telesa nepravilnih oblik, ki krožijo okoli Sonca po elipsastih tirnicah. Tirnica asteroida se lahko spremeni zaradi privlačne sile določenega planeta in takrat asteroid trešči ob površje planeta.

KAKO JE OSONČJE NASTALO?Osončje se je oblikovalo pred približno 4,6 milijarde let. Nastalo je iz oblaka plina in prahu (1), ki je krožil v vesolju in se večal, dokler ni nastal vrteči se disk, v središču katerega je bilo Sonce. Okoli njega so se oblikovala druga telesa, prihajalo je do trkov in oddaljevanja (2) in na koncu je nastalo to, kar danes imenujemo Osončje (3).

2

3

Kamniti planeti v primerjavi s plinastimi orjakiV središču nekakšne Sončeve meglice je nastala zgoščina materiala, iz katerega je nastalo Osončje. Kovinski elementi so sestavljali le majhen del nje, zato so Soncu najbližji planeti (prvi štirje) manjši in iz elementov, ki na tej razdalji od

Sonca niso hlapljivi. Imenujemo jih kamniti planeti. Tudi na Zemlji poznamo pojav, ko tekočina zaradi toplote izhlapeva.Ko zavremo slano vodo in jo pustimo dolgo vreti, nam na koncu ostane samo sol, ki ne izhlapi. Na območjih daleč stran od središča Sončeve meglice pa je bilo prisotnih več lažjih elementov. Zaradi tega so zunanji planeti plinasti

in nimajo trdnega površja. Tudi če bi želeli, na takem površju vesoljsko plovilo ne bi moglo pristati!

Merkur

Venera

Zemlja

Luna

Mars

Jupiter

Saturn

Uran

Neptun

Sonce

2726

2928

SOHO (ZDA IN EVROPA)Sondo Soho so v vesolje izstrelili leta 1995. Posredovala nam je veliko posnetkov Sonca in kometov. In še vedno je aktivna! S seboj prevaža kar 12 različnih znanstvenih inštrumentov in z njimi hkrati opazuje številna dogajanja na Soncu.

Ali bi se radi odpravili na vesoljsko potovanje? Človeku še ni uspelo priti dlje kot do Lune, kljub temu da je v Osončje poslal številna vesoljska plovila. Na tej strani lahko poiščete nekaj takih, ki so jih že poslali v vesolje, in tudi veliko takih, ki jih bodo tja poslali v naslednjih letih. Pred nami je prava flota raziskovalnih sond za odkrivanje skrivnosti vesolja!

POTOVANJApo našem Osončju

CASSINI (ITALIJA, EVROPA IN ZDA)Vesoljsko sondo Cassini so izstrelili leta 1997. Potrebovala je skoraj 20 let, da je prispela v bližino Saturna. Na njegovem naravnem satelitu Titanu je pustila pristajalno sondo po imenu Huygens, ki je odkrila veliko novega o planetu, njegovih satelitih in prahu, ki sestavljajo njegove obroče.

NEW HORIZONS (ZDA)Vesoljsko sondo New Horizons so v vesolje

poslali leta 2006 z namenom, da bi raziskovala Pluton in njegovo luno Haron.

Potuje s hitrostjo 58.536 km/h in je predmet, ki je Zemljo zapustil z doslej največjo

hitrostjo. S seboj nosi različne predmete, med katerimi sta dve zastavi Združenih držav

Amerike, dva kovanca in znamka z napisom »Pluton, še neraziskani planet«.

VOYAGER 2 (ZDA)To je bila ena prvih sond, ki je raziskovala zunanje Osončje, in je leta 1986 prispela do Urana, leta 1989 pa do Neptuna. Vesoljska sonda Voyager 2 je še vedno aktivna in potuje po vesolju in morda bo kdo prestregel njen signal. V primeru, da se bo to zgodilo, bo srečni vesoljec v njeni notranjosti našel zlato platinasto ploščo s slikami in zvoki z Zemlje. Kaj pa bi vi poslali v vesolje?

Živali v vesoljuČlovek je po naravi nekoliko strahopeten, zato je v vesolje najprej poslal živali. Na žalost nekatere

potovanja niso preživele. Med njimi je bila psička Lajka, ki je tja odpotovala leta 1957 in se ni vrnila. Leta 1959 sta v vesolje odpotovali tudi opici, sajmiri z nadimkom Miss Baker in makak Able, ki sta

potovanje preživeli. V vesolje so poslali tudi druge živali: pse, miške, podgane, zajce in mušice. Zadnja žival, ki so jo poslali v vesolje in se je vrnila živa, je bila leta 1961 samička šimpanza po imenu Ham.

SPUTNIK 1 (RUSIJA)Z vesoljsko sondo Sputnik 1 se je leta 1957 začela vesoljska pustolovščina. Za krmilom »ogromne žoge s štirimi v zrak štrlečimi antenami«, ni bilo nikogar, vendar ji je uspelo obkrožiti Zemljo.

GALILEO (ZDA)Galileo je bila prva sonda, ki je leta 1995 prispela do Jupitra in nam posredovala pomembne podatke o njem. Njeno delo je bilo zaključeno, ko se je po desetih letih delovanja izgubila na Jupitrovem površju.

VENERA 7 (RUSIJA)Venera 7 je bila prva vesoljska sonda, ki je pristala na Veneri. To se je zgodilo leta 1970. Venera 7 je tudi prva naprava izpod rok človeka, ki je pristala na kakšnem drugem planetu in od tam posredovala podatke na Zemljo.

MESSENGER (ZDA)Planeta Merkur in Venera se nahajata v bližini Sonca, zato je njuna temperatura izredno visoka. Merkurju se sonde zelo težko približajo, ker se lahko v njegovi neposredni bližini stopijo. Vesoljskih agencij pa to ni ustavilo. Sonda Messenger je leta 2011 vstopila v tirnico Merkurja. S pomočjo določenih naprav je naredila meritve in proučevala ta planet.

Galileo

Venera 7

Messenger

Cassini

Voyager 2New Horizons

Soho Pioneer 6, 7, 8, 9

Odprave na Mars

VOSTOK 1 (RUSIJA)»Zemlja je modra … kako čudovita je!« To so bile besede Rusa Jurija Gagarina leta 1961, ko se je prvič znašel v vesolju. To je bilo obenem tudi prvo človekovo potovanje v vesolje! Medtem ko je odhajal proti zapornici za izstrel, se je Gagarin, ustavil ob zadnjem kolesu avtobusa, ki ga je pripeljal, in tam opravil malo potrebo. Od takrat je to postal obred za mnoge ruske kozmonavte.

Odprave na Luno

Merkur Venera

Zemlja

Luna

Mars

Jupiter

SaturnUran

Neptun

Sonce

PlutonMagellan

2928

3130

Z emlja je planet, na katerem živimo, in domnevamo, da je to edini kraj v Osončju, kjer se je razvilo življenje. Eden od vzrokov za to je prisotnost tekoče vode. Če Zemljo pogledamo iz vesolja, jo vidimo kot modro prav zaradi velike površine, ki jo zavzemajo oceani. Na tem čudovitem modrem planetu živimo, hodimo v šolo, potujemo in od tu opazujemo oblake.

ZEMLJA

Vrsta planetaPoložaj glede na Sonce

Premer na ekvatorju1 obhod okoli Sonca

1 zasuk okoli lastne osiSateliti

OSEBNA IZKAZNICA ZEMLJA

kamniti3. planet po oddaljenosti, na povprečni razdalji 149,6 milijona km12.756 km365,25 dni24 ur1 (Luna)

POLARNI PREMER ZEMLJEPolarni premer Zemlje si lahko predstavljamo kot dolžino namišljene vrvi, ki se začne na severnem tečaju, prehaja skozi središče Zemlje in sega do južnega tečaja. Njegova dolžina je 12.714 km. Ker polarni in ekvatorialni premer nista enaka, bi lahko obliko Zemlje primerjali tudi z rahlo sploščeno žogo.

Sončev mrkSončev mrk nastane, ko se tri nebesna telesa, Sonce, Luna in Zemlja, poravnajo po navidezni

premici. Luna se takrat nahaja med Zemljo in Soncem in tako preprečuje sončni svetlobi, da bi prišla do Zemlje. Sončev mrk je lahko popolni, ko Luna v celoti zakrije Sonce, kolobarjasti, ko

ostane okoli Lune viden tanek svetel obroč Sonca, ali pa delni, ko Luna le delno prekrije Sonce.

Vrtil

na o

s Ze

mljeZem

ljin premerReka Amazonka

Puščava Sahara

Puščava Atacama

Gora Everest

Puščava Gobi

Velika arabska puščava

Velika Viktorijina

puščava

Marianski jarek

Indijski ocean

Tihi ocean

Atlantski ocean

Severno ledeno morje

Atlantski ocean

Reka Nil

Velika jezera

Reka Donava

Kaspijsko morje

Vulkan Mauna Loa

OS ROTACIJEZemlja se zasuka okoli

svoje osi enkrat na dan, vrti se v smeri od zahoda proti

vzhodu, njena namišljena os pa poteka od severnega

proti južnemu tečaju.

CELINECeline imenujemo velike nepretrgane površine kopnega na Zemlji, ki so del zemeljske skorje. K celinam prištevamo tudi dele zemeljske skorje, ki se nahajajo pod morsko gladino, na dnu oceanov.

PUŠČAVEPuščave so področja z malo vode, kjer preživi le malo živali in rastlin. Največja

puščava na svetu je Sahara v Afriki. Puščava Atacama v Čilu pa velja za najbolj

sušen kraj na Zemlji.

PLANET VODENa Zemlji voda prekriva 71 % planeta.

97 % vode je v oceanih, 2,1 % v ledeniških pokrovih in ledenikih ter 0,65 % v rekah, jezerih in atmosferi.

Voda zavzema 1400 milijonov milijard kubičnih metrov površine! To je kar dober razlog, da se

naučimo plavati, kajne? Sicer pa ne skrbite, saj ni potrebno plavati v globine Marianskega

jarka (skoraj 11 km globoko) ali preplavati 6992 km dolge reke Amazonke!

GOROVJANajvišja gora sveta je Everest,

v gorovju Himalaja, ki se nahaja med Nepalom in Kitajsko. V višino

meri 8848 m! Na taki višini se morda lahko počutimo nekoliko

bližje vesolju, kajne?

VULKANIJoj, kako grozljivo je,

ko izbruhne vulkan!Lava, pepel, žlindra …

Ob izbruhu se iz kraterja lahko dvigne tudi na desetine

kubičnih kilometrov materiala. Mauna Loa na Havajih je najvišji

vulkan na Zemlji, ki meri v višino 4169 m.

3130

3332

Nočna podoba Zemlje, ki jo lahko vidimo iz vesolja, prikazuje planet, poln pravljičnih lučk! Ne gre za lučke z božičnega drevesca, ampak za umetno osvetljavo. Na zemljevidu lahko vidimo, da umetni viri svetlobe niso razporejeni po vsem planetu enakomerno, ampak so zgoščeni na najbolj industrializiranih območjih. Astronomi in ostali opazovalci zvezdnega neba umetne svetlobe ne marajo, ker jim preprečuje, da bi dobro videli zvezde in druge objekte v vesolju.

SVETLOBNOonesnaženje

OPAZOVANJE RIMSKE CESTERimske ceste, ki je čudovit megličast pas bele svetlobe, ki se vije prek nočnega neba, ni mogoče videti ob veliki svetlobni onesnaženosti, zato jo uporabljamo pri ugotavljanju stopnje svetlobne onesnaženosti neba na različnih koncih sveta. Ali jo lahko poiščete na nočnem nebu, ob prazni Luni, v bližini vašega doma?

ZAHODNA EVROPA IN SEVERNA AMERIKATukaj je svetlobno onesnaženje zelo veliko. Motnje spanja so pri ljudeh, ki živijo na najbolj industrijsko razvitih območjih, najverjetneje njegova posledica.

AFRIKA IN JUŽNA AMERIKANa teh območjih Zemlje je nebo

še vedno zelo temno. Obe celini se nahajata na južni zemeljski poluti

in svetlobno onesnaženje je, kot lahko opazimo, manjše kot na severni poluti.

AVSTRALIJAAvstralija je svetlobno najmanj

onesnažena celina na Zemlji. Vzrok za najnižjo stopnjo svetlobne

onesnaženosti ni v pomanjkanju industrije, ampak v razsežnosti

in redki naseljenosti.

SAVDSKA ARABIJARimske ceste se tukaj skorajda ne vidi.

JUŽNA KOREJAČe se nahajamo v Južni Koreji, je Rimsko cesto skorajda nemogoče videti.

SINGAPURNajvišja stopnja svetlobne onesnaženosti.

HONG KONGNajvišja stopnja svetlobne onesnaženosti.

PUŠČAVEPuščave so zaradi nenaseljenosti najtemnejši kraji na Zemlji. Ravno zaradi tega se veliko teleskopov za opazovanje neba nahaja prav v puščavi Atacama v Čilu.

KATERA VRSTA SVETLOBE POVZROČA SVETLOBNO ONESNAŽENJE?Svetlobe, ki jo odbija Luna, nimamo za svetlobno onesnaženje, kljub temu da moti opazovanje vesolja. Svetlobno onesnaženje povzroča umetna svetloba, ki jo uporabljamo za razsvetljevanje stavb, cest, parkirišč, reklamnih panojev, tovarn in ulic. Prav tako verjetno svoj delež prispeva tudi razsvetljava pred našimi domovi.

3332

3534

Luna je edini Zemljin naravni satelit. Čeprav bi si lahko kdo mislil, da sveti, Luna ne oddaja lastne svetlobe, ampak preprosto odbija svetlobo Sonca. Lunino površje je sivo in skalnato. Na njem je veliko prahu! Prav tako tam ni zraka in vetra, našli pa so vodo, v obliki ledu v kraterjih. Ker Luna nima atmosfere, je na njej nebo vedno temno. To bi bilo lahko za koga nekoliko strašljivo, vendar so zaradi tega zvezde od tam zelo dobro vidne! Čas, ki ga Luna potrebuje za en zasuk okoli lastne osi, je enak času, ki ga potrebuje za en krog okoli Zemlje. Zaradi tega je proti Zemlji obrnjena vedno z isto stranjo, njene druge strani pa z Zemlje ne vidimo!

LUNA

MORJE DEŽEVIJMorje deževij je dobro vidno tudi s prostim očesom. Zaradi tega so si narodi vsega sveta v njegovi temni obliki predstavljali različne podobe pravljičnih bitij.

APENINISo najbolj impozantna gorska veriga na Luni. Raztezajo se na dolžini približno 1000 km, njihovi vrhovi pa segajo preko 4000 m.

KRATER KOPERNIKIma premer 93 km in je zares

zelo globok. V povprečju meri 3760 m v globino.

Verjetno je nastal zaradi udarca asteroida ali kometa.

GOROVJE LEIBNIZTo je najvišje gorovje na Luni, z najvišjim vrhom, ki doseže 11.350 m višine. (Najvišja gora na Zemlji je Everest, ki meri 8848 m.)

RUPES RECTANjegovo ime v prevodu pomeni »navpična skalna stena«. To je navpična stena, dolga 130 km in visoka 240 m. Nedvomno bi bila pravi raj za plezalce!

KRATER PTOLOMEJVerjetno je to eden

najstarejših kraterjev na Luni. Njegov premer je približno

160 km. Če bi ga želeli prehoditi od ene do druge strani, bi

potrebovali več kot en dan!

KRATER AITKEN NA SKRITI STRANI LUNE To je velik krater, ki sega od južnega tečaja do Luninega ekvatorja. Ima premer 2240 km in je verjetno največji krater v Osončju! Hkrati pa je njegovo dno tudi najnižja točka Luninega površja.

VZHODNO MORJEVzhodno morje je Lunin udarni krater z 250 km dolgo ravnino v sredini in s štirimi gorskimi

verigami v obliki koncentričnih krogov. Izgleda kot bivolje oko!

GOROVJE KORDILJEREVzhodno morje je Lunin udarni krater z 250 km dolgo ravnino

v sredini in s štirimi gorskimi

VIDNA STRAN LUNE SKRITA STRAN LUNE

Povpr. razdalja do ZemljeMasa

Premer

1 obhod okoli Zemlje1 zasuk okoli lastne osi

Povpr. temp. površjaSila gravitacije

OSEBNA IZKAZNICA LUNA

384.400 km7,3 x 1022 kg, približno 100-krat manjša od mase Zemlje.3476 km; približno 1/4 premera Zemlje27 dni in 8 ur27 dni in 8 urod −200 °C do 120 °CTežnost Lune je 1/6 težnosti Zemlje.

MOSKOVSKO MORJEPrvo fotografijo skrite strani Lune, kjer se nahaja Moskovsko morje, so posneli z rusko sondo Luna 3 in od tod njegovo ime.

ENA ALI VEČ LUN?Vsako noč se nam Luna prikaže na drugačen način. Med njenim kroženjem okoli Zemlje vidimo z dane točke na Zemlji različne dele osvetljene Lune. To, kar vidimo, je odvisno od tega, kje se Luna nahaja glede na Zemljo in Sonce. Lunine mene so: prvi krajec, polna Luna ali ščip, zadnji krajec ter mlaj ali prazna Luna.

Lunin mrkLunin mrk nastopi, ko se Zemlja postavi med Sonce in Luno in so vsi

trije poravnani v liniji. Sonce takrat osvetljuje Zemljo, Luna pa ostane v njeni senci. Temu pojavu pravimo popolni Lunin mrk, čeprav Luna v resnici ne izgine popolnoma, saj se delček sončne svetlobe odbija od naše atmosfere in ta rdečkasta svetloba obarva rdeče tudi Luno.

Če pa poravnava treh nebesnih teles ni popolna, senca Zemlje, ki pada na Luno, zasenči Luno le delno.

Morje jasnosti

Morjetišine

Morje kriz

Ocean neviht

Alpe

Krater ArhimedKrater

Mendelejev

Krater Gagarin

Krater Apollo

Prazna Luna ali mlaj

Polna Luna ali ščip

Mlada Luna

Prvi krajec

Naraščajoča Luna

Pojemajoča Luna

Zadnji krajec

Stara Luna

Morje pare

Morje plodnosti

Morjeoblakov

Krater Kepler

Gora Pico

Morje pameti

Krater Korolev

Krater Campbell

3534

36 37

»Majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.« Te pomenljive besede je izrekel astronavt Neil Armstrong, ko je kot prvi človek stopil na Luno. Poleg Zemlje je Luna edino nebesno telo v Osončju, na katerega je do sedaj človek stopil. Toda še preden se je to zgodilo, so ljudje razmišljali o tem, da bi ga s pomočjo vesoljskih plovil brez posadke raziskali tudi od blizu. Do Lune potrebujemo z vesoljskim prevoznim sredstvom približno tri dni. Sploh ni tako daleč, kajne? Na tem zemljevidu lahko vidimo nekaj pristajalnih točk odprav na Luno. Skupno jih je bilo 71. To ni šala!

Raziskovanje

LUNEODPRAVE NA LUNODa bi lahko bolje raziskali naš naravni satelit, so države začele z različnimi vesoljskimi programi. Program Luna je predvideval približevanje, pristanek (brez posadke) in zbiranje vzorcev. V okviru programa Ranger so bile izstreljene sonde za pridobivanje čim večjega števila posnetkov, medtem ko sonde programa Surveyor štejemo med prve, ki so nadzorovano pristale na Luni in posnele številne fotografije. Pomislite, uspelo jim je fotografirati 99 % tega nebesnega telesa. Program Apollo pa je bil zasnovan z namenom, da bi na Luno poslali majhne robote in človeka.

LUNA 1 (RUSIJA)Luna 1 je bila leta 1959 prva sonda, ki se je približala Luni, na višini 6000 km nad površjem, vendar na Luni ni pristala.

APOLLO 15 (ZDA)To je bila prva odprava, ki je na Luno pripeljala lunarno vozilo (lunarni rover). To je bil pravi avtomobil, s katerim so se lahko astronavti hitreje premikali po Luni.

LUNA 2 (RUSIJA)Nekaj mesecev za Luno 1 je Luni 2 uspelo prvič pristati na našem naravnem satelitu.

LUNA 3 (RUSIJA)Oktobra 1959 je sondi Luna 3 uspelo posneti

prvo fotografijo skrite strani Lune.

LUNA 2

APOLLO 15

LUNA 21

APOLLO 11

LUNA 21 (RUSIJA)Sonda Luna 21 je na Luno

spustila majhno vozilo, ki je po petih mesecih raziskovanja svojo pot

zaključilo v kraterju. In ker na Luni ni strojev za

uničevanje stare pločevine, je še vedno tam nekje.

APOLLO 13 (ZDA)»Houston, imeli smo težavo.« Apollo 13 je bil načrtovan kot

tretja vesoljska odprava s človeško posadko, ki bi

pristala na Luni, vendar je eksplozija poškodovala

vesoljsko plovilo. Kljub temu da je bila usoda astronavtov

negotova, se je posadka vseeno uspešno vrnila na Zemljo.

APOLLO 11 (ZDA)20. julija 1969 sta astronavta Neil Armstrong in Edwin »Buzz« Aldrin stopila na Luno. Bila sta prva človeka, ki jima je to uspelo! In ker na Luni ni zraka, dežja in vetra, je odtis Armstrongovega čevlja še vedno tam. Tudi zastava, ki so jo takrat zasadili v Lunino površje, še vedno stoji na istem mestu, a ne plapola, saj Luna nima ozračja!

LUNA 10 (RUSIJA)Luna 10 je bila prva sonda, ki je obkrožila Luno.

Morje deževij Morje jasnosti

Morje tišine