Konferenca, 19. oktober 2006Konferenca, 19. oktober 2006

UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVIUČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI

Smiselnost privatizacije javnih podjetij

Samo Jereb samo.jereb@rs-rs.si

Teme prispevka

Prispevek je namenjen predstavitvi:

a) izbranih problemov pri poslovanju javnih podjetij in javnih skladov

b) izzivov, s katerimi se bo računsko sodišče ukvarjalo v prihodnje

c) pogleda na smiselnost privatizacije javnih podjetij

Ugotovljene napake

Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev

32. člen ZR: “Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev ter drugih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove iztržljive vrednosti oziroma realne vrednosti.”

43. Člen ZR Soglasje ustanovitelja – nepridobitev soglasja ne pomeni, da so sredstva pravilno vrednotena

Potrebno presojati pošteno vrednost oziroma vrednost pri uporabi (vsa sredstva ne sodijo v denar ustvarjajočo vrednost)

Ugotovljene nepravilnosti – javna podjetja

A) Podelitev izvajanja GJS

B) Potrjevanje situacij za neopravljena gradbena dela

C) Izplačevanje plač direktorjem javnih podjetij (občinska in državna)

D) Izplačevanje plač upravam družb v večinski lasti

E) Izplačevanje povračil stroškov v zvezi z delom v javnih podjetjih (Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov)

Ugotovljene nepravilnosti – javni skladi

A) Določitev namenskega premoženja (javne ustanove)12. Člen ZJS: »denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje, ki je po svojih lastnostih primerno za zagotavljanje namena javne ustanove Nepremičnine in oprema??

B) Ločeno izkazovanje namenskega premoženjaRevidirani javni skladi v letih 2005 in 2006 nimajo ločenega poslovanja z namenskim premoženjem, kljub obveznostim v ZJS (evidentiranje, ločen račun, posebna ureditev naložbenja prostega NP itd.) in opravljenim revizijam letnih poročil s posebej izdelanim mnenjem revizorja

Opozorilo ustanoviteljem naj opravljajo boljši nadzor pred izplačilom sredstev skladom in ponovno preverijo ustreznost opredelitve namenskega

premoženja.

Izzivi v prihodnje

• ureditev izvajanja GJS v prihodnje (privatizacija izvajalcev GJS in JZP);

• urejanja oblikovanja in nadzora nad cenami komunalnih storitev;

• okrepiti nadzor nad delovanjem javnih skladov ter izvrševanja ustanoviteljskih pravic pri javnih skladih;

• okoljske revizije:– izvajanje mednarodnih sporazumov – Izvajanje in smiselnost sprejete zakonodaje – uvedba načel trajnostnega razvoja

• privatizacija– področje telekomunikacij, jeklarskega sektorja,

bančništva, – program umika KAD in SOD iz gospodarstva, – privatizacija izvajalcev GJS

Smiselnost privatizacijejavnih podjetij

Namen javnih podjetij: Izvajanje dejavnosti, ki se sicer lahko izvajajo kot gospodarske dejavnosti, vendar se zaradi določenih značilnosti izvajajo v pogojih monopola:

Naravni monopol zaradi:- tehničnih ovir za vstop- pravnih ovir za vstop

Namen bo država dosegla v kolikor bo preprečila, da bi izvajalec GJS izkoriščal monopolni položaj za ustvarjanje presežnih dobičkov!

Največja nevarnost?

Prenos “javnega monopola” v “zasebni monopol”!!!

= privatizacija vsekakor ni smiselna!

Zasebni izvajalec bo izkoristil vsako možnost za dodatni dobiček, ki se mu bo ponudila.

Pomembna presoja ustreznosti

Cena JP ≥ Cena ZP ob upoštevanju

kvaliteta GJS v ZP ≥ kvaliteti GJS v JP

Dobiček mora biti rezultat učinkovitejšega izvajanja GJS, ne pa izkoriščanja monopolnega položaja.

Kako zmanjšati tveganje?

• Ustrezna regulacija dejavnosti (tako s standardi izvajanja dejavnosti kot pri nadzoru nad cenami)

• Z odstranitvijo ovir za vstop

Regulacija dejavnosti

• Standardi za izvajanje dejavnosti (večinoma so, vendar se še ne dosegajo - Pravilnik o pitni vodi – leto 2006, praznjenje greznic itd.) – Odloki občin se sprejemajo na predlog izvajalcev?!?

• Normativi za izvajanje dejavnosti (večinoma jih ni?)

• Nadzor nad cenami – npr. občinske GJS – Pravilnik o cenah iz l 2004 (se ne uporablja) – Uredbe o oblikovanju cen (05 in 06) so le začasne? Nadzor ni ustrezen – potrebna je strokovna in ne politična presoja vlog za povišanje cen oziroma ocene gospodarnosti za izbiro koncesionarja – vzor GJS na državni ravni – Agencije!

• Do vzpostavitve ustreznega strokovnega organa privatizacija ni smiselna.

Odstranitev ovir za vstop

• Zmanjšanje pogajalske moči izvajalcev GJS z odstranitvijo vzroka monopola – lastništvo infrastrukture

• Izvajanje GJS je le vzdrževanje in upravljanje obstoječih objektov – za to pa ni potrebno lastništvo

• Izjema – prave koncesije – izgradnja infrastrukture z zasebnimi viri – pa še ta infrastruktura se prenese v last občin po koncesijski dobi

• Nevarnost – občine niso ustrezno usposobljene za načrtovanje in investiranje v infrastrukturo (skupne občinske uprave za upravljanje infrastrukture?)

• Nevarnost – prenos infrastrukture v last izvajalcu GJS in potem privatizacija le-tega.

Odstranitev ovir za vstop

Privatizacija izvajalcev GJS ni smiselna, če imajo infrastrukturo v lasti – neodvisno od regulacije v primeru slabega poslovanja ni mogoče zamenjati izvajalca brez velikih težav

Mogoča pod pogoji:-ustreznih pravnih podlag za izvajanje dejavnosti

-ustreznega nadzora nad cenami (normativi)

-usposobljenega regulatorja-ohranitve lastništva nad infrastrukturo v lasti države ali občin in s tem vzpostavitvijo konkurenčnega trga izvajalcev GJS