Knjižni vačer, 18. oktober 2018 Drago Jančar, In ljubezen tudi ter »naj« kakovostne knjižne novosti Drago Jančar, ki je letos dopolnil 70 let, je eden najbolj plodovitih slovenskih literarnih ustvarjalcev, prejemnik več literarnih nagrad. Pogovarjali se bomo o njegovem romanu In ljubezen tudi, za katerega je letos prejel nagrado kresnik, in o drugih njegovih literarnih delih. V drugem delu srečanja bomo pregledali otroške in mladinske knjige, prejemnice literarnih nagrad in pesniške zbirke letošnjih Veronikinih nagrajencev.

Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017) Bina Štampe Žmavc: Nabiralka samot (Sanje, 2018)

Bina Štampe Žmavc: Svilnate rime: izbrane pesmi za otroke (Mladinska knjiga, 2011)

Finalistke za nagrado večernica

Finalistke za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Beletrina, 2017) ter drugi njegovi romani

Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017), 90 str.

V svoji zadnji pesniški zbirki Dihaj je Tone Škrjanec izmojstril poetiko ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh, ki se ne vklaplja v tradicionalno hrepenenjsko paradigmo slovenske poezije. Nič neposredno usodnega ni v njegovih čutnih sinestezijah ob doživetjih jutra, poldneva in večera, ki tvorijo ogrodje zbirke. Toda ta ležernost in brezusodnost sta varljivi, nista nekaj, kar pride samo od sebe skozi predajanje trenutku, ampak sta doseženi z močjo pesniške meditacije. Nikakor ju ne gre zamenjevati z brezbrižnostjo. Če Škrjančeve pesmi beremo med vrsticami, lahko v njih zaznamo globok eksistencialni angažma in ranljivost ob zavedanju, da so v današnji družbi topli in pristni človeški odnosi vse bolj ogroženi. Če smo Škrjanca prej poznali predvsem po drobnih epifanijah, ki so se pesniku razkrivale ob nenavadnih banalnostih mestnega življenja, tokrat lahko v njegovih verzih začutimo tudi tesnobo in nelagodje. Samo on lahko družbeno kritiko izrazi preprosto in lakonično v nekaj besedah: »premalo prostora za življenje, premalo za lepoto«. In samo on lahko z nekaj psihedeličnimi besedami priklicuje boljše, toplejše čase: »volna. in pliš. ne žica.« (utemeljitev za Veronikino nagrado 2018)

Zlatnik poezije 2018 je prejela pesnica Bina Štampe ŽmavcZa za opus poezije za otroke in odrasle in za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika. (iz utemeljitve) Bina Štampe Žmavc: Nabiralka samot (Sanje, 2018), 92 str.

Do diamantnega sijaja jezikovno izbrušena pesniška zbirka priznane slovenske pesnice, pisateljice in pravljičarke. (založnik)

Bina Štampe Žmavc: Svilnate rime: izbrane pesmi za otroke. (Mladinska knjiga, 2011)

Finalistke za nagrado večernica (nagrada je bila podeljena 27. 9. 2018) Anja Štefan (il. Alenka Sottler): Drobtine iz mišje doline (MKZ) Jana Bauer: Groznovilca in divja zima Miroslav Košuta: Ponikalnice (Miš, 2017) Maša Ogrizek: Gospa s klobukom (MKZ, 2017) Suzana Tratnik: Tombola ali življenje! (MKZ, 2017)

Finalistke za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (nagrada bo podeljena 22. 10. 2018) Marta Bartolj: Kje si? (MIŠ založba) Ivan Cankar (il. Peter Škerl): Skodelica kave (MIŠ založba) Boštjan Gorenc Pižama (il. Igor Šinkovec): Kaj se skriva očku v bradi? (MKZ) Miroslav Košuta (il. Ana Razpotnik Donati): Zmaj v parku (Mohorjeva Celje) Lila Prap: ZMAJI? (MKZ) Anja Štefan (il. Alenka Sottler): Drobtine iz mišje doline (MKZ)

DRAGO JANČAR (13. april 1948, Maribor), pisatelj, dramatik in esejist.

Drago Jančar je dokončal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista Katedra. Zaradi »razširjanja sovražne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga Tomaža Kovača V Rogu ležimo pobiti, ki jo je Jančar prinesel iz Avstrije. Izgubil je službo pri časniku Večer in bil obsojen na zaporno kazen enega leta; čez 3 mesece so ga izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadoščalo za mesečno plačo, se je ponovno zaposlil na Večeru, kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja člankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v Ljubljano in se zaposlil pri Viba filmu. Čez dve leti je to družbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika Slovenske matice in od takrat se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi.

Od 1981 do upokojitve 2016 je bil zaposlen pri Slovenski matici kot urednik in tajnik ter je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Znan je tudi kot esejist; v svojih esejih se je velikokrat ukvarajal tudi s problemi politike in civilne družbe. Skupaj z Vaskom Simonitijem je pripravil odmevno razstavo in zbornik Temna stran meseca, o značilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Drago Jančar je eden najbolj dejavnih sodobnih slovenskih pisateljev.

Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv Državljan Evrope. Je tudi štirikratni dobitnik nagrade kresnik za romane Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi,To noč sem jo videl (katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in bil kandidiran za francosko literarno nagrado femina, nemški prevod pa je bil razglašen za najboljšo knjigo po izboru avstrijskih kritikov na listi ORF in je bil po mnenju mesta Darmstadt v oktobru 2015 najboljša knjiga v Nemčiji) ter In ljubezen tudi (leta 2018). Napisal je 11 romanov, 16 zbirk kratke proze, 10 dramskih besedil, 12 zbirk esejev idr. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Drago_Jan%C4%8Dar

Vse predstavitve knjig so povzetki s portala Dobreknjige.si: https://www.dobreknjige.si

In ljubezen tudi (Beletrina, 2017, 2018), 351 str.; kresnik

Roman se dogaja med drugo svetovno vojno, kjer se

v okupiranem Mariboru prepletejo življenja treh

glavnih protagonistov. Sonja in Valentin sta mlada

zaljubljenca, intelektualca iz meščanskih družin, ki

sanjata o skupni prihodnosti. Naraščajoče

okupatorjevo nasilje Valentina primora v odhod med

pohorske partizane, kjer v trenutku šibkosti pade v

roke orožnikov ter pristane v mariborskih zaporih.

Sonja, ki skuša trpinčenega fanta rešiti, prosi pomoči

znanca iz otroških let, sedaj zagrizenega SS-ovca

Ludwiga Mischkolniga. Nacista, nekoč skromnega

Ludeka, dekletova lepota očara, kar ima zanjo

pogubne posledice. Preko zgodb glavnih junakov

Jančar odstira strašljive podobe vojnega pekla v

štajerski prestolnici, v pohorskih gozdovih, v

nemškem nacističnem taborišču in med povojnim

prevzemanjem komunistične oblasti. Vendar v vojni

ni zmagovalcev, ostajajo le ljudje z zlomljenimi

dušami, izgubljenim dostojanstvom in kjer se, kot je

zapisali Byron v eni od svojih pesmi, še ljubezen

utrudi.

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=4485

Galjot (Pomurska založba, 1978, 1980, Wieser, 1997, Delo, 2004, Mladinska knjiga, 1984, 2018), 322 str.

Vrnitev v zgodnji novi vek, da bi bolje razumeli

sedanjost. Johan Ot je človek z jasnim vpogledom v

družbene in duševne stvarnosti, živi pa v 17. stoletju.

Zaradi kombinacije obojega je neizogibno, da pride

do trenja med njim in vladajočimi, ki jih pooseblja

sveta inkvizicija. Vendar bralec vseeno dobi občutek

(kljub barvitim opisom takratnih sektašev,

"novodobnih grešnikov", štiftarjev, pa galjotov,

sodnikov, biričev...), da ne gre toliko za razgaljenje

inkvizicije, kot za problematiko večnega spora, ki se

vselej razvije med ostrovidnim posameznikom in

družbo, ki jo preko brezčastnih komolčarjev vodi

enoumje s posiljevalsko mentaliteto. Posebna odlika

romana je živopisno in celovito obravnavanje

zgodovinske resničnosti, ki se prav zaradi celovitosti

izogne moraliziranju in zgolj pričuje.

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=839

Severni sij (Pomurskazaložba, 1984, Wieser, 1993, DZS, 2004, Modrijan, 2012, Mladinska knjiga, 2018), 254 str. Tudi gled. Predstava.

Glavni junak romana Josef Erdman na novega leta

1938 dan zaradi poslovnega sestanka v Mariboru

izstopi iz vlaka. Je avstrijski državljan, po poklicu

trgovski potnik, na Maribor pa je njegov spomin

ohranil nekaj utrinkov, saj je tu preživel krajše

obdobje otroštva. Lastno izkušnjo so nadgradili

slavospevi iz ust njegovih staršev, na katera je mesto

naredilo močan vtis. Nelagodje, ki se ga poloti ob

izstopu z vlaka, se stopnjuje in občasno preraste v

pravo paranojo, kot pravi sam, ga je v nekem

trenutku obšla »kot britev ostra in jasna misel, da je

zaprt v to sobo« in »v to mesto« in da nikoli več ne

pride ven. Poleg natančne analize Erdmanove

osebnosti ter njenega postopnega razkroja se avtor

podrobno posveti tudi drugemu glavnemu junaku

romana, Mariboru. Bralec spoznava mesto izpred

skoraj osemdesetih let od trenutka, ko se piše ta

predstavitev. Zelo pomemben je tudi prikaz

družbenih razmer v mestu, sploh pa duh časa, kot ga

je ujel pisatelj. Omeniti je potrebno tudi ljubezensko

zvezo, v katero se Josef zaplete in je pomemben

razlog, da ne more zapustiti mesta. Marjetica je

moderna, emancipirana mlada ženska, poročena z

moškim, ki jo dolgočasi. Tudi v njej je neka duševna

motnja, ki pride do izraza pri pitju alkohola. Josef

njej v njen bran izjavi: »Vsak od nas nosi v sebi klico

blaznosti.«

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=3750

Zvenenje v glavi (Mladinska knjiga, 1997, 1998, 2002), 235 str. , kresnik tudi film, rež. Andrej Košak

Dogajanje je postavil v zapor z izmišljenim imenom

Livada. Zaporniki si pri direktorju zapora komajda

izborijo dovoljenje za ogled TV prenosa pomembne

košarkarske tekme (svetovno prvenstvo leta 1970, ko

je jugoslovanska reprezentanca premagala ameriško

in postala svetovni prvak), vendar naletijo na

paznika, ki jih neprestano provocira in moti. Ko

glavni lik romana Keber pobesni in vrže televizijo v

okno, pride do pretepa, ki se kot požar razširi v

vstajo. Pisatelj svojega junaka ali, bolje rečeno,

antijunaka zastavi tako, da v bralcu vzbudi pozitivna

čustva. Med zaporniki velja za legendo, avtoriteto,

rojenega voditelja, tudi branilca pravičnosti. Vendar

je zapor posebno mesto, v katerem veljajo drugačna

pravila in drugačna lestvica vrednot kot v zunanjem,

realnem življenju. (...) Upor v zaporu je bil

popolnoma nenačrtovan. Po silnem izbruhu

potlačene zaporniške energije in posledičnega

uničevanja kaznilnice pa se postavi vprašanje: kaj

zdaj, ko nazaj več ni mogoče? Zaporniki izberejo

voditelja, tihega in uglednega Alojza Mraka, ki pa

potem, ko okusi oblast, postane neusmiljeni diktator.

(...) V zaporu nastanejo neznosno brutalne razmere,

ob katerih se mnogim zapornikom skomina po

prejšnjem stanju, in zatrtje upora pomeni vsesplošno

olajšanje. Jančar je zaporniško zgodbo obogatil s

primerjavo iz zgodovine, s prizori iz judovskega

upora, ki je v 1. stoletju v Palestini izbruhnil proti

rimski oblasti. Zgodovina se ponavlja (...)

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2803

Katarina, pav in jezuit (Slovenska matica, 2000, 2012, Mladinska knjiga, 2018), 510 str.; kresnik

Zgodba se odvija v času vladanja Marije Terezije in sovpada z avstrijsko vojno s Prusijo med leti 1756 in 1773. Glavna zgodba teče o Katarini Poljanec, hčeri grajskega oskrbnika, ki se zaljubi v stotnika cesarske vojske Franca Henrika Windisha. Mnoga leta ga na skrivaj opazuje z okna na grajsko dvorišče ter hrepeni po njem. Poimenuje ga pav, kar dobro opiše njegovo obnašanje in značaj. Katarina se pri svojih tridesetih zaradi neuslišane ljubezni do pava, kljub očetovem nasprotovanju, odloči za romanje v nemški Kelmorajn, kjer naj bi spoznala božji načrt zase. Med potjo Katarina spozna bivšega jezuitskega duhovnika Simona, ki na poti išče svojo vero. Ta je izstopil iz Družbe Jezusove, ker se ni strinjal z misijonarsko politiko do Indijancev. Takoj, ko se Simon in Katarina spoznata, vesta da sta si usojena in se vdata poželenju. Družba ju že na romanju obsoja prešuštva in ju kaznuje. Sodjo jima, Simonu uspe pobegniti iz ujetništva. Okoliščine botrujejo temu, da Katarina zopet sreča Windisha, ki je namenjen na čelu avstro-ogrske vojske poraziti Pruse in jih pognati v Severno morje. Mladostno hrepenenje se lahko uresniči. Windish da zapreti Simona, Katarino si vzame za priležnico. S Simonom sta dolgo ločena, ko se zopet srečata, je že konec pruske vojne, ljubezen pa medtem ni ugasnila. Takoj se mu vda, skrbi pa tudi za pava, ki je v boju ostal brez polovice obraza. Simon ga iz ljubosumja ubije, Katarina pa s tem ne more živeti, zato odide domov. Doma rodi Simonovo hči. Simon se vrne k Jezuitom. Ko čez 10 let razpade Družba Jezusova , se dokončno domov poda tudi Simon, kjer živi osamljen in strt. https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=1615

Drevo brez imena (Modrijan, 2008, 2018), 368 str.

Če so njihova srca utripala, potem vse to ni moglo

kar tako oditi, izginiti. Roman je napeto arhivarjevo

raziskovanje na osnovi prejetih erotičnih

(pornografskih) zapiskov, ki so mu jih po vojni

poslali zdomci iz Avstralije. Gre za nenavadno

zgodbo o Janezu Lipniku, ki skozi spomine nekega

serijskega ljubimca najprej odkriva njegovo posebno

življenje, kasneje pa ga preteklost povsem posrka

vase, da začne ves svoj čas preživljati v pisarni, v

arhivu. To ga počasi iztrga iz realnosti, odmaknjeno

zaživi v tujih memoarih. Prepletajo se dogodki iz

njegovega otroštva, prve ljubezni, spomini na

očetove travme in zločini iz druge svetovne vojne.

Kot v transu hoče priti resnici do dna. Vedno

natančneje se izrisuje, dobiva svoja imena in podobe.

Zgodbe o ranjenih ljudeh, ki se postopoma luščijo

skozi Lipnikovo neumorno raziskovanje, dobivajo

pretresljivo podobo, spotoma pa razkrajajo njegovo

življenje, ki tone v psiholoških globinah in blodni

simboliki.

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=5758

To noč sem jo videl (Modrijan, več ponatisov 2010 -2018), 189 str., kresnik

Pretresljiva pripoved o mladi ženski, Veroniki Zarnik

in o ljudeh, ki so zaznamovali njeno življenje.

Dogajanje zajema obodbje druge svetovne vojne.

Spremljamo lahko življenje mlade Veronike, ki je po

značaju tako posebna, da naredi močan vtis na vsakogar,

ki jo ima priložnost spoznati. Izhaja iz premožne družine,

pa vendar se ne pusti ujeti v pričakovane vzorce vedenja.

Ljubi svobodo, veseli se življenja in ne razume krutega

časa vojne. Spoznavamo jo skozi oči petih ljudi, ki so bili

usodno povezani z njo, vse do do krutega in

nesmiselnega konca...

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=546 O

Veroniki pripoveduje njen nekdanji ljubimec, oficir

jugoslovanske kraljeve vojske, ki se je leta petinštirideset

znašel v ujetniškem taborišču v Palmanovi; zgodbo

nadaljuje njena mati, ki isto leto čaka na vrnitev hčere v

ljubljanskem predmestnem stanovanju, potopljena v

spomine in blodna od negotovega upanja; o njej govorita

zdravnik nemške okupacijske vojske in družinska

gospodinja; nazadnje nekdanji partizan, ki je iz nejasnega

osebnega nagiba, polnega nesporazumov, sprožil vlak, ki

je zdrvel čez nočno pokrajino in njene ljudi.

http://www.modrijan.si/Knjizni-program/Knjizni-

program/Knjige/slovenska-knjizevnost/To-noc-sem-jo-

videl

Maj, november (Modrijan, 2014), 294 str.

»Jaz imam svojo umetnost, reče umetnik, vi pa svoj

denar.« Roman govori o samoiskanju mladega

nadarjenega violinista in hkrati aktualizira mnoge

probleme sodobne družbe. Ciril Kraljevič po

nedokončani fakulteti v Ljubljani ne najde več

perspektive, zato poskusi srečo na Dunaju. Njegova želja

po študiju glasbe na dunajski akademiji ostane

nerealizirana, namesto tega se pridruži bendu, ki zvečer

igra klezmer v kletnem klubu v Ottakringu, podnevi pa

Ciril kot ulični umetnik igra violino na podzemni. Tam

ga nekega dne sreča ljubljanski podjetnik Štefan

Dobernik. Mladenič, ki se mu zahvali s slovensko

besedo, pritegne njegovo pozornost. Povabi ga s seboj in

mu ponudi delo v svojem podjetju. V cvetočem maju se

Ciril vrača v Ljubljano poln novih obetov, vendar se v

dogodkih, ki sledijo, preveč zaplete v Dobernikove

kriminalne posle. Podreja se volji drugih in se odmika od

načel, ki mu jih je vcepil oče. Ob tem pa izgublja svoje

bistvo, ki ga je nekoč našel v glasbi in igranju violine.

Sprejeti mora pravila sveta povzpetništva in v hladnem

novembru spozna, »da mu je izgubljena umetnost kot

življenje zadnjih let spolzela med prsti«.

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=698

Mnoga življenja: izbrane novele in kratke zgodbe (Beletrina, 2018), 783 str.

Zbirka je celovit pregled Jančarjevega krajšega proznega ustvarjanja, v katerem bodo uživali tako tisti, ki se z avtorjem srečujejo prvič, kot tudi tisti, ki ga bodo morda ravno zaradi te antološke izdaje ponovno vzeli v roke in tokrat besedila prebrali na podlagi dodatnih življenjskih izkušenj in jih prav zaradi tega dojeli nekoliko drugače, kot so jih pri prejšnjem branju ali morda celo branjih. (...) Jančerjevo prozo krasi nekakšna permanentna aktualnost, popolnoma neodvisna od literarnega časa zgodb, ki jih avtor pripoveduje v svojem natančno izdelanem in prepoznavnem literarnem slogu, zaradi katerega ga tako globoko spoštujeta tako literarna kritika kot tudi širša brala javnost. Mnoga življenja je zbirka zgodb in novel, ki bi jo torej moral prebrati vsak resen knjigožer. https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=5647

Postaje: popotni zapiski, premisleki, zgodbe (Cankarjeva založba, 2018), 350 str.

Knjiga, skozi katero tečejo misli. Ne gre za tipičen

potopis, so bolj knjiga premislekov, opažanj in

zaznavanj. Že res, da so obiski tujih in domačih

krajev avtorja napeljali, da je poglobljeno razmislil o

kakšni tematiki, a so vseeno nekoliko potisnjeni na

stran in ne nastopajo v prvem planu esejev in zgodb,

ki so zbrani v tej fantastični zbirki. Jančar se v njih

pogostokrat vrača v preteklost, v zgodovino

(podobno kot pri svojem romanopisju), saj je trdno

prepričan, da moramo najprej poznati preteklost, da

bi lahko vsaj nekoliko razumeli sedanjost in morda

celo razmišljali o prihodnosti. V knjigi je veliko

odgovorov na vprašanja, ki so se nam (Slovencem,

Jugoslovanom, bivšim Jugoslovanom in tudi mnogim

drugim) porajala v osemdesetih in devetdesetih letih

prejšnjega stoletja. Ali se bomo iz napak v preteklosti

končno česa naučili?

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=5878

Naše naslednje srečanje bo 15. novembra 2018.

Že zdaj prisrčno vabljeni!