KLONIRANJE

Lucija Smolko, Leja Antolin, Maja Jaklin

Kloniranje je postopek nespolnega razmnoževanja, pri

katerem je novo nastala celica oz. osebek (klon)

genetsko identičen izvorni celici oz. osebku.

Poznamo dve vrsti kloniranja:

Cepitev embrija Prenos jedra

(delitev celic v prvem

stadiju razvoja zarodka)

Glede na namen ločimo

Terapevtsko kloniranje

(Kadar se razvoj

kloniranega zarodka

ustavi že v epruveti in se

njegove celice uporabijo

za proizvodnjo novih

celic, tkiv in organov.)

:

Reproduktivno kloniranje

(Ko želimo narediti nov

živi individum, ki bo enak

tistemu, ki ga kloniramo.)

Klon je skupina gensko enakih celic ali

organizmov, ki so potomci ene same celice ali

enega samega organizma.

Človek uporablja kloniranje za gojenje rastlin za

hrano (razmnoževanje krompirja z gomolji,

razmnoževanje s podtaknjenci), živali,…

KLONIRANJE ČLOVEKA

Prvi na svetu so klonirali človeški zarodek

raziskovalci iz Massachusettsa v ZDA.

PRVE KLONIRANE ŽIVALI

• Krap (1963)

• Paglavec (1952)

• Miš (1986)

• Opica Rhesus (2000)

• Krava Alfa (2001) in

Beta (2005)

• Mačka (2001; 20049

• Mula (2003)

• Konj (2003)

Ovca Dolly (1997) in njen

prvorojeni mladič Bonnie

GENSKO SPREMINJANJE ORGANIZMOV

Najbolj ustrezen organizem, ki ima gen za želeno

lastnost, s posebnimi genskimi orodji, ločijo izbrani gen

od preostale DNA . Gen lahko spremenijo in ga

prenesejo v celice organizma, ki ga želijo spremeniti.

Tako spremenjenim organizmom pravimo gensko

spremenjeni organizmi.

Ti vsebujejo poleg lastnih

genov tudi tuje ali umetno

spremenjene gene.

Vzgoja gensko spremenjene

koruze, je odporna proti

okužbam z glivicami.

GENSKO SPREMINJANJE ORGANIZMOV

• V bombaž so vnesli gen za izdelavo insekticidnega

toksina BT in s tem vzgojili bombaž, ki je odporen

proti zajedavcem.

• V zlati riž so vnesli tuji gen, s katerim so vzpodbudili

kopičenje β-karotena, ki ga človek potrebuje za

izdelavo vitamina A

• V času razvoja je človek najprej med rastlinami in

živalmi izbiral tiste, ki so imele zanje boljše lastnosti

(več mesa, večjo hranljivost,…)organizme so začeli

načrtno spreminjati, umetno izbirati tiste z želenimi

lastnosti.

• Z napredovanjem bioloških znanosti je človek začel

načrtno vnašati v celice organizma določen gen,

zaradi katerega ta rastlina pridobi za človeka

pomembne lastnosti. Tako nastane gensko

spremenjen organizem, ki ima npr. boljši okus, je

večji, odpornejši proti boleznim ali pa je sposoben

preživeti v neugodnih razmerah.

• Biotehnologija, ki se ukvarja z medicino in si

prizadevajo za ohranjanje zdravja ljudi in domačih

živali , v ta namen načrtno in usmerjeno uporabljajo

organizme za proizvodnjo antibiotikov, cepiv, zdravil

(inzulin, rastni hormon,…). Metode genskega

inženiringa uporabljajo v diagnostiki, z razvojem

genskega zdravljenja pa poskušajo ozdraviti

bolezni, ki so okvare določenega gena.

• Eno izmed področij se ukvarja z uporabo matičnih

celic. Matične celice lahko razvijejo v točno

določeno tkivo (živčno, kožno, mišično,)

• Mikroorganizme pogosto spreminjajo za raziskave in

uporabo v proizvodnji. (gensko spreminjanje

bakterije E. koli, ki po vnosu gena za sintezo inzulina

razvije sposobnost sinteze beljakovine)

• Moderna biotehnologija je tudi usmerjena k

reševanju problemov onesnaževanja, k proizvodnji

encimov, kemikalij in drugih snovi, ki jih potrebuje

živilska, tekstilna in farmacevtska industrija. S

produkti gensko spremenjenih organizmov

biotehnologija nadomešča sintetične industrijske

spojine. (npr. Ob pomoči gensko spremenjenih

mikroorganizmov proizvajajo številne arome,

barvila, encime, beljakovine in druge snovi, ki jih

dodajajo prehranskim izdelkom, kozmetiki in

zdravilom. )

Še nekaj glede kloniranja človeka:

• Če bi uspelo klonirati človeške celice v laboratorijih

v različne druge celice (živčne, jetrne), ki bi bile zelo

pomembne pri presaditvi organov, saj je

darovalcev teh organov veliko manj kot bolnikov, ki

čakajo na presaditev. Te celice bi tako vzgajali po

potrebi.

• Neetično, ampak za naše interese koristno, bi

dosegli veliko kopij zdravih genijev, lepotic in

lepotcev.

• Odprava motnje v plodnosti pri človeku s

kloniranjem.

NASPROTNIKI:

• Izpostavljajo možnost pojava alergije na

beljakovino, ki je zapisana v vstavljenem genu, ter

možnost spremembe skupnega izražanja genov

tako, da bi rastline lahko proizvajale strupene snovi

tudi v delih, ki jih uživamo

• Nekateri ljudje se bojijo, da bodo s takimi organizmi

jedli „tuje“ gene, pri tem pa pozabljajo, da s hrano

vsakodnevno pojemo veliko količino DNA, ki je v

vseh celicah hrane rastlinskega in živalskega izvora.

To DNA encimi v tankem črevesju razgradijo in geni

ne pridejo v naše celice.

• Tehtnejši zadržki se nanašajo tudi na posledice

morebitnih nenadzorovanih „pobegov“ gensko

spremenjenih organizmov v ekosisteme in križanje z

njihovimi naravnimi sorodniki.

NASPROTNIKI:

• Če bi želeli ustvariti »vojsko« klonov, bi rabili »vojsko«

žensk, ki bo jih donosile, prav tako bi te klone morali

nahraniti in skrbeti zanje.

• Nevarno bi lahko bilo tudi želja po kloniranju že

umrlih ljudi ali izumrlih živali, če bi našli celico, ki bi

vsebovala celotni DNK.

• Možno bi bilo, da bi ustvarili svoj lastni klon, ki bi ga

uporabljali za »nadomestne dele«. (Če bi nam

odpovedale ledvice, bi jih presadili iz klona.) – nikoli

umrljivi!

• Tveganje za razvojno nepravilnost pri kloniranju.

Države so v svoje zakonodaje vnesle varnostne

ukrepe, s katerimi nadzirajo uporabo gensko

spremenjenih organizmov in rokovanje z njimi.

Viri • http://lanalemaic.beep.com/kloniranje-ljudi.htm, nov. 2012

• http://www.lms.si/vik/index.php?page_id=10474 , nov. 2012

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Kloniranje, nov. 2012