Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
3
Knjižno srečanje na sotočju, 21. marec 2019 ,
na mednarodni dan poezije
Različne knjige bralce upočasnijo, pritegnejo in navdušijo;
menda ima posebno moč POEZIJA:
− Svetlana Makarovič (ob 80. rojstnem dnevu): Naj bo poleti
(Mladinska knjiga, 2018)
− Emily Dickinson (ob 130. obletnici smrti): Ujeta svoboda
(Književno društvo Hiša poezije, 2016)
− Pesem sem: Razumljive pesmi za nerazumljive čase
(ured. Aleš Šteger, Igor Saksida; Beletrina, 2019)
4
»Knjige nam pomagajo, da ne hitimo,« nas opozarja poslanica
ob letošnjem 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke,
ki jo je pripravila Litovska sekcija IBBY. Plakat in poslanico je
ustvaril Kęstutis Kasparavičius.
5
Knjige nam pomagajo, da ne hitimo
»Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...«
Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne
slišimo samo v Litvi, ki leži v samem
središču Evrope, temveč še marsikje po
svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da
živimo v stoletju informacijskega preobilja,
v stoletju, ko sta naglica in hitenje
neizbežna.
A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in
začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito
lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se
mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse
neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba
brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka
tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani
v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in
pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav
srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.
Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno
prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš
več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje
snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe,
temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na
travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu,
ali pa si o tem samo bral v knjigi.
6
Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja,
knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo.
Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih
položimo na mizo ali na kolena, mar ne?
Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega,
namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati!
Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov
ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč
prepoznajo, ali … No, saj veš, kaj!
Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo
otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od
tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima
časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu
čim več zanimivih knjig. Pa tudi da bi se še sami zdeli knjigam
čim bolj zanimivi!
Kęstutis Kasparavičius
Prevedel Klemen Pisk.
Poslanico ob 2. aprilu 2019 je pripravila Litovska sekcije IBBY.
Plakat je dostopen na:
http://www.ibby.org/fileadmin/user_upload/ICBD_2019_Poster_copy.pdf
7
Ilustracijo in besedilo je ustvaril
Kęstutis Kasparavičius (1954),
mednarodno uveljavljen litovski
otroški pisatelj in ilustrator. V
svet otroške književnosti je
vstopil po dolgi ovinkasti poti; po
končanem desetletnem šolanju
na umetniški gimnaziji M. K.
Čiurlionisa, kjer se je seznanjal
z zborovskim dirigiranjem, je
naposled spoznal, da bi se rad posvetil slikarstvu, zato se je
vpisal na študij oblikovanja na vilenski umetniški akademiji.
Kasparavičiusove ilustracije je mogoče zlahka prepoznati,
saj so portretirani objekti naslikani v značilnem realističnem
slogu, notranji prostor je razgiban, perspektiva prepričljiva.
Kasparavičius je ilustriral več kot 60 knjig, številne od njih je
napisal sam. Berejo jih otroci širom po svetu (od Japonske
do Amerike) v 27 jezikih. Avtor je imel doslej 20 samostojnih
razstav; njegova dela so bila že trinajstkrat predstavljena na
mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni in so si
prislužila številne ugledne knjižne nagrade po vsem svetu.
Litovska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko
književnost (IBBY) je Kasparavičiusa že večkrat nominirala
za nagrado Hansa Christiana Andersena in spominsko
nagrado Astrid Lindgren.
8
V slovenščini imamo naslednje njegove knjige; vse so izšle
pri KUD Sodobnost International:
https://www.sodobnost.com/brands/kestutis-kasparavicius/
9
Dežela lenuhov (2018), 55 str.
Dežela lenuhov je simpatičen
narobe svet, kjer sta trdo delo
in hitenje prepovedana. V
njej ne pridobivamo in ne
trošimo na vse kriplje, ampak
uživamo sproti, v danem
trenutku.
Kratke zgodbe (2018), 80 str.
Zgodbe Kasparavičiusa so kot
nalašč za družinsko branje v
nadaljevanjih!
10
Bralno spodbujevalno akcijo ob letošnjem 2. aprilu
namenjamo prav temu, k čemur nas spodbuja poslanica
litovskega avtorja Kęstutisa Kasparavičiusa: Upočasnimo se!
Knjige in branje nam lahko pomagajo, da ne hitimo!
Na nek način nas lahko upočasni vsaka oz. marsikatera
kakovostna knjiga, ki nas pritegne, odvrne od brezglavega
hitenja ter nas opozori na bistvene reči, ki bi jih sicer morda
prezrli. Že samo branje je ponotranjenje, še prav posebno
oazo mirovanja in topline pa ustvarjajo glasno branje
drugemu oz. drugim, družinsko branje in različne oblike
medgeneracijskega branja.
Pri promoviranju letošnje bralno spodbujevalne akcije s
Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo tradicionalni sodelavci s
področja mladinske književnosti in branja: Bralno društvo
Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS,
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo
11
pri MKL, DSP – sekcija za mladinsko književnost, revija
Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in tudi drugi, kajti k
branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v
splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih idr. K
branju spodbujamo tako otroke in mladino kot odrasle in
starejše; spodbujamo zasebno branje oz. posameznike,
skupine, javnost ...
Akcija se začenja ob 21. marcu – svetovnem dnevu poezije
– in se bo vključevala tudi v letošnji drugi teden skupnega
branja, ki se bo začel 8. septembra. Bralne spodbude lahko
pridejo prav tudi v Noči knjige, 23. aprila – na svetovni dan
knjige, med Slovenskimi dnevi knjige itd. V resnici želimo, da
bi branje bogatilo naša življenja čim več dni v tem času
pridobitništva, potrošništva, vsestranskega hitenja in
naprezanja.
Kako sestaviti priporočilni seznam knjig, ki nas upočasnijo,
ko smo bralci pač tako različni? Nekatere knjige vendarle bolj
nazorno opozarjajo na nesmiselno hitenje v sodobnem
svetu. Toda ko smo spraševali bralce po naslovih, so nam
navajali tako svoje najljubše knjige kot tiste, ki so jih prevzele
v zadnjem času (npr. od večnega Saint-Exupéryjevega
Malega princa do sodobne Honoréjeve Hvalnice počasnosti);
naštevali so zelo različne naslove vseh zvrsti in žanrov ter
raznolikih tem ... In pogosto so zapisali, da ima poezija še
prav posebno moč!
12
CITATI O POEZIJI: https://sl.wikiquote.org/wiki/Poezija
Poezija je resnica v obliki opazovanja. Poet misli v podobah.
(Men Zel)
Pesem ni občutek, temveč spoznanje. (Rainer Maria Rilke)
Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje
oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa – nikdar
ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela. (Oton Župančič)
Ni ga bilo velikega pesnika, ki ne bi bil tudi globok filozof.
(Samuel Taylor Coleridge)
Pesnik je najvernejši zgodovinar. (Troude)
Kateri narod ni bil najprej poet in nato mislec? (Jakob Grimm)
Pesnik, ki pozna enega človeka, lahko opiše sto drugih.
(Ebner-Eschenbach)
Da človek postane pesnik, mora biti ali zaljubljen ali
nesrečen. (Lord Byron)
13
Pesnik je slikar duše. (Benjamin Disraeli)
Pesnik je lažnivec, ki vedno govori resnico. (Jean Cocteau)
Pesnik je oče svoje pesmi; njena mati je jezik. (Wystan Hugh
Auden)
V pesnikih sanja človeštvo. (Friderich Hebbel)
Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti. (Georg
Christoph Lichtenberg)
Pesnik je vedno bil tisti, ki druge zdravi bolezni, od katere
umira sam. (Branko Miljković)
Pesnik je kralj prosjakov. (Jean Richepin)
Poeziji se ne posvečamo, temveč se ji žrtvujemo. (Jean
Cocteau)
Šumenje listov je poezija, bitje ure je znanost. (Petar
Šegedin)
14
Poezija je, poleg proze in dramatike, ena od literarnih vrst. Lahko
je epska, lirska ali ljudska. Za spoznavanje pesniških oblik
priporočamo naslednje antologije:
Boris A. Novak: Oblike
sveta, 1991, (138 str.)
70 p. oblik
Boris A. Novak:
Oblike srca, 1998,
(310 str.) 140 p. oblik
Boris A. Novak:
Oblike duha, 2017,
(531 str.) 220 p. oblik
Ker sta v marcu dan žena in materinski dan, vzemimo v roke
pesmi dveh PESNIC: Svetlane Makarovič in Emily
Dickinson.
15
Svetlana Makarovič: Naj bo poleti. Ilustr. avtor. (Mladinska
knjiga, 2018), 72 str.
Svetlana Makarovič, vsestranska
umetnica, književnica, igralka,
pevka in ilustratorka, se je rodila v
Mariboru 1. januarja 1939. Piše za
odrasle in mladinske naslovnike.
Njena mladinska besedila so
postala del sodobne klasike in
mladinskega kanona, ki imajo
posebno mesto v zgodovini
slovenske mladinske književnosti.
Makarovičeva je prejemnica
številnih nagrad.
Svetlana Makarovič je pesnica, ki nas premakne, da se ustavimo,
razmislimo in zberemo moč za pot naprej. Po pesniški zbirki Zima
vezilja je v zbirki Naj bo poleti novih sto haikujev – močnih in
ostrih kot britev, pa vendar tudi čudežno krhkih in lepih.
https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/naj-
bo-poleti-2464597-pr
Ob njenem jubileju je izšlo več ponatisov njenih otroških del in
njena zadnja pesniška zbirka Naj bo poleti, zbirka haikujev.
16
Emily Dickinson: Ujeta svoboda.
[ob 130. obletnici smrti Emily
Dickinson] / [Prevedla Tadeja
Spruk; prozo Christiana Bobina
prevedla Nadja Dobnik; spremna
beseda Tadeja Spruk]. (Književno
društvo Hiša poezije, 2016), 77 str.
Ena največjih ameriških pesnic je
bila izjemno inteligentna, napredna
in pronicljiva, a tudi samosvoja.
Napisala je okoli 1.800 pesmi, a v
času njenega življenja (1830–
1886) jih je bila objavljena le
peščica, zgolj sedem, in še te ne pod njenim pravim imenom.
V tej zbirki so zbrani prevodi nekaterih njenih pesmi; gre za
pesmi, ki so vključene tudi v film Terencea Daviesa o njenem
življenju Tiha strast.
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/emily-dickinson-dama-v-belem-katere-
velicino-je-svet-spoznal-sele-po-njeni-smrti/404519
Napovednik filma: https://www.kinodvor.org/film/tiha-strast/
Tudi:
Emily Dickinson. Prev. Mart Ogen. (Mladinska knjiga, 1988)
(Zbirka Lirika)
Pesem 1. Prev. Tadeja Spruk. (Književno društvo Hiša poezije,
2016), 218 str.
Ta svet ni konec: pesmi in pisma. Prev. Nada Grošelj. (Mladinska
knjiga, 2017)
17
Orfejev spev: antologija svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov. (Nova revija, 1998), 762 str.
Orfejev spev je prva antologija svetovne poezije na Slovenskem. Njena posebnost je zasnova urednika in pesnika Nika Grafenauerja. Antologijo je namreč sestavilo 32 sodobnih slovenskih pesnikov, od Ivana Minattija pa do najmlajšega Aleša Štegra: vsak izmed njih je izbral deset pesmi desetih svetovnih pesnikov. Tako se na 762 straneh Orfejevega speva srečamo z 290 pesmimi 140 pesnikov, sestavljavci pa so svoj izbor tudi utemeljili. Delo vsebuje bio- in bibliografsko predstavitev vseh izbranih avtorjev z oznako njihovih najpomembnejših del ter dva eseja: Pesniški glas in čas Nika Grafenauerja ter Bernikovo Bližino samote umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja. Slednji je posvečen 32 risbam Janeza Bernika, ki so svojevrstna likovna dopolnitev antologije, saj ji dajejo dodatno estetsko in doživljajsko razsežnost.
https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/orfejev-spev.html
Tudi:
Antologija slovenske poezije: po izboru sodobnih slovenskih pesnikov / [uredniški odbor Drago Bajt ... et al.] Nova revija, št. 100. Cankarjeva založba, 1990, str. 907–1093.
18
Enzensberger, Hans Magnus: Zoprna lirika: Prva pomoč za bralce v stresu. Slovenska priredba in prevod: Emica Antončič. Prevod posameznih pesmi in odlomkov: Urška P. Černe. (Aristej, 2014), 104 str.
Ta zoprna lirika! Takšne vzdihe lahko slišimo na marsikaterem šolskem dvorišču. Domače naloge, interpretacije, maturitetni eseji – saj ni čudno, da je pesmim težko, kjer učni načrti
in smernice opravljajo svoje uradne dolžnosti. Pa mora res biti tako? Ali pa gre tudi drugače?
Lirika je kul!
Lirika je kot poklicana!
Lirika je zastonj!
Lirika je neprecenljiva!
Lirika je fitnes za dušo!
Lirika je okolju prijazna!
Lirika sme vse!
Lirika pomaga!
http://www.aristej.si/slo/poljudna_znanost/zoprna-lirika.html
19
Pesem sem: Razumljive pesmi za nerazumljive čase (ured. Aleš Šteger, Igor Saksida; Beletrina, 2019), 168 str.
Knjiga zbira pesmi preko sto pesnic in pesnikov, nastalih v zadnjih petdesetih letih, plejado ključnih, prepoznavnih glasov slovenske in svetovne književnosti. Pesmi so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma
oporekanju realnosti. Pestro bralno doživetje poezije je ključni namen zbirke, ob pesmi pa urednika vpletata tudi nekaj navedkov iz besedil o poeziji in sproščen dialog, ki napeljuje k prebiranju poezije in premišljevanju o njej, odpira horizonte in vzbuja skomine.
Skupaj s sodobno likovno opremo (fotografijami) bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike. https://beletrina.si/knjiga/pesem-sem
20
Peti letni čas: 100 naj pesmi za mlade / [zbrala in uredila] Milena Blažić, Jakob J. Kenda; [ilustracije Adrijano Janežič]. (Rokus, 2001), 145 str.
Prva antologija slovenske in svetovne poezije za najstnike v slovenščini, 100 naj pesmi za mlade. Zbirka je namenjena najstniškim bralcem od dvanajstega do šestnajstega leta.
21
Komadi: 111 pesmi za mlade in njim podobne. Ured. Andrej Ilc. (Mladinska knjiga, 2004)
Novi komadi: še 111 pesmi za mlade in vse druge. Ured. Andrej Ilc. (Mladinska knjiga, 2006)
23
Prisluhnimo vsem tistim, ki želijo prebrati svojo najljubšo pesem.
Zaupajte nam naslov knjige, ki VAS upočasni. Morda bomo tako dobili osrednjo temo
našega aprilskega knjižnega srečanja. ☺
Naše naslednje Knjižno srečanje bo v četrtek, 18. aprila 2019, ob 14.30.
Prisrčno vabljeni!
© Tilka Jamnik, 21. 3. 2019
24
http://www.knjiznica-medvode.si
E-pošta: [email protected]
Telefon: 01/361 30 53
Vabimo vas, da se nam pridružite na socialnih omrežjih Knjižnice Medvode.