KO ZAMOČVIRJENOST POSTANE PREDNOST · zgodba s Pohorja – Ruševec, Dolina Soče, Gozdni Selfness, Garden Village Bled in še bi lahko naštevale. Pa vendarle, naše lokalno okolje

TURISTIČNA NALOGA

KO ZAMOČVIRJENOST POSTANE PREDNOST

Mentorici: Avtorice:

Simona HRIBAR KOJC Lana TRTNIK

Dominika MESOJEDEC Veronika MIKLAVEC

Neža MATOS

Ljubljana, šolsko leto 2017/ 2018

Lana Trtnik, Veronika Miklavec, Neža Matos. Ko zamočvirjenost postane prednost. Turistična naloga. OŠ Sostro, 2018.

2

KAZALO

1 UVOD:VSE STOJI NA DOBRIH STEBRIH .............................................................. 3

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................... 3

2.2 TRAJNOSTNI TURIZEM – KAJ PA JE SPLOH ŠE TRAJNEGA V SLOVENIJI?

................................................................................................................................ 3

2.3 KAKO ZMAMITI TURISTE V MOČVIRJE?........................................................ 4

2.4 OBUDIMO KOLIŠČARJE .................................................................................. 4

2.5 NAUČIMO SE POSKRBETI ZA SVOJO ... ....................................................... 5

2.6 NAJSTNIŠKA ILUZIJA? .................................................................................... 6

3 PODJETNIŠKI NAČRT ............................................................................................ 9

4 NAŠA EKIPA, ČASOVNICA IN FINANČNI NAČRT NAŠEGA PROJEKTA ........... 10

5 TURISTIČNA STOJNICA ...................................................................................... 14

6 ZAKLJUČEK .......................................................................................................... 15

7 VIRI........................................................................................................................ 16

KAZALO SLIK

Slika 1: Ali bi Ljubljana potrebovala popestritev z večdnevno aktivnostjo v naravi? ... 7

Slika 2: Ali bi radi izvedeli kaj več o koliščarjih in spoznali njihovo življenje?.............. 7

Slika 3: Ali bi obiskali koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju? ......................... 8

Slika 4: Naši lončeni izdelki. ..................................................................................... 10

Slika 5: Sestava naše ekipe. ..................................................................................... 11

Slika 6: Ideje iz dežele koliščarjev. ........................................................................... 11

Slika 7: Lončena posodica. Slika 8: Lončena posodica in obesek. ................ 12

Slika 9: Ustvarjalke med delom. ............................................................................... 12

Slika 10: Utrinek iz novoletnega bazarja. .................................................................. 13

Slika 11: Skica naše stojnice. ................................................................................... 14


3

1 UVOD: VSE STOJI NA DOBRIH STEBRIH

Danes tako opevani trajnostni turizem je mnogim še vedno neznanka, kako ga

osmisliti, mu dodati vrednost pa večna uganka turističnih delavcev. Zeleni turizem je

najbolj zelen, ko se skušamo vrniti v čase naših prednikov, ki so okolje onesnaževali

le z dimom svojega ognjišča. Čas je, da koliščarje znova obudimo, podoživimo njihovo

življenje in si s tem povrnemo že izgubljeni občutek prvinskosti. Zdi se, da so stebri

kolišča zrcalna slika stebrov trajnostnega turizma.

2 TEORETIČNI DEL

2.1 TRAJNOSTNI TURIZEM – KAJ PA JE SPLOH ŠE TRAJNEGA V

SLOVENIJI?

To je težka naslovna tema za najstnike, kot smo me. Prvič v življenju slišimo, da je

lahko turizem trajnosten, pa kako neki bi le bil? Kaj pa sploh še je trajnega v Sloveniji,

še zakoni vsak dan znova propadajo, ljudje se ločijo in odidejo svojo pot. No, pa

pojdimo raziskovat ...

Ko tako nevedno plujemo po straneh interneta, zasledimo definicijo, da je trajnostni ali

zeleni turizem, odgovorni turizem, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki v tem okolju

živijo, pa tudi gospodarstva in obiskovalcev. Štirje komplementarni stebri, ki z

medsebojnim dopolnjevanjem podpirajo zeleni ali trajnostni turizem so: gospodarski,

okoljski, družbeno-kulturni in podnebni.

Uf, težka pot. Kako neki združiš vse te stebre? Če daš prednost enemu, izgubi drugi,

če preferiraš tretjega, zanemariš četrtega. Ko pa nekaj več pozornosti namenimo

raziskovanju stebrov, najdemo čudovito razlago v opisu Jelene Počuče. Tako izvemo,

da je potrebno spojiti sposobnost preživetja turističnih destinacij ob zmanjšani količini

odpadkov, manjši onesnaženosti zraka, vode in zemlje, hkrati pa ohranjati naravo,

rastline, živali, zgodovinsko dediščino, tradicijo, izboljšati kakovost življenja lokalne

skupnosti in zmanjšati vpliv turizma na podnebje.

Osnovna teorija nam je dana. V kolikšni meri pa je pravzaprav uresničljiva v realnem

svetu, je vodilo, ki nas je gnalo v nadaljnje raziskovanje.


4

2.2 KAKO ZMAMITI TURISTE V MOČVIRJE?

Pa se spet potopimo v čudoviti svet knjig in publikacij in kaj kmalu ugotovimo, da je

trajnostni turizem v Sloveniji že zdavnaj prerasel začetno fazo embria in stopa z

majhnimi, a stabilnimi koraki v svet. Ljubljana – zelena prestolnica Evrope 2016, pa

zgodba s Pohorja – Ruševec, Dolina Soče, Gozdni Selfness, Garden Village Bled in

še bi lahko naštevale. Pa vendarle, naše lokalno okolje je naša zelena Ljubljana, ki

ponuja veliko, ogromno. Koseški bajer, Park Špica, Grajski grič in Šance, Mostec ... A

kaj, ko vse to nadobudni zeleni turist obišče v treh dneh. Kako pa turiste prepričati, da

bivanje podaljšajo? Tako, da jih pritegneš, zmamiš z nečim prvinskim, edinstvenim, z

nečim, česar drugje ne morejo doživeti. Takoj pomislimo na Barje, nam tako zanimivo,

mistično, privlačno, pa vendarle tako neizkoriščeno in osamljeno. Edinstven naraven

ekosistem, ki lahko ob ozaveščenem ravnanju odgovornih oseb ponudi nepozabno

izkušnjo v sožitju z naravo.

2.3 OBUDIMO KOLIŠČARJE

Mnogi se zmrdujejo, češ da je zaščitenost naravnih znamenitosti prevelika ovira za

razvoj območja. A prav tu se edinstvena priložnost ponuja trajnostnemu, zelenemu,

ekološkemu turizmu. Ko zamočvirjenost postane prednost, nekaj, česar vendarle ni

mogoče doživeti kjerkoli. Prav zamočvirjenost je tista, ki je Ljubljansko barje rešila pred

pozidavo in uničenjem ter ga kot takega ohranila vse do danes, ko smo ljudje dovolj

ozaveščeni in dorasli temu, da s previdnimi koraki to močvirje izkoristimo, tako da bo

nam v korist in naravi v prid.

Hecno, kako nas tok misli kar sam nosi naprej. Seveda Barje, moje barje, mir in

spokojnost, vrnitev v bakreno dobo naše biti. Vse to podoživeti in hkrati ohraniti

njegovo avtohtonost. Rade bi Barje prebudile, mu vrnile utrip, obudile koliščarje ter

prikazale, kako zelo so znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. V avtohtonem

slogu zgrajena koliščarska vas bi ob številnih že pozabljenih dejavnostih prav gotovo

privabila tako Ljubljančane kot tudi turiste.

Z nepovratnimi sredstvi, ki jih ponujajo številni evropski razpisi, veliko volje in še več

ozaveščenosti, bi nekako šlo. Idealna lokacija, le streljaj proč od prestolnice, odlična

prometna povezava z javnimi prevoznimi sredstvi ali pa kar skok na kolo in vključenost


5

lokanih kmetov so odlična podlaga za zgodbo o koliščarjih, ki kar prekipeva od

pričakovanja norega doživetja.

2.4 NAUČIMO SE POSKRBETI ZA SVOJO ...

In smo spet pri ideji: naselje desetih hišic, tako kot nekoč, postavljenih na lesenih kolih

iz hrastovega ali jesenovega lesa, čez katere so položena bruna, na katerih stojijo

kolibe iz prepletenih vej, blata in gline, ki jih med seboj povezujejo mostovi, prekriva

pa streha iz šopov trave, lubja in maha, med njimi pa leseni mostički, ki sinhrono

povezujejo hišice med seboj.

Hišica v velikosti približno 25 m2 obiskovalca ponese v preteklost. Tako kot nekdaj jo

sestavljata dva prostora: v osrednjem prostoru ognjišče, kot center dogajanja v hišici,

in spalni prostor (Jager, 2014).

Dejavnosti, kot so nabiralništvo, oblikovanje in žganje gline, tkalstvo, izdelovanje

nakita, orodja in orožja, dolbenje deblaka ter trgovanje z lokalnimi kmeti, ki bi na kmečki

tržnici ponudili lokalno, ekološko hrano, ki so jo poznali že takrat, pa bi obiskovalce kaj

kmalu opomnile na to, koliko odvečne navlake nam prinaša vsakdanje življenje.

Življenje, ki nam odvrača pozornost od nam dragih ljudi, misli, dejanj in obremenjuje

okolje.

Kot film vidimo zgodbo pred očmi, ko vstopiš v vas in na vsakem kotičku zaznaš

dejavnost, ki je nikoli nisi imel možnosti niti spoznati, kaj šele poskusiti, ker si kot

potrošnik prišel do končnega izdelka brez vmesnih postojank. A kot koliščar padeš v

povsem drug svet. Prisiljen si v to, da sam poskrbiš za vsak korak do lastnega udobja.

Če se želiš pogreti ali pa nahraniti lačen trebušček, je najprej potrebno nabrati drva v

bližnji okolici in se naučiti zanetiti ogenj brez vžigalic. Pri orodjarju bi se naučil izdelati

preprosto sekiro, pri lončarju posodo za kuho, na kmečki tržnici pa bi z ogromno

barantanja poskrbel za to, da bo ta posoda tudi polna.

Orodjar bi nas naučil izdelati sekiro, pri tem pa bi sami morali poiskati primeren kamen.

Lončar bi učil lončariti, a le pod pogojem, da bi si sam našel in izkopal glino ali pa jo

morebiti zamenjal za kakšno drugo dobrino. Kmetje bi prodajali le hrano in morebitne

izdelke, ki so jih poznali že koliščarji, npr. moko, lan, jabolka, krompir ... Pa pek, ki bi


6

nas učil izdelati nekvašen kruh, po tem, ko bi z barantanjem pri kmetu pridobili moko.

Tesar bi nas vpeljal v osnove dolbenja deblaka, s katerim bi se lahko podali na izlet po

barju. Tkalka bi nas iz lanu, ki so ga uporabljali že koliščarji, naučila stkati blago. Lahko

pa bi si izdelali celo nakit, saj so » Koliščarji prevrtane školjke, kamenčke, živalske

zobe in lepo oblikovane jagode iz lesa in gline nanizali na vrvico in tako izdelali

ogrlice.« (Velušček in drugi,2004).

Tako prijetno in vznemirljivo se sliši. Ko pomislimo, da bi mi vse to bilo na dosegu roke,

se zdi kot najlepša pravljica.

2.5 NAJSTNIŠKA ILUZIJA?

Zakaj ne bi poskusile? Prespale bi nad močvirjem, v hiši na kolih, na slami ... Ali je vse

to le najstniška iluzija v naših glavah ali pa vendarle vzbuja zanimanje pri ljudeh, smo

se spraševale ves čas. Da bi dobile potrditev, smo zavihale rokave in sestavile kratko

anketo.

Zanimalo nas je, ali bi Ljubljana potrebovala popestritev turistične ponudbe z

večdnevno zgodovinsko, kulturno in okoljsko aktivnostjo ter ali ljudi zanimajo aktivnosti

povezane z naravo in konkretno s koliščarji.

Naključnim anketirancem smo postavile tri vprašanja:

1. Ali bi Ljubljana potrebovala popestritev z večdnevno aktivnostjo v naravi?

2. Ali bi radi izvedeli kaj več o koliščarjih in spoznali njihovo življenje?

3. Ali bi obiskali koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju?

To smo povprašale 100 naključno izbranih posameznikov, enakomerno zastopanih iz

vseh starostnih skupin. Anketo smo izvedle v Ljubljani, v petek, 6. januarja 2018, jo

analizirale in dobile rezultate.


7

Slika 1: Ali bi Ljubljana potrebovala popestritev z večdnevno aktivnostjo v naravi?

Na vprašanje: »Ali bi Ljubljana potrebovala popestritev z večdnevno aktivnostjo v

naravi?« je velika večina (82 % tistih, ki so bili pripravljeni sodelovati v anketi)

odgovorila, da se jim zdi to potrebno. Pri tem vprašanju še niso vedeli, da gre za

trajnostno naravnano naselje koliščarskih hiš. Naslednje vprašanje pa se je že

nanašalo na koliščarje.

Slika 2: Ali bi radi izvedeli kaj več o koliščarjih in spoznali njihovo življenje?

82%

7%11%

ALI BI LJUBLJANA POTREBOVALA POPESTRITEV Z VEČDNEVNO AKTIVNOSTJO V NARAVI?

DA

NE

NE VEM

72%

21%

7%

ALI BI RADI IZVEDELI KAJ VEČ O KOLIŠČARJIH IN SPOZNALI NJIHOVO ŽIVLJENJE?

DA

NE

NE VEM


8

Na vprašanje: »Ali bi radi izvedeli kaj več o koliščarjih in spoznali njihovo življenje?« je

velika večina (72 %) anketiranih odgovorila, da bi radi spoznali življenje koliščarjev.

Tretje vprašanje pa je združilo in povezalo obe temi iz prvih dveh vprašanj.

Slika 3: Ali bi obiskali koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju?

Tudi na tretje vprašanje »Ali bi obiskali koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju?«

je večina anketiranih (62 %) odgovorila pozitivno. Odstotek anketirancev, ki bi

podoživeli trajnostno koliščarsko naselje, je razumljivo nižji, kot je odstotek tistih, ki jih

sicer zanima življenje koliščarjev (72 %). Hkrati je odstotek anketirancev, ki mislijo, da

Ljubljana potrebuje popestritev z večdnevno aktivnostjo v naravi (82 %), višji od

odstotka anketirancev, ki bi dejansko bili pripravljeni priti na doživetje življenja

koliščarjev (62 %).

Iz vsega zapisanega in odkritega smo se odločile izdelati načrt, kako vsaj malo obuditi

pristno kulturo mostiščarjev.

62%

30%

8%

ALI BI OBISKALI KOLIŠČARSKO NASELBINO NA LJUBLJANSKEM BARJU?

DA

ODVISNO OD CENE

NE


9

3 PODJETNIŠKI NAČRT

1 Prepoznale smo problem, ki je lahko priložnost za nekaj novega.

Kljub aktivnim dejavnostim na področju ohranjanje kulturne in naravne

dediščine mostiščarjev, smo prepoznale tržno nišo, kjer bi lahko te dejavnosti

še nadgradile.

2 Našle smo idejo za nekaj novega/obuditev nekaj starega.

Z nepovratnimi sredstvi, ki jih ponujajo številni evropski zapisi, veliko volje in še

več ozaveščenosti, bi nekako šlo. Idealna lokacija, le streljaj proč od prestolnice,

odlična prometna povezava z javnimi prevoznimi sredstvi, ali pa kar skok na

kolo in vključenost lokalnih kmetov so odlična podloga za zgodbo o koliščarjih,

ki kar prekipeva od pričakovanja norega doživetja.

3 Pripravile smo poslovni načrt.

Naša ideja je naselje desetih hišic, tako kot nekoč, postavljenih na lesenih kolih

iz hrastovega ali jesenovega lesa, čez katera so položena bruna, na katerih

stojijo kolibe iz prepletenih vej, blata in gline. Prekriva jih streha iz šopov trave,

lubja in maha, sinhrono pa jih med seboj povezujejo leseni mostički. Hišica v

velikosti približno 25 m2 obiskovalca ponese v preteklost. Tako kot nekdaj jo

sestavljata dva prostora: osrednji z ognjiščem in spalni prostor. Na razstavi v

Mestnem muzeju Ljubljana izvemo, da je bilo prav ognjišče center dogajanja v

hišici. Dejavnosti, kot so nabiralništvo, oblikovanje in žganje gline, tkalstvo,

izdelovanje nakita, orodja in orožja, dolbenje deblaka ter trgovanje z lokalnimi

kmeti, ki bi na kmečki tržnici ponudili lokalno, ekološko hrano, ki so jo poznali

že takrat, pa bi obiskovalce kaj kmalu opomnile na to, koliko odvečne navlake

nam prinaša vsakdanje življenje. Življenje, ki nam odvrača pozornost od nam

drugih ljudi, misli, dejanj in obremenjuje okolje.

Iz navedenega smo se odločile, da bomo v okviru poslovnega načrta pri

interesni dejavnosti UPI izdelovale lončeno posodo.

4 Ideje smo realizirale.

V okviru dejavnosti (npr. novoletni bazar) smo pridobile sredstva, s katerimi smo

kupile vse potrebno za izdelovanje lončenih posodic.


10

Slika 4: Naši lončeni izdelki.

5 Izdelek/storitev smo predstavile širši javnosti.

Na dogodkih v šoli in izven šole, četrtni skupnosti Sostro.

6 Izdelek/uporaben in ga uporablja večje število ljudi.

Glinene izdelke uporabljamo v šoli pri degustacijah suhega sadja in oreškov na

različnih prireditvah. Izdelke uporabljamo tudi za dekoracije.

7 Z idejo smo zaslužile.

Na novoletnem bazarju, kulturnih prireditvah smo izdelke prodajale po

simbolični ceni in tako doprinesle nekaj denarja v našo skromno blagajno.

4 NAŠA EKIPA, ČASOVNICA IN FINANČNI NAČRT NAŠEGA

PROJEKTA

V mesecu septembru sta nam mentorici predstavili projekt »Turizmu pomaga lastna

glava«. In že od takrat zbiramo ideje, pišemo nalogo in načrtujemo postavitev turistične

stojnice. Naloge smo si med seboj tudi razdelili, kar prikazuje slika 4. Lara Trtnik je naš

idejni vodja. Že ob sami seznanitvi s projektom je takoj »izstrelila« idejo in nas celotno

pot vodila. Neža Matos je likovni vodja, poskrbela je in bo, da bosta tako naloga kot

stojnica estetsko barviti in privlačni. Veronika Miklavec pa je vodja izdelkov ter stojnice.

Vsi ostali člani so dobrodošla pomoč pri idejah, oblikovanju izdelkov in kasnejši

postavitvi in predstavitvi stojnice.


11

Slika 5: Sestava naše ekipe.

Od septembra do novembra smo prebirale različno literaturo, zbirale ideje in počasi

oblikovale nalogo. Obiskale smo tudi Mestni muzej v Ljubljani in deželo koliščarjev na

Igu, kjer so nam še bolje predstavili življenje mostiščarjev. Tam smo se tudi dokončno

odločile za turistično ponudbo in izgled naše stojnice.

Slika 6: Ideje iz dežele koliščarjev.


12

Od novembra do januarja smo vsi člani ekipe ustvarjali lončene izdelke, me pa smo

pisale tudi nalogo.

Slika 7: Lončena posodica. Slika 8: Lončena posodica in obesek.

Slika 9: Ustvarjalke med delom.

V decembru smo z izdelki sodelovale na novoletnem bazarju na naši šoli, v mesecu

februarju pa bomo svoje izdelke predstavile na kulturni prireditvi ob dnevu kulture (8.

februar).


13

Slika 10: Utrinek iz novoletnega bazarja.

Ko bomo nalogo oddale, se bomo od februarja do aprila z ostalimi člani posvetile

oblikovanju še večjega števila lončenih posod ter izgledu stojnice.

Da bi naša ideja tudi zaživela pa vemo, da bo potrebna tudi promocija in oglaševanje.

Pripravile bomo video vsebine, brošure, pasice in naše dejavnosti predstavljale tudi na

družbenih omrežjih.

Naša ideja temelji na prostovoljnem delu, ki se mu vsi člani posvečamo ob koncu

rednega pouka, pa tudi kakšen dan med počitnicami. Nekaj denarja smo porabili za

glino, iz katere smo izdelovali lončene izdelke. Za promocijo pa bodo potrebni tudi

papir in tonerji za tiskanje. Prihodke pa imamo iz prodanih lončenih posodic, glinenega

nakita in podobnih izdelkov.


14

5 OSNUTEK NAŠE TURISTIČNE STOJNICE

Slika 11: Skica naše stojnice.

Naša stojnica bo skromna in preprosta replika koliščarske hišice. Na njej bomo

predstavili dejavnost: lončarstvo in naše ročne lončarske izdelke. Za pripravo stojnice

bomo uporabili naravne materiale, karton, papir, les, mah, praprot, glino. Sodelovali

bomo vsi člani, 8 učencev in obe mentorici. Ob stojnici bo manjša mizica, kjer bomo

oblikovali glinene izdelke skupaj z obiskovalci.


15

6 ZAKLJUČEK

Svet koliščarjev nas je posrkal vase in nam razširil obzorja. Iz njihovega načina

življenja smo se ogromno naučile in ves čas primerjale takratni in današnji utrip. Kaj

se ponavlja? In kaj je drugače? Kaj se lahko od prednikov naučimo?

Presenetil nas je zelo pozitiven odziv anketirancev. Tudi oni v Ljubljani pogrešajo

večdnevno aktivnost v naravi. Navdušene smo, da lahko ljudi prevzame ideja, ki na

prvi pogled ni kričeča in agresivna, ni instant komercialni projekt, kjer je bistven hiter

zaslužek, kjer se ožame obiskovalce ne glede na to, če se ob tem uničuje naravo,

onesnažuje okolje in proizvaja odpadke. Turizem v koliščarski naselbini je prijazen tako

v gospodarskem, okoljskem, podnebnem ter družbeno-kulturnem pomenu. Torej

popolnoma vključuje vse stebre trajnostnega turizma. In kako simbolično: na stebrih

koliščarjev.

Čeprav je Ljubljana prestolnica države, pa ima na obronku mesta zeleno oazo, ki jo je

potrebno izkoristiti in predstaviti obiskovalcem. Umik z betona in z asfalta je velika

prednost za urbano okolje, zato je zamočvirjenost naša prednost.


16

7 VIRI

Ham, K. (2011). Mokrišča. Projektna naloga, Razvijamo lastno ustvarjalnost.

Jager Hudobivnik, A. (2014). Koliščarji Ljubljanskega barja kot družboslovna

vsebina v 5. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: diplomsko delo.

Jalen, J. (1974). Bobri. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kocuvan, E. (2005). Naselje je veselo zahrumelo. Ljubljana: Narodni muzej

Slovenije.

Pavšič, J. (2008). Ljubljansko barje. Ljubljana: Društvo slovenska matica.

Suter, J. P., Schlichtherle, H. (2009). Kandidatura za uvrstitev na seznam

svetovne kulturne dediščine. Bern: UNESCO.

Šinkovec, I., Zupanc, B. (2011). Koliščarji na Ljubljanskem barju. Ljubljana:

Krajinski park Ljubljansko barje.

Velušček, A. (2004). Hočevarica: enolitsko kolišče na Ljubljanskem barju.

Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, založba ZRC.

Velušček, A. (2010). Koliščarji: o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega

barja. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, založba ZRC.

Velušček, A. (2014). Koliščarji z Velikega jezera. Ig: Društvo Fran Govekar.

http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-ljubljanskem-barju/prazgodovinske-

barjanske-naselbine (pridobljeno: 12. 12. 2017)

https://www.vdezelikoliscarjev.si/unesco-kolisca (pridobljeno: 10. 12. 2017)

https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/narava-in-aktivni-

oddih/clanek/ljubljansko-barje/ (pridobljeno: 05. 12. 2017)

https://www.ljubljana.si/sl/ (pridobljeno: 05. 12. 2017)

http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_kulturno_dediscino/

(pridobljeno: 08. 12. 2017)

http://www.etno-muzej.si/ (pridobljeno: 09. 12. 2017)

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/ (pridobljeno: 05. 12. 2017)

https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/narava-in-aktivni-oddih/clanek/ljubljansko-barje/

https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/narava-in-aktivni-oddih/clanek/ljubljansko-barje/

https://www.ljubljana.si/sl/

http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_kulturno_dediscino/

http://www.etno-muzej.si/

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/

Documents

KO ZAMOČVIRJENOST POSTANE PREDNOST · zgodba s Pohorja – Ruševec, Dolina Soče, Gozdni Selfness, Garden Village Bled in še bi lahko naštevale. Pa vendarle, naše lokalno okolje