Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide

Številka: 061-09-4/2020/11 Ljubljana, 29. 6. 2020 Predlog

Z A P I S N I K 10. izredne seje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je bila v ponedeljek, 25. maja 2020, ob 16.00 uri, v Velikem salonu/I, Šubičeva 4, Ljubljana. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je kot pristojna komisija Državnega sveta zasedala skupaj z Interesno skupino negospodarskih dejavnosti. Seja se je začela ob 16. uri in končala ob 18.20 uri. Prisotni članica in člani komisije:

predsednik komisije: mag. Peter Požun,

podpredsednik komisije: Danijel Kastelic,

člani komisije: Igor Antauer, dr. Matjaž Gams, Mitja Gorenšček, Tomaž Horvat, Lidija Jerkič, Alojz Kovšca, Ladislav Rožič in Jože Smole.

Prisotni predstavniki vabljenih:

Goran Kitić, Ministrstvo za finance,

Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

Jure Gašparič, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport,

Eva Štraus Podlogar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,

Damjan Damjanovič, Ministrstvo za kulturo,

Tatjana Jevševar, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Skupno sejo sta sklicala predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Peter Požun in vodja Interesne skupine negospodarskih dejavnosti dr. Branka Kalenić Ramšak. Sejo je vodil predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Peter Požun.

2

Dnevni red (9 ZA, 0 PROTI): 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic

epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) - nujni postopek, EPA 1173-VIII1

2. Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih

investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG) – nujni

postopek, EPA 1172-VIII2

3. Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za

začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah

(SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPZB) – nujni postopek, EPA 1171–VIII3

Ad 1.)

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot pristojna komisija in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti sta obravnavali Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku poslala Vlada Republike Slovenije. Komisija in interesna skupina predlog zakona podpirata (glasovanje v okviru komisije 9 ZA, 0 PROTI). Komisija in interesna skupina sta ugotovili, da se s predlogom zakona uvaja začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-CoV-2, ki naj bi pričeli veljati 1. 6. 2020, potem ko bodo 31. 5. 2020 prenehali veljati ukrepi iz Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije COVID-19 za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Kot navaja predlagatelj, obravnavani predlog zakona zajema ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 v višini 1 milijarde evrov na različnih področjih, in sicer na področjih: - dela (možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom delavcem, ki imajo

sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas; možnost delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in za delodajalce na področju turizma in gostinstva še en mesec po zaključku epidemije);

1 Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala kot pristojna komisija Državnega sveta, Interesna skupina negospodarskih dejavnosti pa na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta.

2 Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala kot zainteresirana komisija Državnega sveta, Interesna skupina negospodarskih dejavnosti pa na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta.

3 Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala kot zainteresirana komisija Državnega sveta, Interesna skupina negospodarskih dejavnosti pa na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta.

3

- socialnega in invalidskega varstva (pomoč izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu; kritje stroška oskrbnine uporabnikom institucionalnega varstva, ki so zaradi epidemije COVID-19 odšli v domačo oskrbo; dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 za izvajalce, ki socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo in socialno varstvene storitve pomoč družini na domu opravljajo izven mreže javne službe na podlagi dovoljenja za delo, ter nastanitvene socialnovarstvene programe, kot so varne hiše, materinski domovi in zavetišča za brezdomce);

- zdravstvene dejavnosti (povračilo sredstev izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti);

- javnih financ (oprostitev plačila dohodnine za darila učencem in dijakom za darila v 2020 za namene izobraževanja na daljavo v obliki informacijske tehnologije; oprostitev plačila dohodnine za predvidene bone v turizmu);

- gospodarstva s posebnim poudarkom na panogi turizma (uvedba bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje v panogi turizma; državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za zagotovitev tekočega poslovanja in likvidnosti podjetij ter varnega poslovanja podjetij; zagotavljanje hitrih in ugodnih likvidnostnih kreditov preko Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada);

- neposrednih tujih naložb (opredelitev tujega vlagatelja v skladu z Uredbo (EU) 2018/452; opredelitev neposredne tuje naložbe, postopek za priglasitev in pregled neposredne tuje naložbe);

- kmetijstva, gozdarstva in prehrane (podaljšanje sezonskih dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu za največ 150 dni; odpis in znižanje nadomestila za stavbno pravico, ukrepi s področja namakanja, postavitev rastlinjakov za kmetijsko predelavo in izkoriščanje geotermalne energije v rastlinjakih, znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije, brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije; možnost neposredne oddaje uplenjene divjadi);

- štipendij in subvencij študentske prehrane (v zvezi z enakimi možnostmi pri uveljavljanju pravice do Zoisove štipendije, mirovanje štipendijskega razmerja zaradi izjemnih okoliščin, sofinanciranje kadrovskih štipendij ter odlog vračila in obročno vračanje štipendije zaradi izjemnih okoliščin, podaljšanje pogodb o zagotavljanju študentske prehrane v 2019 in 2020 za eno leto);

- visokega šolstva (poenostavitev administrativnih postopkov v zvezi z vpisom v študijsko leto 2020/2021);

- športa (vrednotnice za ogled športnih prireditev, kot sta Svetovno prvenstvo v Planici in Svetovni pokal v Kranjski gori);

- infrastrukture (dodelitev 10 milijonov evrov sredstev SID banki z namenom ohranitve delovanja podjetij in ohranitev delovnih mest v panogi cestnih prevozov; pomoč obratovalcem žičniških naprav v obliki povrnitve dela fiksnih stroškov; možnost podaljšanja veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze),

- javnega naročanja (dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj, do katere je dovoljeno izvesti postopek naročila male vrednosti na splošnem področju do 1 milijona evrov, tako kot že velja na infrastrukturnem področju);

4

- odnosa Republike Slovenije do prebivalcev tretjih držav (podaljšanje statusa repatriirane osebe za tri mesece za osebe slovenskega rodu, ki so v času od 13. 11. 2019 in 12. 3. 2020 prispele iz Bolivarske republike Venezuele),

- prostovoljnega in nepoklicnega opravljanja nalog v času epidemije COVID-19 (dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve za pripadnike Civilne zaščite in državljane, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči) in

- sodstva (skrajšanje sodnih počitnic na čas od 1. do 15. avgusta).

S predlogom zakona se med drugim podaljšuje tudi veljavnost določb ZIUZEOP, ki se nanašajo na odpadno embalažo in gradnjo objektov, prav tako pa se odstopa od pogojev iz Zakona o spodbujanju investicij za dodelitev spodbud, ki se nanašajo na zagotovljeno število novih delovnih mest in vrednost investicije; od pogojev iz Zakona o dohodnini, ki so vezani na višino prihodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo ter od omejitve splošne zadolžitve iz Zakona o financiranju občin in 86. člena Zakona o lokalni samoupravi. Komisija in interesna skupina sta bili seznanjeni s poročilom zainteresirane Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je ob obravnavi predloga zakona na svoji 13. izredni seji 25. 5. 2020 predlog zakona podprla in ob tem ocenila, da se je Vlada učinkovito lotila reševanja in odprave posledic epidemije COVID-19. Prav tako je pozdravila pripravo tretjega paketa ukrepov, povezanih z omilitvijo in odpravo posledic COVID-19, in ob tem opozorila na nekatera odprta vprašanja, ki jih aktualni predlog zakona ne obravnava, in sicer: - Predlog zakona ne ureja problematike javnega potniškega prevoza v Mestni občini

Ljubljana (prek 200 avtobusov) in Mestni občini Maribor (prek 100 avtobusov). Glede na to, da je država ustavila javni promet, bi morala z interventnimi ukrepi po oceni Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj reševati tudi posledice zaustavitve mestnega potniškega prometa. Med drugim Ljubljana z medkrajevnim potniškim prometom pokriva vse sosednje občine.

- Prouči naj se možnost določitve dodatnih rokov pri izpolnjevanju davčnih obveznosti manjše vrednosti pri kandidiranju za sredstva EU, saj so prijavitelji na razpise izločeni, četudi je njihov dolg do države minimalen (npr. manj kot 100 evrov).

- Dosedanji interventni ukrepi so ocenjeni na okoli 5 milijard evrov davkoplačevalskega denarja, zato se predlaga proučitev predloga, da se navedena sredstva pretvori v delnice zaposlenih v podjetjih, ki jih trenutno rešuje država, oziroma da se navedena sredstva prevede v delnice že dalj časa načrtovanega Demografskega sklada, ki ga bodo podjetja, ki bodo krizo preživela, lahko polnila z bodočimi donosi. Tak predlog bi bilo po oceni Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj nujno treba proučiti z vidika dejstva, da v krizi država rešuje podjetja oz. se izgube socializirajo, ko pa podjetja ustvarjajo dobiček, slednja pozabijo na državo in si ga delijo oziroma prisvojijo sama.

Zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v svojem poročilu opozorila tudi na poziv Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, naj se v nadaljnji obravnavi predlog zakona spremeni oziroma dopolni tako, da bo v celoti odražal tripartitni dogovor znotraj delovnih skupin ESS. Prav tako navedeno

5

predsedstvo poziva vse pristojne institucije, da storijo vse potrebno, da se prepreči morebitne zlorabe zakonskih določb in da se poostri ter prioritetno izvaja nadzor nad izvajanjem zakonskih določb. Na slednje je bilo opozorjeno tudi v razpravi na skupni izredni seji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki podpirata predlagani ukrep skrajšanega delovnega časa, ki je logično nadaljevanje ukrepa čakanja na delo. Ob tem opozarjata, da nekaterim panogam (npr. avtomobilski industriji) ukrep skrajšanega delovnega časa ne ustreza, saj bi jim v prehodnem obdobju bolj ustrezala možnost nadaljnjega koriščenja ukrepa čakanja na delo na domu. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da je bil predlog, da se ukrep čakanja na delo na domu podaljša za tri mesece za vse panoge (ob zaostritvi pogojev, kdaj je mogoča njegova uveljavitev), usklajen v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kar pa se ni upoštevalo v nadaljnji proceduri priprave predloga zakona. Slednji v obliki, v kateri je bil vložen v zakonodajno proceduro, namreč v 26. členu predvideva možnost čakanja na delo zgolj za panogi turizma in gostinstva. Komisija in interesna skupina sta dodatno opozorili, da je kriterij, na podlagi katerega se določa, kdo lahko koristi ukrep čakanja na delo, zastavljen preozko, saj ne zajema pomembnih delov turizma in gospodarstva, kot sta podporno gospodarstvo za turizem in avtomobilsko industrijo. Komisija in interesna skupina sta menili, da bi bilo treba ukrep čakanja na delo podaljšati vsaj za en mesec na področju vseh panog gospodarstva in omogočiti, da bi bilo mogoče istočasno koristiti ukrep čakanja na delo in ukrep skrajšanega delovnega časa. Pri tem je bilo predlagano, da se ohrani določeno stopnjo aktivnosti zaposlenih v procesu čakanja na delo, s tem da se izkoristi že veljavne določbe tretjega odstavka 138. člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) in zaposlene v času čakanja na delo vključi v pridobivanje ustreznih kompetenc za opravljanje njihovega dela.

Glede na predvideno časovnico obravnave predloga zakona na seji Državnega zbora (šele v petek, 29. 5. 2020), je bilo opozorjeno, da je slednje z vidika gospodarstva prepozno, saj podjetja načrte poslovanja za prihodnji mesec pripravljajo že ob izteku meseca. S tega vidika bi morala imeti podjetja pravočasno na voljo vse informacije za odločitev o morebitnem podaljšanju pogodb za določen čas oziroma dogovor o skrajšanem delovnem času za tiste delavce, ki so sicer zaposleni za polni delovni čas. O svojih odločitvah bi namreč morala podjetja zaposlene še pravočasno obvestiti (najkasneje tri dni pred iztekom tekočega meseca). Zaradi navedenega bi bilo nujno, da zakon kar najhitreje stopi v veljavo. Od sprejete zakonske podlage je namreč odvisna organizacija delovnega procesa znotraj podjetji ter posledično število zaposlenih, ki jim bodo slednja zmožna zagotavljati polni delovni čas. Komisija in interesna skupina sta v zvezi z ukrepi na področju zaposlovanja ugotovili, da gre v osnovi za kurativne ukrepe in da bo država v vsakem primeru po krizi zaradi epidemije COVID-19 zelo verjetno soočena z visoko strukturno brezposelnostjo. Kot posebno občutljivo področje je bila izpostavljena panoga transporta, v okviru katere bi bili treba nujno interventno ukrepati, saj se je med drugim po navedbah Trgovinske

6

zbornice Slovenije maloprodajna potrošnja zmanjšala med 9 in 11 %, kar posredno negativno vpliva tudi na panogo transporta. V razpravi je bil kot problematičen izpostavljen tudi rok za plačilo terjatev v gospodarstvu, ki v skladu z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) znaša 120 dni, kar je v trenutnih razmerah absolutno predolga doba. Velike težave z likvidnostjo bi navedena ureditev v nastalih razmerah lahko povzročila predvsem mikro in malim podjetjem, ki lahko v zelo kratkem času zapadejo v t. i. spiralo zadolženosti, iz katere se bodo težko izvila, zato bi bilo treba navedeni rok občutno skrajšati.

Komisija in interesna skupina sta nadalje ugotovili, da bi po opozorilih Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bilo treba več pozornosti nameniti tudi mehanizmu preprečevanja zlorab zakonskih določb ter izvajati nadzor nad uporabo instituta čakanja na delo in subvencioniranega delovnega časa. Kljub zavezam, danim v okviru sprejemanja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), da se izenači položaj zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, še vedno ostaja odprto vprašanje minimalne plače za javni sektor za mesec april. Tako zakonodaja s področja zdravstva kot interventna zakonodaja pa ne urejata vprašanja položaja delavcev, ki se zaradi osebnih okoliščin ne morejo vrniti na delo in so izločeni iz delovnega procesa zaradi njihovega zdravstvenega stanja. Med epidemijo COVID-19 se je izkazalo, da so številna zakonodajna področja, kot so na primer zdravstveno varstvo, skrb za starejše (zlasti v institucionalnem varstvu), varnost in zdravje pri delu ter področja, ki so v tesni povezavi z demografsko sliko naše družbe, pomanjkljivo urejena in bi jih bilo treba urgentno urediti še pred potencialnim novim valom epidemije COVID-19. Komisija in interesna skupina sta bili seznanjeni s pisnim stališčem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki k predlogu zakona podaja pisne amandmaje, naslovljene tudi na Državni zbor, Vlado in pristojna ministrstva. Namen nekaterih predlaganih amandmajev naj bi bil zagotoviti relativno nemoteno poslovanje ZZZS in izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo zdravstvene storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in hkrati zagotoviti socialno varnost rizičnim skupinam delavcev in njihovih družinskih članov. ZZZS v svojem mnenju med drugim opozarja predvsem na posledice ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, saj predvidena osnova za plačilno prispevkov za čas skrajšanega delovnega časa zaposlenih v višini 80 % plače pomeni manj vplačil prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (predvidoma 200 milijonov manj).

Komisija in interesna skupina sta izpostavili dejstvo, da v času epidemije javni zdravstveni zavodi svoje dejavnosti niso mogli opravljati v polni meri, zaradi česar se številni diagnostični posegi izvajajo z zamikom, podaljšujejo se čakalne vrste, vse to pa bo lahko v pomembni meri negativno vplivalo na zdravstveno sliko prebivalstva v Sloveniji v prihodnje in tudi na prihodnje obremenitve zdravstvenega sistema.

Komisija in interesna skupina sta bili seznanjeni tudi s stališčem Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki vsebino ukrepov iz 78. člena predloga zakona ocenjuje kot

7

korektno, zlasti ukrepe iz prve in tretje točke navedenega člena, ki omogočajo preživetje javnim zdravstvenim zavodom, ki so v času epidemije COVID-19 utrpeli negativne posledice. Njihovo delovanje je bilo v navedenem času močno okrnjeno, saj se je, zaradi odloka Vlade, v prvem obdobju epidemije od 13. 3. 2020 do sredine maja 2020 namreč v zdravstvenih zavodih izvajalo le 20 % dejavnosti, v bolnišnicah pa 45 %, saj so bile vse ostale kapacitete pripravljene za primer večjega izbruha epidemije. Na podlagi 1. točke 78. člena predloga zakona bodo tako izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži upravičeni do sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 in realizirano vrednostjo programa v 2020, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v cenah za tekoče leto. V skladu s 3. točko 78. člena predloga zakona pa ZZZS v letu 2020 ne bo izvajal poračunov pri obdobnih obračunih, ki jih sicer praviloma izvede trikrat letno.

Komisija in interesna skupina sta izrazili zadovoljstvo, da tretji paket ukrepov zajema tudi ukrepe za področje zdravstva, ki je v segmentu javnega zdravstva med epidemijo COVID-19 nosilo največje breme. Komisija in interesna skupina sta ugotavili, da se je v času epidemije COVID-19 jasno pokazalo, kako pomemben element v družbi predstavlja dobro delujoč javni zdravstveni sistem z visoko stopnjo odzivnosti, na kar nakazujejo tudi mednarodne primerjave z državami s prevladujočim zasebnim zdravstvenim sistemom, ki se je na epidemijo COVID-19 praviloma odzival slabo.

Komisija in interesna skupina sta ugotavili, da je predvideno, da se s sredstvi v višini 120 milijonov evrov, ki naj bi se jih izvajalcem zdravstvene dejavnosti zagotovilo na podlagi 78. člena predloga zakona, pokrije tudi izpad prihodkov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer sta ugotovili, da so premije zdravstvenih zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v obdobju epidemije ostale iste, za razliko od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih zbira ZZZS in ki so se bistveno znižali. Zasebne zdravstvene zavarovalnice so tako imele v času epidemije COVID-19 na razpolago več sredstev, zato komisija in interesna skupina apelirata, naj se morebitna sredstva, namenjena zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam, nameni za skrajševanje čakalnih dob. Komisija in interesna skupina sta ugotovili, da je bilo v času epidemije COVID-19 delovanje zdravstvenega sistema močno okrnjeno (po oceni je bila realizacija v preteklih dveh mesecih in pol zgolj 60 %-na). Še zlasti je bilo okrnjeno delovanje primarnega zdravstvenega sistema, v okviru katerega bo izgubljeno težko nadoknaditi, zlasti ob morebitnem novem valu okužb s COVID-19, v okviru katerega se predlaga drugačen način delovanja zdravstvenega sistema. Izkazalo se je namreč, da bi lahko nastalo situacijo obvladali s petimi bolnišnicami, specializiranimi za oskrbo pacientov s COVID-19, ter aktivnim primarnim zdravstvenim varstvom, medtem ko bi se preostale specialistične storitve na sekundarni ravni lahko nemoteno izvajale naprej, ločeno od oskrbe, povezane s COVID-19. S tem bi se preprečilo podaljševanje čakalnih vrst, s katerimi se trenutno sooča sistem, saj pacienti, ki v sistem vstopajo na podlagi napotnic za obravnavo po stopnji »nujno«, nižje po čakalni lestvici odrivajo tiste, ki bi bili sicer v običajnih razmerah že na vrsti za obravnavo. Zaradi dnevno novih napotitev prihaja do nenehnega prilagajanja čakalnih vrst, kar v prihodnje lahko povzroči dodatne težave, zlasti pa bodo lahko občutne posledice za zdravje posameznih pacientov.

8

Komisija in interesna skupina sta izrazili upanje, da bo država uspešna pri črpanju evropskih sredstev, zlasti na področju investicij in opreme v zdravstvu. Nujno potrebne so zlasti investicije v objekte, kjer se sistem sooča z velikim pomanjkanjem oz. iztrošenostjo ali neprilagodljivostjo, ne glede na to, da razpolaga z ustreznim strokovnim kadrom in opremo. Komisija in interesna skupina sta ob tem še enkrat poudarili, da se je v času epidemije več kot očitno izkazal pomen dobro delujočega javnega zdravstvenega sistema.

Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je pritrdilo razmišljanju komisije in interesne skupine o nujnosti dobro delujočega sistema javnih služb in pri tem izpostavilo svoj primer dobre prakse iz časa epidemije COVID-19. Koncesionarji kot del javnih služb so bili na področju socialnega varstva aktivno vključeni v odzivanje sistema na nastalo situacijo, aktivnosti in ukrepi po so se oblikovali in izvajali v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije oziroma domovi za starejše in Skupnostjo varstveno delovnih centrov.

Komisija in interesna skupina sta bili seznanjeni, da Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) opozarjata, da končna verzija predloga zakona, kot je bila vložena v zakonodajno proceduro, ne vsebuje več člena, na podlagi katerega bi se zagotovilo sredstva za posebne socialne programe, ki jih sofinancira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO). Ustrezna rešitev je bila namreč v fazi priprave predloga zakona usklajena z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti znotraj delovne skupine in v obliki posebnega člena vključena v segment predloga zakona, ki ureja ukrepe s področja invalidskega varstva, nato pa brez ustreznega pojasnila črtana v nadaljnji obravnavi predloga zakona v okviru Vlade Republike Slovenije. Komisija in interesna skupina sta na podlagi opozoril državnega svetnika Danijela Kastelica ugotovili, da je zagotovitev nemotenega izvajanja posebnih socialnih programov ključnega pomena, saj z izvajanjem navedenih programov invalidske in humanitarne organizacije neposredno skrbijo za več kot 400.000 slovenskih državljanov, posredno pa s svojim delom pomagajo tudi njihovim družinskim članom in širši družbi, torej skupaj več kot 800.000 državljanom. Komisija in interesna skupina sta zato podprli predlog državnega svetnika Danijela Kastelica, da se ponovno razmisli o pomenu posebnih socialnih programov za še posebej ranljiv del prebivalcev Slovenije in da se posledično v sklopu ukrepov iz aktualnega predloga zakona FIHO dodatno zagotovi interventna sredstva za sofinanciranje izvajanja posebnih socialnih programov. Predlagano je bilo, da se v primeru izpada sredstev FIHO iz državnega proračuna lahko FIHO zagotovi sredstva v višini razlike med realiziranimi prihodki v 2020 glede na enako obdobje lani, zaradi širših posledic epidemije in nadaljnje skrbi za socialno najbolj ogrožene pa se predlaga, da se slednje v okviru zakonskih ukrepov zagotovi tudi za leto 2021. Dejstvo je, da se FIHO primarno financira iz koncesijskih dajatev od iger na srečo, navedeni prihodki pa bodo v letošnjem in naslednjem letu predvidoma nižji kot v

9

preteklih letih. FIHO v tem primeru ne bo mogel izplačati nujno potrebnih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam, zaradi česar pa bil bile oškodovane ravno najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, kronični bolniki, osebe s težavami v duševnem zdravju, ogrožene družine itd.). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v zvezi z navedenim pritrdilo, da je bil člen, ki je bil usklajen na delovni skupini, v nadaljnjem postopku v okviru usklajevanj znotraj Vlade umaknjen in da invalidske in humanitarne organizacije v bistveni meri pripomorejo blažiti največje stiske ranljivih skupin v družbi. Podalo je tudi dodatno pojasnilo, da bi navedeni člen prišel v poštev v primeru, da bi v letošnjem ali prihodnjem letu prišlo do manjših prihodkov FIHO, v primeru sprejemanja nadaljnjih ukrepov za omilitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19 pa bi bilo tudi na tem področju treba predvideti določene ukrepe, v kolikor bi se kriza nadaljevala. Komisija in interesna skupina sta na podlagi vsega zgoraj navedenega pozvali predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, vključno z Odborom Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka povzamejo predlagani amandma za novi 58.a člen, ki se je glasil: Za novi 58.a člen:

»58.a člen (interventna sredstva za posebne socialne programe v Fundaciji za financiranje

invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji)

(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za leti 2020 in 2021 zagotovijo sredstva za Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (v nadaljevanju: FIHO) v višini izpada prihodkov v primerjavi z realizacijo finančnega načrta FIHO za leto 2019.

(2) Prvi del sredstev za leto 2020 se zagotovi do 9. novembra tekočega leta za obdobje prvih deset mesecev, poračun za celotno poslovno leto FIHO iz prvega odstavka za leti 2020 in 2021 pa se izvrši do 31. januarja 2021 oziroma 2022.

Obrazložitev:

Zaradi posledic epidemije COVID-19 prihaja do zastoja gospodarskega in družbenega življenja v Republiki Sloveniji, upadli so tudi prihodki Loterije Slovenije in drugih virov, iz katerih se je na podlagi koncesijskih dajatev, določenih na ravni države, Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) omogočalo izvajanje že omenjenih posebnih socialnih programov. V okviru ukrepov, namenjenih blaženju posledic epidemije COVID-19, je zato nujno treba zagotoviti, da ne bo prišlo do prekinitev pri izvajanju posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo invalidske in humanitarne organizacije za najbolj ogrožene v naši družbi. Programi so za mnogo posameznikov življenjskega pomena, za prenekatere pa celo edini, ki omogočajo

10

uresničevanje in uveljavljanje človekovih pravic v skladu z zakoni in Ustavo Republike Slovenije. Povečujejo se socialne stiske ljudi, še posebej psihične in druge stiske, pri čemer trendi v prihodnje ne nakazujejo bistvenega izboljšanja, ravno obratno. Humanitarne in invalidske organizacije se na navedene stiske ljudi odzivajo s povečanimi aktivnostmi na najbolj kritičnih področjih, zato jim je treba zagotoviti vso pomoč in podporo, kakor tudi sredstva za polno izvajanje nujno potrebnih posebnih socialnih programov. Upad sredstev na tem področju ne sme ogroziti dela invalidskih in humanitarnih organizacij ter s tem življenj posameznikov, za katera slednje skrbijo preko izvajanja svojih programov. V primeru pomanjkanja sredstev lahko pride do trajnega prenehanja izvajanja posameznih nujnih posebnih socialnih programov, kakor tudi delovanja nekaterih humanitarnih in invalidskih organizacij. Ob tem ne bi bili ogroženi zgolj uporabniki programov, temveč tudi mreža ter programi socialnega, invalidskega in humanitarnega varstva, ki so jo humanitarne in invalidske organizacije gradile v sodelovanju z državo zadnja desetletja.

* * *

Komisija in interesna skupina sta bili seznanjeni tudi s pobudo državnega svetnika Srečka Ocvirka, naj se med upravičence do ukrepov iz poglavja 8. PROSTOVOLJNO IN NEPOKLICNO OPRAVLJANJE NALOG V ČASU EPIDEMIJE, povezanih z dodatkom za nevarnost in posebne obremenitve, vključi tudi prostovoljne gasilce. Slednji predstavljajo del Civilne zaščite, med epidemijo COVID-19 pa so prostovoljno opravljali vse aktivnosti za preprečitev širjenja okužb z virusom COVID-19 in s tem pomembno pripomogli k omejevanju širjenja navedene okužbe. V 68. členu predloga zakona se namreč predlaga dodelitev dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 evrov dnevno za pripadnike Civilne zaščite ali državljane, ki so bili vpoklicani k opravljanju nalog za zajezitev epidemije COVID-19. Po oceni državnega svetnika Srečka Ocvirka ni primerno, da bi bili kot upravičenci do navedenega dodatka izvzeti prostovoljni gasilci, ki predstavljajo del Civilne zaščite. Komisija in interesna skupina sta navedeno pobudo podprli in skušali od predstavnikov predlagatelja na seji dobiti ustrezna pojasnila, ali morebiti obstoječe zakonske določbe iz 68. člena predloga zakona že urejajo izpostavljeno problematiko. Ker navedenih pojasnil nista prejeli, pozivata predlagatelja, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka prouči možnost vključitve prostovoljnih gasilcev med upravičence do dodatka iz 68. člena predloga zakona. Komisija in interesna skupina sta področju kulture in športa namenili pomemben del razprave. Ugotovljeno je bilo, da se je Vlada sicer resda učinkovito lotila sprejemanja interventnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, a zaradi številnih specifik še ni mogla rešiti problemov vseh prizadetih družbenih skupin. V okviru Državnega sveta, Kulturniške zbornice Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije in s strani številnih drugih pobudnikov za rešitev problematike navedenih dveh sektorjev, je bilo sicer danih kar nekaj pobud. K reševanju nastale problematike je pozivalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

11

Na apel Sindikata Glosa, da se sprejme ustrezne ukrepe, ki bi olajšali slab ekonomsko-socialni položaj zaposlenih v kulturi zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev epidemije COVID-19, je v svojem poročilu opozorila tudi zainteresirana Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po njeni oceni sta področje kulture in športa tudi v tokratnem predlogu zakona ostali spregledani, pri čemer zainteresirana komisija Državnega sveta pričakuje, da se bo z interventnimi ukrepi čim prej pristopilo k reševanju težav tudi na navedenih dveh področjih. Komisija in interesna skupina sta na podlagi opozoril državnega svetnika Janoša Kerna ugotovili, da sta kultura in šport dve področji, ki ju bo epidemija COVID-19 najbolj prizadela, negativne posledice pa bodo dolgoročne. Zaradi odpovedi prireditev in onemogočenega izvajanja osnovnih dejavnosti ter posledično izgube sponzorjev in donatorjev sta navedena dva sektorja deležna velikega izpada prihodkov, ki jih ne bo možno nadoknaditi (dogodki vezani na določeno obdobje leta – športne lige, pomladanski in poletni festivali, ipd.). Pri tem je njuno poudariti, da sta bila šport in kultura že pred krizo finančno podhranjena, v trenutni situaciji pa se njun položaj zgolj še dodatno poslabšuje. Komisija in interesna skupina sta ugotovili, da se predlogi ključnih deležnikov na področju kulture in športa v zvezi z možnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije COVID-19 nanašajo na oprostitev plačevanja najemnin za javne športne objekte športnim organizacijam v času krize, povezane z epidemijo COVID-19, in kritje stroškov organiziranja velikih mednarodnih dogodkov, katerih priprave so bile v teku še pred nastopom epidemije. Kot je opozorila že zainteresirana Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, bi morali na področju kulture, ki se sooča s težavami zaradi odpovedi kulturnih dogodkov in upada sponzorskih aktivnosti, zagotoviti finančno podporo za organizatorje kulturnih dogodkov, ki so tudi ključni zaposlovalci umetnikov. Ker so samozaposleni umetniki ostali brez prihodkov, je bilo v okviru razprave na skupni izredni seji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, prav tako pa tudi v razpravi na seji zainteresirane Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predlagano, da se za njih uvede posebne bone ali vavčerje, s katerimi bi se jim zagotovilo del honorarja za nastop, drugi del plačila pa bi zagotovili organizatorji prireditev. V zvezi s področjem kulture je državni svetnik Janoš Kern v svoji pobudi za vključitev ukrepov za pomoč kulturi in športu v predlog ZIUOOPE, ki jo je predložil komisiji in interesni skupini kot gradivo za skupno izredno sejo, navedel naslednje možne ukrepe: - povečanje sredstev za produkcijo in kulturne prireditve (festivale, koncertne cikle,

likovne razstave…), - uvedbo bonov ali vavčerjev za samozaposlene umetnike, ki bi jim zagotovili del

honorarja za nastop, drugi del pa bi pokrili organizatorji prireditev, - možnost uporabe turističnih vavčerjev, ki jih bodo prejeli prebivalci Slovenije, za

nakup vstopnic ali abonmajev za kulturne prireditve. Vse navedeno bi lahko po oceni državnega svetnika Janoša Kerna v pomembni meri omililo posledice epidemije, ki bodo na področju kulture in športa dolgotrajnejše.

12

Komisija in interesna skupina sta poudarili, da bi se bilo treba področju kulture bolj intenzivno posvetiti, saj obstaja utemeljen strah, da v nasprotnem primeru navedeno področje še nekaj časa ne bo izšlo iz krize, v katero je zapadlo zaradi negativnih posledic ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. Nekateri kulturni delavci so namreč že pred epidemijo COVID-19 živeli na pragu revščine, trenutno pa so se znašli v brezizhodni situaciji. Gre predvsem za mlade umetnike, ki so šele zaključili študij na umetniških akademijah in se posledično še niso mogli uveljaviti skozi različne projekte. Komisija in interesna skupina zato predlagano možnost koriščenja turističnih vavčerjev za kulturne prireditve vidita kot dobro rešitev, zlasti za predstavnike starejše populacije, ki iz različnih razlogov nimajo interesa koristiti klasičnih turističnih storitev. Komisija in interesna skupina sta posledično podprli pobude državnega svetnika Janoša Kerna in pozivata predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, vključno z Odborom Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da se navedene predloge ukrepov v nadaljevanju zakonodajnega postopka na podlagi amandmajev ustrezno vključi v predlog zakona. Ministrstvo za kulturo je v zvezi s predloženimi pobudami pojasnilo, da jih bo po prejemu proučilo v okviru strokovnih služb in se nanje odzvalo. Navedene pobude so bile sicer Ministrstvu za kulturo v pisni obliki posredovane že v okviru dodatnega gradiva k 1. točki skupne izredne seje komisije in interesne skupine. Komisija in interesna skupina sta se v razpravi dotaknili tudi področja znanosti. Ugotavljata, da slednje v tretjem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19 ni zajeto. S tega vidika je bilo izpostavljeno pričakovanje po večji aktivnosti pristojnega ministrstva na področju znanosti. Razprava je tekla tudi o načinu organizacije dela posameznih raziskovalnih zavodov in inštitutov v času epidemije COVID-19, saj je bilo njihovo delo v nekaterih primerih na podlagi lastne presoje posameznih vodstev pretirano omejeno in je posledično v pomembni meri vplivalo na kakovost dela posameznih raziskovalcev.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v zvezi z navedeno razpravo pojasnilo, da je bilo področje znanosti obsežno zajeto že v prvem paketu ukrepov, med drugim je bilo podaljšano trajanje raziskovalnih programov kot jedra stabilnosti pri zagotavljanju financiranja znanosti, podaljševali so se bilateralni dogovori, omogočen je bil nakup raziskovalne opreme, omogočilo se je tudi vlaganja v infrastrukturo. Ministrstvo v prihodnje sicer načrtuje bolj sistemsko urejanje področja. Kot primer navaja pripravo t. i. raziskovalnega zakona, s katerim se želi posodobiti slovenski raziskovalni prostor, v pripravi je tudi nova raziskovalna in inovacijska strategija. Rešitve naj bi se usklajevalo s 16 inštituti, rektorsko konferenco in sindikati ter Ministrstvom za finance. Glede delovanja inštitutov v času epidemije COVID-19 je pristojno ministrstvo podalo pojasnilo, da so vsi inštituti v času krize delovali, a je bil obseg njihovega delovanja prepuščen avtonomiji predstojnika posamezne institucije.

Komisija in interesna skupina sta pozdravili dosedanje in aktualne predlagane ukrepe na področju visokega šolstva, zlasti ukrepe na področju štipendiranja. Ob tem sta izpostavili tudi nekatere pozitivne posledice študija na daljavo, ki je kljub oteženemu delu in ugotovitvi, da le-to nikakor ne more nadomestiti osebnega stika pri pedagoškem

13

delu, prinesla tudi nekatere nepričakovane prednosti, npr. individualno izmenjavo mnenj med študenti in profesorji, ki jo je sicer ex-katedra težko ali včasih celo nemogoče izvesti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pritrdilo, da je izobraževalni sistem v času epidemije COVID-19 pokazal prožnost in vzdržljivost, zlasti kar se tiče visokošolskega sistema. Visokošolski prostor se je v času krize, povezane z epidemijo COVID-19, znašel pred novimi izzivi, univerzitetni študij na daljavo pa se je v vseevropskem oziru pokazal za zanimivega, kar bo v evropski visokošolski prostor zagotovo vneslo premislek o konkurenčnosti.

Komisija in interesna skupina sta po opravljeni razpravi sprejeli naslednje sklepe: 1. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Interesna skupina

negospodarskih dejavnosti Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), EPA 1173-VIII, PODPIRATA. (glasovanje v okviru komisije 9 ZA, 0 PROTI)

2. Komisija in interesna skupina pozivata predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, vključno z Odborom Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka povzamejo predlagani amandma za novi 58.a člen, s katerim bi se zagotovilo interventna sredstva za posebne socialne programe Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) v višini izpada njenih prihodkov v primerjavi z realizacijo finančnega načrta FIHO za leto 2019. (glasovanje v okviru komisije 9 ZA, 0 PROTI)

3. Komisija in interesna skupina pozivata predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, vključno z Odborom Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka na podlagi amandmajev v predlog zakona vključi naslednje ukrepe: a) Davčne olajšave za sponzorje, donatorje in mecene za kulturo ter šport. b) Za športne organizacije:

- oprostitev plačevanja najemnin za javne športne objekte in - kritje stroškov priprav velikih mednarodnih prireditev.

c) Za kulturo: - povečanje sredstev za produkcijo in kulturne prireditve (festivale,

koncertne cikle, likovne razstave …); - uvedbo bonov ali vavčerjev za samozaposlene umetnike, na podlagi

katerih bi se jim zagotovilo del honorarja za nastop, drugi del pa bi pokrili organizatorji prireditev ter

- možnost alternativne uporabe turističnih vavčerjev, ki jih bodo prejeli prebivalci Slovenije, za nakup vstopnic ali abonmajev za kulturne prireditve.

(glasovanje v okviru komisije 9 ZA, 0 PROTI)

14

4. Komisija in interesna skupina pozivata predlagatelja, da prouči možnost, da se med upravičence do ukrepov iz poglavja 8. PROSTOVOLJNO IN NEPOKLICNO OPRAVLJANJE NALOG V ČASU EPIDEMIJE, povezanih z dodatkom za nevarnost in posebne obremenitve, vključi tudi prostovoljne gasilce kot dela Civilne zaščite, saj so slednji v času epidemije COVID-19 prostovoljno opravljali vse aktivnosti za preprečitev širjenja okužb z virusom COVID-19 in s tem pomembno pripomogli k omejevanju širjenja navedene okužbe. (glasovanje v okviru komisije 8 ZA, 0 PROTI)

Komisija in interesna skupina sta ugotovili, da je Državni svet ob sprejemanju prvega in drugega paketa ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 deloval konstruktivno, zato je bilo v razpravi pozvano, da se tudi v zvezi s tretjim paketom ukrepov omogoči njihovo čim hitrejšo uveljavitev ob predpostavki, da znotraj zakonodajnega procesa ne pride do nesprejemljivih sprememb oziroma dopolnitev predloženega zakonskega besedila. Komisija in interesna skupina sta v zvezi z nadaljnjimi ukrepi za odpravo posledic epidemije COVID-19 pozvali, da se jih ne sprejema več po hitrem postopku, ampak premišljeno, saj bo le tako mogoče doreči celostne rešitve in v ukrepe dodatno zajeti tudi tiste segmente družbe in gospodarstva, ki so v dosedanjih ukrepih ostali spregledani, četudi se je v praksi izkazalo, da so jih ukrepi v zvezi z zajezitvijo epidemije COVID-19 občutno prizadeli. Pri tem je bilo pozvano h krepitvi sodelovanja med vladnimi resorji in Državnim svetom pri pripravi nadaljnjih rešitev v zvezi z omilitvijo in odpravo posledic epidemije COVID-19.

* * *

Za poročevalca je bil določen podpredsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic.

Ad 2.)

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot zainteresirana komisija in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti sta na skupni izredni seji obravnavali Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku poslala Vlada Republike Slovenije. Komisija in interesna skupina sta ugotovili, da se s predlaganimi zakonskimi rešitvami želi zagotoviti čimprejšnji zagon investicijskega cikla države, občin in zasebnega sektorja; koordinirano in pospešeno izvedbo pomembnih investicij ter skrajšanje rokov in prednostno obravnavo v primeru upravnih sporov zoper upravne akte, povezane z izvedbo pomembnih investicij. Med načini za dosego navedenih ciljev predlagatelj navaja ustanovitev koordinacijske skupine, ki bo odgovorna za pospešeno in koordinirano izvedbo pomembnih investicij na podlagi koordinacije odločevalcev v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev v skladu s področnimi predpisi; zagotovitev pogojev za učinkovito izvedbo pomembnih investicij; zagotovitev

15

učinkovitejših postopkov v povezavi s pravnim varstvom (skrajševanje rokov za pritožbo) ter prednostno obravnavo postopkov, povezanih z izvedbo pomembnih investicij. Komisija in interesna skupina sta se seznanili s predlogom zakona, pri čemer, navkljub ugotovitvi, da je osnovni namen zakona dober, menita, da je v njem zelo pomanjkljivo urejen sistem nadzora nad postopki določanja pomembnih investicij v skladu z zakonom, kriterij za določitev vrednosti pomembne investicije, kot izhaja iz drugega odstavka 4. člena predloga zakona z vidika njihove vrednosti (za pomembno naj bi se štela investicija v vrednosti nad 5.000.000,00 evrov) pa je preohlapen in brez ustreznih omejitev na zgornji meji vrednosti investicije ter omogoča zlorabe. Zakon daje Vladi preveč odprte roke pri odločanju o pomembnih in dragih investicijah, kar se je že v preteklosti pokazalo kot slabo. (glasovanje v okviru komisije 7 ZA, 0 PROTI) Kriterij iz drugega odstavka 4. člena predloga zakona se po ugotovitvi komisije in interesne skupine namreč v skladu s 1. členom predloga zakona nanaša na vse investicije do konca 2021, pri čemer seznam možnih strateških investicij ni znan že v naprej. Komisija in interesna skupina menita, da bi moral o seznamu možnih strateških investicij države v skladu z dosedanjo prakso razpravljati in odločati Državni zbor namesto Vlada s sklepom, kot trenutno predvideva prvi odstavek 3. člena predloga zakona. Predlog zakona po ugotovitvi komisije in interesne skupine prav tako ne ureja zgornje meje vrednosti posameznih investicij na podlagi določb predloga zakona. Ker bodo posledice morebitnih zgrešenih ali nepremišljenih (lahko tudi večmilijardnih) investicij občutile vse naslednje generacije (še zlasti se kot zaskrbljujoča kaže možnost prenosa nastalih obveznosti države iz naslova investicij na že dlje časa predvideni demografski sklad), bi morale biti navedene odločitve po mnenju komisije in interesne skupine dobro pretehtane in podprte s širšo družbeno podporo, kot je trenutno predvideno.

* * *

Ker je pristojna Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlog zakona obravnavala že pred skupno izredno sejo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, slednji dve nista določili poročevalca za sejo pristojne komisije, ampak sta jih svoje poročilo poslali zgolj v vednost.

Ad 3.)

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot zainteresirana komisija in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti sta na skupni izredni seji obravnavali Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPZB), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku poslala Vlada Republike Slovenije. Komisija in interesna skupina predlog zakona podpirata (glasovanje v okviru komisije 9 ZA, 0 PROTI).

16

Komisija in interesna skupina sta ugotovili, da se s predlogom zakona želi doseči naslednje cilje: ohraniti delovna mesta in dejavnost samozaposlenih, zmanjšati nezaposlenost in izpad dohodka samozaposlenih, zagotoviti varnost in zdravje delavcev ter samozaposlenih in preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Navedene cilje naj bi bilo možno doseči na podlagi koriščenja sredstev iz novega solidarnostnega instrumenta SURE, ki bo imel na voljo 100 milijard evrov. Izvajal se bo v obliki sheme dajanja posojil, podprt pa bo s sistemom jamstev držav članic. Te naj bi tako zagotovile nepreklicna jamstva na vpoklic v skladu s svojimi deleži v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije. V primeru, da države članice ne bi vrnile posojil v skladu s pogodbenimi določili in bi posledično prišlo do unovčenja poroštev, bi bilo v obdobju do leta 2053 treba zagotoviti ustrezna sredstva za plačilo poroštev v proračunu za posamezno leto (v primeru Republike Slovenije bi njen delež obvez znašal 88.126.500 evrov). Za izterjavo morebitnih regresnih zahtevkov bo po pojasnilu predlagatelja skrbela Evropska komisija. Kot ugotavljata komisija in interesna skupina, naj bi se na podlagi instrumenta SURE financiralo sheme skrajšanega delovnega časa in primerljive ukrepe za pomoč državam članicam pri ohranitvi delovnih mest ter zaščito zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Za odziv na izbruh epidemije naj bi se namenilo tudi sredstva iz evropskih strukturnih skladov, ki bi se jih preusmerilo v ukrepe, povezane z omilitvijo in odpravo posledic epidemije COVID-19. V razpravi komisije in interesne skupine je bilo zastavljeno vprašanje, ali je že znano, na kakšen način oziroma za katere namene se namerava porabiti s posojili pridobljena sredstva iz naslova instrumenta SURE v Sloveniji? Predstavnik Ministrstva za finance je v odgovoru pojasnil, da se predvideva, da bo o načinu porabe navedenih sredstev, tako kot o vseh dosedanjih ukrepih, povezanih z omilitvijo in odpravljanjem posledic epidemije COVID-19, odločal Državni zbor. Komisija in interesna skupina ob tem dodatno opozarjata, da bi bilo treba navedena sredstva porabiti učinkovito in na način, da bo dosežen največji možen pozitiven učinek. Prav tako je bilo v razpravi v zvezi z iskanjem dodatnih virov finančnih sredstev za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu v povezavi z epidemijo COVID-19 opozorjeno na nujnost upoštevanja še sprejemljive mere zadolženosti države, saj nekateri strokovnjaki s področja makroekonomskih znanosti že opozarjajo na nevarnosti pretiranega zadolževanja v povezavi z epidemijo COVID-19. Komisija in interesna skupina pozivata pristojno Komisijo za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, da njuna opozorila in pomisleke, izražene v razpravi, povzame v svojem mnenju, ki ga bo posredovala matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora.

* * *

Za poročevalca na seji pristojne Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je bil določen podpredsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic. Mag. Nuša Zupanec Mag. Peter Požun sekretarka komisije predsednik komisije