Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Škofja Loka, grad in mestno obzidje
škofja Loka, grad in mestno obzidje
E5D 739
kraj Skofja Loka
časovna opredelitev grad 1514, obzidje konec 12. stoletja- 1787
čas obnove 1995-2006
Mesto Škofja Loka je bilo sedež tako imenovanega loškega gospostva, ki je leta 973 pripadlo freisinški škofiji z daritvijo nemškega vladarja Otona II. in se je s kasnejšimi pridobitvami ozemlja v celoti izoblikovala do leta 1263.
Začetki obrambnega sistema Škofje Loke segajo v obdobje romanike, ko so v zgodnjem 13- stoletju zgradili stolp na Kranclju (omenjen v viru iz leta 1315), ki je varoval dostop do bližnjega gradu Wildenlack. Tri- do štirietažni stolp kvadratnega tlorisa je obdajalo pravokotna obzidje z več metrov globokim zunanjim jarkom.
Bližnji Wildenlack (Stari grad) se prvič omenja okrog leta 1202 za časa freisinškega škofa Otona II., natančneje pa je bil grad z inventarjem vred opisan ob obisku škofa Konrada leta 1315. Mogočen bergfrid s spremljajočimi poslopji je obdajalo obzidje z obrambnim jarkom, utrjeno v letih IJI7-IJ20.
Pogled na grad z delom obzidja z južne strani.
Tretja utrdba je obstajala na mestu sedanjega loškega gradu že vsaj v 14. stoletju v funkciji gospodarsko-upravne stavbe.
Vse tri utrdbe so bile podrte ob potresu leta 15n, opuščena sta bila stolp na Kranclju in Wildenlack, material obeh pa uporabljen pri obnovi loškega gradu (kot navaja obračun za leto 1513, obseg obnovitvenih del pa je razviden tudi iz obračuna za leto I5I7l· O obnovi priča nekaj renesančnih kamnitih plošč, plošča na jugovzhodnem renesančnem stolpu pa o dokončanju del v času škofa Filipa leta 1527.
J68
Gradovi, utrdbe in mestna obzidja
Tlorisno grad sestavljajo trije trakti, ki povezujejo štiri stolpe, na zahodni strani pa se odpira dvorišče proti grajskemu vrtu.
Osrednji renesančni stolp na dvorišču je pozidal loški stavbenik Jurko leta 1521. Leta 1525 so utrdili prostor med osrednjim in severozahodnim stolpom in tu uredili dostop v grad prek obrambnega jarka. Potres leta 1691 je znova povzročil občutnejšo škodo. Obsežna obnovitvena dela so potekala med letoma 1716 in 1722, prezidan in v pritličju obokan je bil vzhodni trakt. Leta 1892 so uršulinke dale podreti osrednji stolp in zahodno obzidje dvorišča ter prezidati trakte na dvoriščni strani.
Votivna slika Skofje Loke ob požaru leta 16g8, olje na platno.
Ustanovitvi in rasti mesta v prvi polovici 13. stoletja je sledila tudi gradnja obrambnih naprav (prva omemba leta 1314), ki je dosegla vrh v času škofa Konrada III. (1314-1322), ko naj bi bilo obzidje že v celoti sklenjeno. Sprva so več pozornosti posvečali obrambi starejšega naselbinskega jedra pod gradom, območje Spodnjega trga pa so z obsežnimi deli utrjevali za časa škofa Bertolda med letoma 1397 in 1410 (vpogled v dela omogočajo ohranjene računske knjige v Munchnu). Hkrati so se lotili del na Grabnu (sedanje ime se omejuje le na klanec med Zgornjim in Spodnjim trgom), ki je talcrat obsegal celoten obseg jarka ob celotnem zahodnem obzidju in vzhodnem do Kašče. V letu 1399 je dela vodil mojster Janž, v letu 1400 pa mojster Eklezij. Zunanji obrambni jarek je bil na zahodni strani suh, na vzhodni strani pa je prešel v vodnega, ki se je pri Kašči napajal iz Selške Sore.
Vhodi v mesto so vodili skozi stolpe v obzidju, na zahodni strani skozi polkrožna Poljanska vrata na Mestni trg, na Spodnji trg skozi Spodnja vrata, na vzhodni strani ob špitalski cerkvi pa skozi mogočni stolp Cvinger, ki je segal čez vodni jarek. Ob Kašči je na notranji strani obzidja stal visok stolp, ki ni imel funkcije vrat. Obzidje se je na severni strani zaključilo ob nekdanjem mlinu, kjer je obrambno funkcijo opravljala strma brežina Sore. Eden glavnih dostopov v mesto je bil čez Kamniti most, ki ga je dal zgraditi škof Leopold (1378-1381), Selška vrata v obliki stolpa so stala na zunanji strani mostu, na nasprotni strani pa je branil vstop v mesto stolp ob
Škofja Loka, grad in mestno obzidje
Kasarni. Od mostu dalje se je ob reki potekajoče obzidje obrnilo navzgor do gradu.
Obzidje je, razen Cvingerja, ki ga je leta 1352 freisinški škof Albreht podelil oskrbniku Nikolaju v fevd (leta 1449 ga je takratni škof zopet odkupil od naslednikov), vzdrževalo mesto prek mestnega sodnika, ki je stroške kril iz mestne blagajne. Obzidje je po koncu turških vpadov počasi začelo propadati, proces pa so pospešili požar leta 166o in več poplav narasle Selške Sore (predvsem tista leta 1771). Pozimi 1775/1776 se je podrl velik del obzidja na vzhodni strani in na Grabnu. Tako je kresijska komisija leta 1787 dovolila mestu podreti obzidje in mestna vrata.
Do danes so se ohranili ostanki obzidja le na južnem pobočju med gradom in Mestnim trgom, obzidje pa je prezentirano tudi v stavbah ob Grabnu in nekaterih fasadah hiš na Spodnjem trgu. Ob izkopavanjih v letu 1972 so ob zahodnem vhodu v mesto odkrili temelje tako imenovanih Poljanskih vrat, ki so sedaj prezentirani ob stavbi na Mestnem trgu 24.
Prezentiran del Poljanskih vrat.
Razlikovati pa je treba med mestnim obzidjem in zidom, ki obdaja grajski vrt; tega so začeli graditi šele sredi 18. stoletja, dokončan pa je bil šele v 19. stoletju.
Prva obnovitvena dela na loškem gradu so se začela leta 1991 s takrat nujnim popravilom strešne kritine. Zamenjani so bili prepereli deli lesene strešne konstrukcije in z novo kritino je bila prekrita celotna streha. Pri tem so bile ob delih na strehi kapele odkrite poslikane lesene urne številčnice, danes prezentirane v grajski kapeli.
Sistematično (sicer postopno) so se s skupnim fmanciranjem občine in Ministrstva za kulturo obnovitvena dela nadaljevala po letu 1996, in sicer na severnem traktu, ki se je z obema stolpoma na tej strani močno posedal. Statična sanacija je bila nujna, raziskave in oceno potrebnih posegov je pripravil gradbeni inštitut ZRMK. Poseg je predvideval odkope temeljnega zida do globine 1,5 metra, čiščenje dotrajane malte med kamnitimi bloki, sistematično injekti-
Gradovi, utrdbe in mestna obzidja
Pogled na grad z zahodne strani.
ranje zidov do prvega nadstropja in vgradnjo jeklenih vezi. Dela so se nadaljevala v letu 1997 na severovzhodnem stolpu s sanacijo kleti in vgradnjo nove armiranobetonske plošče na podstrešju. Hkrati je podjetje Terming, d. o. o., opravilo termografsko snemanje podometne strukture zidov v kletnih in pritličnih prostorih, ki je na termogramih pokazalo strukturo zidave, nekatere zazidane stavbne člene, odprtine, stebre in oboke. Leta 1999 je ZRMK pripravil oceno potrebnih posegov na vzhodnem traktu in jugovzhodnem stolpu, ki so bili izvedeni v letu 2000. Postopki so bili enaki kot na severni strani, le da so bile v temeljih in kletni etaži izvršene globlje sondažne vrtine. Po smernicah zavoda je ohranjena kamnita zidava odbojnega pritličja do višine kordonske palice jugovzhodnega stolpa; restavrirana je bila tudi kamnita renesančna plošča (akademski kipar restavrator Peter Mali). Hkrati je bila po izmerah izdelana študija značilne baročne pilastrske poslikave fasade, ki je bila tudi podlaga za obnovo fasade jugovzhodnega stolpa v letu 2000.
V letu 2001 je bil po enakih postopkih obnovljen južni trakt, odstranjen pa je bil dotrajan večetažni leseni prizidek ob jugozahodnem stolpu.
Obnovitvena dela so se ponovno začela letos in obsegajo obnovo dvoriščne fasade, zamenjavo stavbnega pohištva (okna) in vzpostavitev nekdanjega vhoda v razstavne prostore v pritličju.
MODEST ERBEŽNIK
fotografije: stran 167, 169-171 MODEST ERBEŽNIK, ARHIV ZVKDS ,
OE LJUBLJANA,
stran 168 FOTOTEKA MUZEJA SKOFJA LOKA.
Škofja Loka, grad in mestno obzidje
Jugovzhodni renesančni stolp.
Literatura
AVGUSTIN , CENE. $kofja Loka, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodni
kov, 131, Maribor 1988.
BLAZNIK, PAVLE. $kofja Loka in loško gospostvo (973-1803), Skofja loka 1973.
BLAZNIK, PAVLE. Zgornji stolp na Kranclju pod Lubnikom ter njuni gradiščani , Loški
razgledi, 3, Skofja Loka 1956.
BLAZNIK, PAVLE. Loško mestno obzidje, Loški razgledi, 4, Skofja loka 1957.
BUC::I( VESNA. Presenetljive urne številčnice, najdene na loškem gradu, Loški razgledi,
39, Skofja Loka 1992.
ERBEL:NIK, MODEST. Konservatorski program za škofjeloški grad, Ljubljanski zavod za
varstvo naravne in kulturne dediščine 1987.
REISP, BRANKO. Skofjeloški grad, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod
nikov, 130, Maribor 1984.
STOPAR, IVAN. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Gorenjska 1/ J, Med Polhovim Grad
cem in Smlednikom, Ljubljana 1998.
STUKL, FRANCE. Inventar škofjeloškega gradu iz leta 1315, Loški razgledi, 11 , Skofja
Loka 1964.
STUKL, FRANCE. Knjiga hiš v Skofji Loki/. , Zgodovinski arhiv Ljubljana, Skofja Loka
1981.