KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN · Metodologija za izdelavo konsolidirane premoženjske bilance je predpisana v pravilniku o ... prenosov na PID-e, KD PIZ, prenosov

Številka: 410-00/2002-2 Ljubljana, 16.10.2003

KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN

NA DAN 31.12.2002

OBRAZLOŽITEV KONSOLIDIRANE PREMOŽENJSKE BILANCE DRŽAVE IN OBČIN na dan 31. 12. 2002

I. UVOD Namen prikazovanja konsolidirane oblike premoženjske bilance države in občin je prikazati vrednost finančnega in stvarnega premoženja v lasti države in občin. Finančno premoženje so denarna sredstva, denarne terjatve in terjatve za premoženje v upravljanju ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, ki niso proračunski uporabniki. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. Pravne podlage za pripravo konsolidirane premoženjske bilance države in občin na dan 31.12.2002 so bile: 1) Zakon o javnih financah (93. člena zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 79/1999,

124/2000 in 79/2001 in 30/2002), v nadaljevanju ZJF, 2) Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999), v nadaljevanju ZR, 3) Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št.

26/2003), v nadaljevanju PoKPB, 4) Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 54/2002 in 117/2002), v nadaljevanju PoEKN, 5) Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih

proračunov (Uradni list RS, št. 46/2003), v nadaljevanju PoPU, 6) Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 115/2002 in 21/2003), v nadaljevanju PoLP. Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt vlade, v katerem je prikazano konsolidirano stanje premoženja države in občin na dan 31. decembra tekočega leta (93. člen ZJF). Konsolidirano premoženjsko bilanco se izdela na podlagi podatkov iz bilanc stanja (29. člen ZR). Vlada vsaki dve leti ob zaključnem računu državnega proračuna predloži državnemu zboru tudi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin (94. člen ZJF). Zadnjič jo je predložila lani in sicer za stanje na dan 31.12.2001; zato je letos ne predlaga državnemu zboru. Metodologija za izdelavo konsolidirane premoženjske bilance je predpisana v pravilniku o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (PoKPB). PoKPB določa postopke za pripravo premoženjskih bilanc posrednih uporabnikov proračuna, neposrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, premoženjskih bilanc občin, premoženjske bilance države ter konsolidirane premoženjske bilance države in občin. Konsolidacija premoženjskega stanja širše države zahteva veliko sistematičnega dela s ciljem pridobiti transparenten in celovit pregled premoženja širše države. Dosedanje premoženjske bilance (za leto 1999, 2001 in 2002) so z vidika računovodske natančnosti še vedno indikativne, toda izjemno koristne in odlična osnova za nadaljnje korake pri izdelavi premoženjskih bilanc v prihodnjih letih. Pomen metodologije se izrazito izkaže, ko primerjamo premoženjske bilance države in občin za leti 1999 in

2001, saj je bilo v letu 2001 v konsolidacijo že vključeno tudi premoženje vseh posrednih uporabnikov države in občin. Primerjava konsolidiranih premoženjskih bilanc države in občin (glej prilogo št. 2) kaže, da se je bilančna vsota premoženja države in občin – njena vrednost na dan 31.12.2002 znaša 5.532.266.908 tisoč SIT - v letu 2002 povečala glede na stanje, izkazano na dan 31.12.2001, za 0,29% oz. 15.869.971 tisoč SIT. Spremembe na posameznih postavkah bilance stanja so v glavnem posledica statusnih preoblikovanj, cenitev premoženja, prodaj premoženja, prenosov na PID-e, KD PIZ, prenosov med pravnimi osebami javnega sektorja, dokapitalizacij in računovodskih uskladitev. Podrobneje so vzroki predstavljeni v naslednjih poglavjih. Vrednostno so spremembe izrazite na treh postavkah bilance stanja, se pa medsebojno kompenzirajo: − Stanje dolgoročnih kapitalskih naložb se je zmanjšalo za 232,9 mrd SIT, kar pomeni, da

je bilo na tej postavki več negativnih sprememb kot pozitivnih. o Velik delež negativnih sprememb odpade na cenitve (npr.: oslabitev Holdinga

Slovenske elektrarne, d.d., za 245,0 mrd SIT, oslabitve drugih elektrogospodarskih podjetij Slovenije). Naslednji vzrok zmanjšanja vrednosti kapitalskih naložb so vrednostne uskladitve v višini 113,2 mrd SIT (npr.: SRD-a, SOD-a). Prav tako so imeli negativen učinek tudi prenosi deležev na PID-e in KD PIZ. Na zmanjšanje pa vpliva tudi odtujitev naložbe v višini 35,4 mrd SIT zaradi prodaje delnic Nove Ljubljanske banke, d.d.

o Primeri povečanj so zamenjava terjatev za sredstva dana v upravljanje s kapitalskimi deleži ob preoblikovanju javnega podjetja v delniško družbo (npr.: Telekom, d.d., ter Poštna banka Sloveije d.d., skupaj v višini 166,6 mrd SIT) in dokapitalizacije (npr.: v Kapitalsko družbo d.d. v višini 24,9 mrd SIT).

− Stanje kratkoročnih terjatev se je povečalo za 139,2 mrd SIT. Glavni vzrok spremembe je vezava kupnine od prodaje NLB v višini 110,7 mrd SIT.

− Stanje sedanje vrednosti nepremičnin se je povečala za 102,0 mrd SIT. To je postavka, na katere spremembo stanja so vplivale relativno majhne spremembe velikega števila PU-jev.

Metodologija, uporabljena v letih 2001 in 2002, uvaja naslednja glavna pravila pobota: − Neposredni uporabnik občinskega oziroma državnega proračuna za razliko med

terjatvami in obveznostmi, ki so predmet tega pobota, zmanjša/poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje. Če s tem postane stanje obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje, negativno, in če ima PU oblikovan splošni sklad, tedaj ta negativni znesek prenese na splošni sklad.

− Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pri sestavi premoženjske bilance v skladu z 12. členom odredbe upoštevata določbe, ki veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna.

− Posredni uporabnik občinskega oz. državnega proračuna za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet pobota, ob sestavi premoženjske bilance zmanjša/poveča obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje.

− Javni sklad (posredni uporabnik občinskega ali državnega proračuna) za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet tega pobota, zmanjša/poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje. Če s tem postane stanje obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje, negativno, in če ima javni sklad oblikovan splošni sklad ali sklad

namenskega premoženja (sklad premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti), tedaj ta negativni znesek prenese najprej na splošni sklad, za morebitni preostali negativni del pa še na sklad namenskega premoženja.

− Javni zavod (posredni uporabnik občinskega ali državnega proračuna), ki ima oblikovan sklad namenskega premoženja za razliko med terjatvami in obveznostmi, ki so predmet pobota, ob sestavi premoženjske bilance zmanjša/poveča sredstva tega sklada.

V zadnjih letih se je metodologija izračuna premoženjskega stanja širše države spreminjala in dopolnjevala v smeri realnejšega izkazovanja in prilagajanja razvoju metodologij v državah EU. V tem razvoju je predvsem poudarjena zahteva, da se upoštevajo sodobnejši pristopi pri računovodskih standardih, ki morajo zagotoviti preraščanje računovodskih metodologij iz evidenčno knjigovodske ravni na informacijsko-podatkovno raven upravljavskega računovodstva. Referenčno raven konsolidirane premoženjske bilance pa bi bilo treba ocenjevati in utrditi tudi skozi proces revidiranja. V naslednjih letih bo treba v skladu s sprejeto Strategijo razvoja javnega sektorja, ki predvideva spremembe Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih javnih službah, pa tudi potrebnimi spremembami Zakona o javnih skladih, bo treba dodelati tudi metodologijo za uvrščanje oziroma neuvrščanja enot javnega sektorja med proračunske uporabnike. Po načrtovanih spremembah teh zakonov bodo morali javni zavodi in skladi izpolnjevati strožje pogoje za delovanje kot javni zavodi in javni skladi, pri čemer bo ključni kriterij način financiranja. Pravne osebe, ki se pretežno ne financirajo iz javnih sredstev, ne bodo mogli biti organizirani v obliki javnih zavodov oziroma javnih skladov in se zato tudi ne bodo več konsolidirali v premoženjski bilanci države, ampak se bodo izkazovali kot lastniške naložbe države. Bilanca stanja je računovodski izkaz, ki vsebuje podatke o stanju sredstev ter obveznosti do virov sredstev uporabnikov enotnega kontnega načrta ob koncu obračunskega obdobja. Sestavlja se v skladu s pravilnikom, ki določa vsebino in metodologijo sestavljanja letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Sredstva v izkazu bilance stanja so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjsko pravno razpolagajo država, občine in ostali proračunski uporabniki. Gledano iz finančnega zornega kota so povezana z naložbenjem. Obveznosti do virov sredstev v izkazu bilance stanja so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju do virov sredstev, s katerimi se proračunski uporabnik financira. Gledano iz finančnega zornega kota so povezane s financiranjem proračunskega uporabnika. Za razliko od bilance stanja konsolidirana premoženjska bilanca prikazuje višino sredstev in obveznosti do virov sredstev, zmanjšano za pobotane terjatve in obveznosti med proračunskimi uporabniki. Spremenjeno stanje terjatev in obveznosti tako prikazuje dejansko stanje terjatev in obveznosti države in občin. Celotna konsolidirana premoženjska bilanca države in občin pa celotno premoženje države v širšem smislu. V naslednjih poglavjih je razloženo premoženje po nivojih uskupinjenja. 1) Najprej je razloženo skupno konsolidirano premoženje države in občin. 2) Sledi razlaga konsolidiranega premoženja države in razdelitev tega premoženja med

njenimi neposrednimi ter posrednimi uporabniki proračuna. 3) Kot zadnja skupina je predstavljeno premoženje občin.

II. KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN

II.1. Obseg uskupinjenja V konsolidacijo premoženjske bilance države in občin je bilo vključeno premoženje neposrednih in posrednih uporabnikov državnega ter občinskih proračunov. Proračunski uporabniki so ministrstvu za finance dostavili premoženjske bilance na predpisanih obrazcih po stanju na dan 31.12.2002 po naslednjem pravilu: − za 484 posrednih uporabnikov državnega proračuna je bilo dostavljeno 484 obrazcev

P-1, − za 256 neposrednih uporabnikov državnega proračuna je bilo dostavljeno 145

obrazcev P-3, vključno s proračunom Republike Slovenije (šifra uporabnika 1099), Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije; za 58 upravnih enot je bil dostavljen en skupni obrazec premoženjske bilance neposrednega uporabnika proračuna (v nadaljevanju P-3) in za 55 sodnikov za prekrške prav tako en skupni obrazec P-3;

− za 192 občin je bilo dostavljeno 192 obrazcev premoženjska bilanca občine (v nadaljevanju P-5); občine so na obrazcih zajele premoženje za 10881 posrednih uporabnikov in 1256 neposrednih uporabnikov.

Tabela 1 prikazuje število premoženjskih bilanc po tipih premoženjskih bilanc leta 2002 v primerjavi z letom 2001.

Tabela 1: Razčlenitev poročanja po tipih premoženjskih bilanc

Tip PB

Naziv tipa premoženjske bilance (PB) Skupaj št. PU-jev Skupaj št. obrazcev

2002 2001 2002 2001

P-1 Posredni uporabniki državnega proračuna 484 470 484 470P-3 Neposredni uporabniki državnega proračuna, ZZZS in ZPIZ 256 255 145 144P-5 Občine 23441 23391 192 192

SKUPAJ 3084 3064 821 806

1 Vir o številu neposrednih in posrednih uporabnikov proračunov občin je seznam proračunskih uporabnikov na dan 31.12.2002 oziroma 31.12.2001, ki je priloga k PoPU

II.2. Postopek uskupinjenja Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin na dan 31.12.2002 se je izdelala po metodologiji tronivojskega uskupinjenja. Sama metodologija je opisana v prilogi 1. Tabela 2 prikazuje vrednosti pobota na 3. nivoju uskupinjenja.

Tabela 2: Tretji nivo uskupinjenja

AKTIVA PASIVA Opis postavke pobota

Proračun znesek pobota

v mrd SIT znesek pobota

v mrd SIT druge terjatve države 21,9 druge terjatev občin 19,0 splošni sklad države -2,6splošni sklad občin 12,3druge obvezmosti države 24,5druge obvezmosti občin 6,7SKUPAJ 40,9 40,9

II.3. Rezultat uskupinjenja Tabela 3 prikazuje stanje konsolidirane premoženjske bilance države in občin na dan 31.12.2002 in primerjavo s stanjem na dan 31.12.2001, indekse vrednosti med obema letoma ter zneske vrednostnih sprememb.

Tabela 3: Stanje premoženja države in občin na dan 31.12.2002 in na dan 31.12.2001

Zap. št.

Opis postavke premoženjske bilance

Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2002 Stanje 31.12.2001 Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)*100 9=4-6 Aktiva

1 Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (301-302)

300 21.000.349 0,38 15.976.549 0,29 131,44 5.023.800

2 Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev

301 42.477.404 0,77 29.580.427 0,54 143,60 12.896.977

3 Popravki vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev

302 21.477.055 0,39 13.603.878 0,25 157,87 7.873.177

4 Sedanja vrednost nepremičnin (304-305)

303 1.769.272.906 31,98 1.667.327.805 30,22 106,11 101.945.101

5 Nabavna vrednost nepremičnin 304 2.324.462.329 42,02 2.180.589.404 39,53 106,60 143.872.9256 Popravek vrednosti nepremičnin 305 555.189.423 10,04 513.261.599 9,30 108,17 41.927.8247 Sedanja vrednost opreme in drugih

opredmetenih osnovnih sredstev (307-308)

306 314.667.284 5,69 326.692.812 5,92 96,32 -12.025.528

8 Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev

307 845.444.925 15,28 808.775.272 14,66 104,53 36.669.653

Zap. št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2002 Stanje 31.12.2001 Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(1000 SIT) % (1000 SIT) % % (1000 SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)*100 9=4-6 9 Popravek vrednosti opreme in drugih

opredmetenih osnovnih sredstev 308 530.777.641 9,59 482.082.460 8,74 110,10 48.695.181

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (310+311)

309 1.303.726.588 23,57 1.308.270.984 23,72 99,65 -4.544.396

11 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti države

310 1.045.667.067 18,90 1.080.684.971 19,59 96,76 -35.017.904

12 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem v lasti občine

311 258.059.521 4,66 227.586.013 4,13 113,39 30.473.508

13 Zaloge 312 53.422.255 0,97 55.046.013 1,00 97,05 -1.623.75814 Dolgoročne kapitalske naložbe 313 1.005.355.522 18,17 1.238.241.339 22,45 81,19 -232.885.81715 Dolgoročno dana posojila in depoziti 314 185.968.170 3,36 183.099.119 3,32 101,57 2.869.05116 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 448.707.036 8,11 442.396.277 8,02 101,43 6.310.75917 Denarna sredstva 316 127.756.896 2,31 116.139.321 2,11 110,00 11.617.57518 Kratkoročne terjatve 317 302.389.902 5,47 163.206.718 2,96 185,28 139.183.18419 Skupaj aktiva

(250+253+256+259+262+263+264+265+266+267+268)

318 5.532.266.908 100,00 5.516.396.937 100,00 100,29 15.869.971

Pasiva 20 Splošni sklad 319 3.776.625.727 68,27 3.802.994.024 68,94 99,31 -26.368.29721 Rezervni sklad 320 14.460.213 0,26 10.635.826 0,19 135,96 3.824.38722 Dolgoročno prejeta posojila 321 1.455.288.729 26,31 1.428.469.914 25,89 101,88 26.818.81523 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 322 29.803.078 0,54 48.031.888 0,87 62,05 -18.228.81024 Kratkoročne obveznosti 323 256.089.161 4,63 226.265.285 4,10 113,18 29.823.87625 Skupaj pasiva

(300+303+306+309+312+313+314+315+316+317)

324 5.532.266.908 100,00 5.516.396.937 100,00 100,29 15.869.971

Razvidno je, da se je bilančna vsota premoženja države in občin v letu 2002 povečala za 0,29 % oziroma 15.869.971 tisoč SIT. Spremembe na posameznih postavkah bilance stanja so v glavnem posledice naslednjih vzrokov:

• Statusno preoblikovanje, vključno z ukinitvijo proračunskega uporabnika

Trije posredni uporabniki državnega proračuna so se preoblikovali in izgubili status proračunskega uporabnika (ECERS, Inštitut za delo pri pravni fakulteti, Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti), deset proračunskih uporabnikov pa je izgubilo status zaradi prenehanja ali pripojitve k drugemu proračunskemu uporabniku. Obseg preoblikovanja ali prenehanja je razviden iz tabele Tabela 1; po drugi strani pa je na novo ta status pridobilo 27 posrednih uporabnikov državnega proračuna. V večini primerov preoblikovanja ne vplivajo na spremembo stanja premoženja, ampak na njegovo drugačno porazdelitev. Primer takega vpliva je viden v

Tabela 4 pri postavki spremembe stanja sedanje vrednosti nepremičnin, kjer je z zvezdico označen PU, ki v preteklem letu ni bil vključen v premoženje države in občin kot posredni uporabnik državnega proračuna.

• Cenitve premoženja

Cenitve so vplivale predvsem na spremembo stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje in na spremembo stanja dolgoročnih kapitalskih naložbah. Največji vpliv cenitev premoženja je pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvu za promet, kar je tudi lepo vidno iz tabele

Tabela 4. • Prodaja premoženja

Edina večja prodaja je bila prodaja NLB, katere posledica je zmanjšanje stanja dolgoročnih kapitalskih naložb pri Ministrstvu za finance in povečanje kratkoročnih terjatev (glej

Tabela 4) pri Izvrševanju proračuna iz naslova deponiranih sredstev kupine; • Prenosi na PID-e, KD PIZ

Prenosi deležev na PID-e (pog.o prodaji in nakupu delnic elektropodjetij) in KD PIZ (pogodba o menjavi delnic za lastniške certifikate elektropodjetij) so poleg cenitev dodatni vzrok zmanjševanja kapitalskih naložb (glej

Tabela 4) pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. • Prenosi med pravnimi osebami javnega sektorja in dokapitalizacija

Med večje prenose uvrščamo prenos terjatev za sredstva dana v upravljanje iz preoblikovane Agencije za telekomunikacije (PU 28126) na Ministrstvo za informacijsko družbo. Večina teh terjatev (166,6 mrd SIT) je bila spremenjena v dolgoročne kapitalske naložbe (deleži v Telekomu, d.d., ter Poštni banki, d.d., ki sta se preoblikovali v delniški družbi). (glej Tabela 4) in dokapitalizacijo Kapitalske družbe, d.d., z lastniškimi naložbami v drugih pravnih osebah.

• Računovodske uskladitve

Računovodske uskladitve nastajajo po eni strani zaradi sprememb računovodskih pravil in po drugi strani zaradi menjave ene vrste premoženja z drugo. Računovodske uskladitve praviloma ne vplivajo na spremembe stanja premoženja, ampak na njegovo drugačno porazdelitev. Tak primer sta Ministrstvo za notranje zadeve in Policija, ki sta v letu 2001 oddala skupno premoženjsko bilanco, v letu 2002 pa vsak svojo premoženjsko bilanco (nevtralnost te spremembe je vidna v tabeli

Tabela 4). Naslednja skupina so primeri, ko se dolgoročna obveznost iz poslovanja zamenja s prevzemom dolgoročnega dolga. Tem nasprotni so primeri zamenjave terjatev z naložbo (npr.: TE-TO, TE-Trbovlje).

V nadaljevanju so predstavljene spremembe po posameznih postavkah konsolidirane premoženjske bilance države in občin.

Tabela 4 prikazuje strukturo porazdelitve sprememb stanja premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002 glede na 31.12.2001. V porazdelitvi so pri posamezni postavki prikazani deleži sprememb le za prve štiri PU-je z največjimi deleži. Pri

večini postavk je sprememba porazdeljena na večje število proračunskih uporabnikov, tako da so se enim vrednosti povečale drugim zmanjšale. Najbolj izrazito je to razvidno pri postavkah: terjatve za sredstva dana v upravljanje, zaloge in dolgoročna prejeta posojila. Pri ostalih postavkah (dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročno dana posojila in depoziti, denarna sredstva, kratkoročne terjatve, dolgoročno prejeta posojila in dolgoročne obveznosti iz poslovanja) pa na spremembo stanja pretežno vpliva spremeba premoženja manjšega števila proračunskih uporabnikov.

Tabela 4: Struktura porazdelitve sprememb stanja premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002 glede na dan 31.12.2001

Opis postavke premoženjske bilance Sprememba

stanja 2002-2001

Največje spremembe

Deleži Proračunski uporabniki z največjo spremembo

(1000 SIT) (1000 SIT) % Aktiva Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (301-302)

5.023.800 1.946.730919.262

-553.640-456.637

38,7518,30

-11,02-9,09

CENTER VLADE ZA INFORMATIKO SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK ŠIŠKA SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE MESTNA OBČINA CELJE

Sedanja vrednost nepremičnin (304-305) 101.945.101 26.089.277-25.499.52013.417.8097.280.364

25,59-25,0113,167,14

POLICIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MESTNA OBČINA LJUBLJANA *SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR

Sedanja vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev (307-308)

-12.025.528 12.843.799-10.542.235-9.244.4467.912.340

-106,8087,6776,87

-65,80

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO AGENCIJA RS ZA OKOLJE MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA

Terjatve za sredstva dana v upravljanje (310+311) *1

-4.544.396 -174.329.758156.859.765-20.972.496

9.016.284

3836,15-3451,72

461,50-198,40

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA FINANCE MESTNA OBČINA NOVO MESTO

Zaloge -1.623.758 -5.553.5082.419.702

-2.316.6672.257.024

342,02-149,02142,67

-139,00

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE POLICIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Dolgoročne kapitalske naložbe -232.885.817 -267.598.928166.631.718

-108.236.157-38.746.834

114,91-71,5546,4816,64

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO MINISTRSTVO ZA FINANCE

Dolgoročno dana posojila in depoziti 2.869.051 3.979.414-2.346.5342.333.5221.777.354

138,70-81,7981,3361,95

JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA

Dolgoročne terjatve iz poslovanja 6.310.759 -10.802.26410.614.6785.934.1184.455.401

-171,17168,2094,0370,60

MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Denarna sredstva 11.617.575 9.385.453-2.841.827-1.439.474-1.076.026

80,79-24,46-12,39-9,26

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA FINANCE MESTNA OBČINA MARIBOR

Kratkoročne terjatve 139.183.184 153.260.598-16.848.200

2.967.240-2.230.980

110,11-12,11

2,13-1,60

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD CARINSKA UPRAVA RS

Pasiva Dolgoročno prejeta posojila 26.818.815 194.602.381

-175.227.9884.868.3591.303.527

725,62-653,38

18,154,86

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MESTNA OBČINA LJUBLJANA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

Opis postavke premoženjske bilance Sprememba stanja

2002-2001

Največje spremembe

Deleži Proračunski uporabniki z največjo spremembo

(1000 SIT) (1000 SIT) % Dolgoročne obveznosti iz poslovanja -18.228.810 -25.605.431

3.656.2703.082.3602.684.192

140,47-20,06-16,91-14,72

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA DAVČNA UPRAVA RS UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINARSKA FAKULTETA MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Kratkoročne obveznosti 29.823.876 9.588.924-4.146.4923.918.8883.691.072

32,15 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE IZVRŠEVANJE PRORAČUNA -13,90MESTNA OBČINA MARIBOR 13,14MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 12,38

*1 Največje vrednosti, prikazani po proračunskih uporabnikih, so stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem. Na aktivni strani bilance je največje zmanjšanje glede na preteklo leto izkazano pri dolgoročnih kapitalskih naložbah (za 232.885.817 tisoč SIT), ki pa ga kompenzirata povečanje vrednosti kratkoročnih terjatev (za 139.183.184 tisoč SIT) ter povečanje sedanje vrednosti nepremičnin (za 101.945.101 tisoč SIT). Vrednostne spremembe in vzroki so razloženi po padajočem zaporedju navedenih sprememb: − Največja sprememba vrednosti aktive je pri dolgoročnih kapitalskih naložbah, katerih

vrednost se je zmanjšala za 232,9 mrd SIT. o Glavni vzrok negativne spremembe so cenitve v višini zmanjšanja premoženja

za 273,8 mrd SIT; npr.: oslabitev Holdinga Slovenske elektrarne, d.d., za 245,0 mrd SIT, oslabitve drugih elektrogospodarskih podjetij Slovenije, .... Naslednji vzrok zmanjšanja vrednosti kapitalskih naložb so vrednostne uskladitve v višini 113,2 mrd SIT (npr.: SRD-a, SOD-a, ...). Na zmanjšanje pa vpliva tudi odtujitev naložbe v višini 35,4 mrd SIT zaradi prodaje delnic Nove Ljubljanske banke d.d.

o Pozitivna sprememba v višini 199,4 mrd SIT pa je rezultat med pridobitvijo deležev - npr.: v Telekom, d.d., Poštno banko Slovenije, d.d., v Kapitalsko družbo, d.d., ...- in med prenosi deležev na PID-e in KD PIZ.

− Kratkoročne terjatve so se povečale za 139,2 mrd SIT. Glavni vzrok spremembe je vezava kupnine od prodaje NLB v višini 110,7 mrd SIT.

Sedanja vrednost nepremičnin se je povečala za 102,0 mrd SIT. To je postavka, na katere spremembo stanja so vplivale relativno majhne spremembe velikega števila PU-jev. V tabeli

− Tabela 4 so prikazani deleži sprememb proračunskih uporabnikov, ki so relativno veliki, vendar so posledica računovodskih usklajevanj, ki se medsebojno kompenzirajo, npr.: spremembi pri Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve se medsebojno nevtralizirata, ker sta posledica skupnega poročanja v preteklem letu; podobno je tudi sprememba pri Slovenskem narodnem gledališču Maribor posledica prehoda tega PU med posredne uporabnike državnega proračuna.

Na pasivni strani se je najbolj znižala vrednost splošnega sklada (za 26.368.297 tisoč SIT) in dolgoročnih obveznosti iz poslovanja (za 18.228.810 tisoč SIT). Povečalo pa se je stanje dolgoročno prejetih posojil (za 26.818.815 tisoč SIT) in stanje kratkoročnih obveznosti (za 29.823.876 tisoč SIT).

II.4. Struktura porazdelitve premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih Tabela 5 prikazuje strukturo porazdelitve stanja premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002.

Tabela 5: Struktura porazdelitve premoženja države in občin po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002

Opis Skupna

vrednost (1000 SIT)

Največje vrednosti (1000 SIT)

Deleži

(%)

Proračunski uporabniki z največjo vrednostjo

Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev

21.000.349 3.429.3092.036.4201.950.502

920.066

16,339,709,294,38

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD CENTER VLADE ZA INFORMATIKO SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK ŠIŠKA

Sedanja vrednost nepremičnin 1.769.272.906 267.817.819194.114.232133.342.922101.796.444

15,1410,977,545,75

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE MESTNA OBČINA LJUBLJANA DIREKCIJA RS ZA CESTE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Sedanja vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev

314.667.284 71.191.12371.105.48147.413.6067.915.832

22,6222,6015,072,52

AGENCIJA RS ZA OKOLJE GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO POLICIJA

Terjatve za sredstva dana v upravljanje *1

1.303.726.588 733.941.861308.241.52339.025.65517.861.714

56,3023,642,991,37

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA NOVO MESTO

Zaloge 53.422.255 32.444.2903.230.5272.419.7022.206.292

60,736,054,534,13

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO POLICIJA KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Dolgoročne kapitalske naložbe 1.005.355.522 192.352.132177.466.791166.631.718131.695.922

19,1317,6516,5713,10

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Dolgoročno dana posojila in depoziti

185.968.170 48.497.64739.116.61022.751.91915.707.755

26,0821,0312,238,45

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

Dolgoročne terjatve iz poslovanja

448.707.036 225.902.907191.964.41713.295.7072.537.574

50,3542,782,960,57

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK

Denarna sredstva 127.756.896 60.603.1739.706.0143.909.0851.635.660

47,447,603,061,28

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA DOMŽALE

Kratkoročne terjatve 302.389.902 154.692.83420.100.50710.090.1489.025.192

51,166,653,342,98

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA CARINSKA UPRAVA RS MESTNA OBČINA LJUBLJANA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

Skupaj aktiva *2

5.532.266.908 783.288.882620.253.467468.026.873302.940.810

14,1611,218,465,48

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Splošni sklad *2

3.776.625.727 783.138.573619.349.441283.719.467274.323.933

20,7416,407,517,26

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MESTNA OBČINA LJUBLJANA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

Opis Skupna vrednost (1000 SIT)


Deleži

(%)


Rezervni sklad 14.460.213 2.598.4132.010.1161.546.2491.535.696

17,9713,9010,6910,62

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA

Dolgoročno prejeta posojila 1.455.288.729 1.423.477.0826.852.6386.303.5273.002.212

97,810,470,430,21

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MESTNA OBČINA LJUBLJANA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

Dolgoročne obveznosti iz poslovanja

29.803.078 4.448.6313.747.2083.656.2703.082.360

14,9312,5712,2710,34

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD MESTNA OBČINA LJUBLJANA DAVČNA UPRAVA RS UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINARSKA FAKULTETA

Kratkoročne obveznosti 256.089.161 25.688.41624.538.39013.261.3209.491.201

10,039,585,183,71

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Skupaj pasiva *2

5.532.266.908 783.288.882620.253.467468.026.873302.940.810

14,16 MINISTRSTVO ZA PROMET 11,21 MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO 8,46 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA 5,48 MESTNA OBČINA LJUBLJANA

*1 Največje vrednosti, prikazani po proračunskih uporabnikih, so stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem. 2* Največje vrednosti, prikazane po proračunskih uporabnikih, so stanja iz premoženjskih bilanc teh proračunskih uporabnikov (P-1, P-3 in P-5) pred konsolidacijo. Premoženje države in občin je na dan 31.12.2002 znašalo 5.532,3 mrd SIT. V nadaljevanju je kratek povzetek stanj posameznih skupin premoženja:

• Stanje nepremičnin v znesku 1.769,3 mrd SIT; največjo vrednost teh sredstev ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (267,8 mrd SIT), sledita Mestna občina Ljubljana (194,1 mrd SIT) in Direkcija RS za ceste (133,3 mrd SIT).

• Stanje terjatev za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem, v znesku 1.303,7 mrd SIT; delež v višini 733,9 mrd pripada Ministrstvo za promet (do DARS,d.d.; Slovenskih železnic; Javnega podjetja za vzdrževanje avtocest, d.o.o.), delež 308,2 mrd SIT ima Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ter Mestna občina Maribor v višini 39,0 mrd SIT.

• Stanje dolgoročnih kapitalskih naložb v znesku 1.005,3 mrd SIT; na prvih treh mestih po višini teh sredstev so: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (192,3 mrd SIT), Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (177,5 mrd SIT) in Ministrstvo za informacijsko družbo (166,6 mrd SIT).

• Stanje dolgoročnih terjatev iz poslovanja v znesku 448,7 mrd SIT; največ teh sredstev ima proračun Republike Slovenije (225,9 mrd SIT), sledita Sklad Republike Slovenije za sukcesijo (192,0 mrd SIT) in Ministrstvo za gospodarstvo (13,3 mrd SIT).

• Stanje opreme v znesku 314,7 mrd SIT; največjo vrednost teh sredstev pripada Agenciji Republike Slovenije za okolje (71,2 mrd SIT), Generalštabu slovenske vojske (71,1 mrd SIT) in Ministrstvu za obrambo (47,4 mrd SIT).

• Stanje kratkoročnih terjatev v znesku 302,4 mrd SIT; največ teh sredstev ima proračun Republike Slovenije (154,7 mrd SIT), Carinska uprava Republike Slovenije (20,1 mrd SIT) in Mestna občina Ljubljana (10,1 mrd SIT).

• Stanje dolgoročno danih posojil in depozitov v znesku 186,0 mrd SIT; največ teh sredstev ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (48,5 mrd SIT), Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (39,1 mrd SIT) in Ministrstvo za gospodarstvo (22,7 mrd SIT).

• Stanje denarnih sredstev v znesku 127,8 mrd SIT; sredstva v višini 60,6 mrd SIT pripadajo proračunu Republike Slovenije (devizna sredstva donacij, enomesečne zakladne menice), sledita Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (9,7 mrd SIT) in Mestna občina Ljubljana (3,9 mrd SIT).

• Stanje zalog v višini 53,4 mrd SIT; največji delež pripada Generalštabu Slovenske vojske (32,4 mrd SIT), Ministrstvu za obrambo (3,2 mrd SIT) in Policiji (2,4 mrd SIT).

• Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v znesku 21,0 mrd SIT; največjo vrednost teh sredstev imajo: Servis skupnih služb vlade (3,4 mrd SIT), Filmski sklad Republike Slovenije (2,0 mrd SIT) in Center vlade za informatiko (1,9 mrd SIT).

• Stanje splošnega sklada v znesku 3.776,6 mrd SIT; največji splošni sklad ima Ministrstvo za promet (783,1 mrd SIT), sledita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (619,3 mrd SIT)in Mestna občina Ljubljana (283,7 mrd SIT).

• Stanje dolgoročno prejetih posojil v znesku 1.455,3 mrd SIT; največ jih ima proračun Republike Slovenije (1.423,5 mrd SIT), sledita Mestna občina Ljubljana (6,8 mrd SIT) in Stanovanjski sklad Republike Slovenije (6,3 mrd SIT).

• Stanje kratkoročnih obveznosti v znesku 256,1 mrd SIT; največji delež teh sredstev imajo: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (25,7 mrd SIT), proračun Republike Slovenije (24,5 mrd SIT) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (13,3 mrd SIT).

• Stanje dolgoročnih obveznosti iz poslovanja v znesku 29,8 mrd SIT; največ jih ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije (4,4 mrd SIT), Mestna občina Ljubljana (3,7 mrd SIT) in Davčna uprava Republike Slovenije (3,7 mrd SIT);

• Stanje sredstev rezervnega sklada v znesku 14,5 mrd SIT; največji rezervni sklad ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2,6 mrd SIT), sledita Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (2,0 mrd SIT)in Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad (1,5 mrd SIT).

II.5. Struktura porazdelitve premoženja na državo in občine Tabela 6 prikazuje porazdelitev premoženja po skupinah, ki si sledijo po padajočih vrednostih in po pripadnosti državi oziroma občinam.

Tabela 6: Strutura porazdelitve premoženja države in občin med državo in občine na dan 31.12.2002

AKTIVA AOP Znesek

(mrd SIT)

Razčlenitev na državo in občine

(mrd SIT)

PASIVA AOP Znesek

(mrd SIT)

Razčlenitev na državo in občine

(mrd SIT)

vrednost nepremičnin 303 1.769,3 splošni sklad 319 3.776,6 država 937,0 2.497,3 + 2,6 (3.nivo pobota) država 2.499,9 občine 832,3 1.289,0 – 12,3 (3.nivo pobota) občine 1.276,7

Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem 309 1.303,7 dolgoročno prejeta posojila 321 1.455,3 država 1.043,7 država 1.437,5 občine 260,0 občine 17,8

dolgoročne kapitalske naložbe 313 1.005,3 kratkoročne obveznosti 323 256,1 država 877,5 država 189,7 občine 127,9 občine 66,4

dolgoročne terjatve iz poslovanja 315 448,7 dolgoročne obveznosti iz poslovanja 322 29,8 država 439,4 država 17,9 občine 9,2 občine 11,9

vrednost opreme 306 314,7 rezervni sklad 320 14,5 država 271,2 država 11,9 občine 43,5 občine 2,6

kratkoročne terjatve 317 302,4

država 253,0 občine 49,4

dolgoročno dana posojila in depoziti 314 186,0 država 174,3 občine 11,7

denarna sredstva 316 127,8 država 97,0 občine 30,8

Zaloge 312 53,4 država 47,1 občine 6,3

vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev 300 21,0 država 16,7 občine 4,3

SKUPAJ 5.532,3 SKUPAJ 5.532,3 4.178,8 –21,9 (3. nivo pobota) država 4.156,9 4.178,8 –21,9(3. nivo pobota) država 4.156,9 1.394,4 –19,0 (3. nivo pobota) občine 1.375,4 1.394,4 –19,0(3. nivo pobota) občine 1.375,4

III. PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE

III.1. Obseg uskupinjenja V konsolidacijo premoženjske bilance države je bilo vključeno premoženje (glej podpoglavje 0): − 484 posrednih uporabnikov državnega proračuna in − 256 neposrednih uporabnikov državnega proračuna, vključno s proračunom Republike

Slovenije (šifra uporabnika 1099), Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

III.2. Postopek uskupinjenja Konsolidirana premoženjska bilanca države na dan 31.12.2002 se je izdelala po metodologiji dvonivojskega uskupinjenja. Sama metodologija je opisana v prilogi 1. Tabela 7 prikazuje vrednosti pobota na 2. nivoju uskupinjenja.

Tabela 7: Drugi nivo uskupinjenja

AKTIVA

Opis postavke pobota znesek pobota v mrd SIT

terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna 374,0dolgoročne kapitalske naložbe – premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta

427,8

SKUPAJ 801,8

III.3. Rezultat uskupinjenja Tabela 8 prikazuje vrednosti podatkov premoženjske bilance države na dan 31.12.2002 v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2001, indekse vrednosti med obema letoma ter zneske vrednostnih sprememb. Ti podatki so vhodni podatki za uskupinjenje premoženja na 3. nivoju, t.j. za konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin.

Tabela 8: Stanje premoženja države na dan 31.12.2002 in na dan 31.12.2001

Zap. Št.


Oznaka za AOP

Stanje 31.12.2002 (v tisočih tolarjev)


Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(v tisoč SIT) % (v tisoč SIT) % % (v tisoč SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)*100 9=4-6 Aktiva


250 16.713.308 0,40 11.922.837 0,28 140,18 4.790.471


251 34.828.583 0,83 22.501.240 0,53 154,79 12.327.343

Zap. Št.




Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

Oznaka za AOP

(v tisoč SIT) % (v tisoč SIT) % % (v tisoč SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)*100 9=4-6 3 Popravki vrednosti neopredmetenih

dolgoročnih sredstev 252 18.115.275 0,43 10.578.403 0,25 171,25 7.536.872


253 937.006.179 22,42 913.264.046 21,44 102,60 23.742.133

5 Nabavna vrednost nepremičnin 254 1.306.039.655 31,25 1.262.997.807 29,65 103,41 43.041.8486 Popravek vrednosti nepremičnin 255 369.033.476 8,83 349.733.761 8,21 105,52 19.299.7157 Sedanja vrednost opreme in drugih


256 271.199.921 6,49 280.649.577 6,59 96,63 -9.449.656


257 686.159.207 16,42 658.373.876 15,46 104,22 27.785.331

9 Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev

258 414.959.286 9,93 377.724.299 8,87 109,86 37.234.987

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (260+261)

259 1.043.683.888 24,98 1.080.684.971 25,37 96,58 -37.001.083


260 1.043.656.299 24,98 1.080.684.971 25,37 96,57 -37.028.672


261 27.589 0,00 0 27.589

13 Zaloge 262 47.102.096 1,13 49.319.653 1,16 95,50 -2.217.55714 Dolgoročne kapitalske naložbe 263 877.504.911 21,00 1.104.532.032 25,93 79,45 -227.027.12115 Dolgoročno dana posojila in depoziti 264 174.270.154 4,17 168.568.429 3,96 103,38 5.701.72516 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 265 439.457.501 10,52 431.142.184 10,12 101,93 8.315.31717 Denarna sredstva 266 96.934.425 2,32 86.162.540 2,02 112,50 10.771.88518 Kratkoročne terjatve 267 253.027.501 6,06 118.955.838 2,79 212,71 134.071.66319 Druge terjatve 268 21.866.233 0,52 14.702.629 0,35 148,72 7.163.60420 Skupaj aktiva

(250+253+256+259+262+263+264+265+266+267+268)

269 4.178.766.117 100,00 4.259.904.736 100,00 98,10 -81.138.619

Pasiva 21 Splošni sklad 270 2.497.354.684 59,76 2.592.083.727 60,85 96,35 -94.729.04322 Rezervni sklad 271 11.914.434 0,29 8.119.470 0,19 146,74 3.794.96423 Dolgoročno prejeta posojila 272 1.437.465.067 34,40 1.417.081.662 33,27 101,44 20.383.40524 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 273 17.935.305 0,43 40.147.122 0,94 44,67 -22.211.81725 Kratkoročne obveznosti 274 189.591.665 4,54 172.564.477 4,05 109,87 17.027.18826 Druge obveznosti 275 24.504.962 0,59 29.908.278 0,70 81,93 -5.403.31627 Skupaj pasiva

(270+271+272+273+274+275) 276 4.178.766.117 100,00 4.259.904.736 100,00 98,10 -81.138.619

Vzroki sprememb so navedeni v dveh naslednjih podpoglavjih, ki ločeno analizirata premoženjske bilance neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna. Porazdelitev premoženja države po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002 prikazuje Tabela 9. Za vsako postavko so prikazani po štirje PU-ji z največjo vrednostjo stanja na dan 31.12.2002. Porazdelitev premoženja države med neposredne in posredne proračunske uporabnike na dan 31.12.2002 pa prikazuje Tabela 10.

Tabela 9: Struktura porazdelitve premoženja države po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002

Opis Skupna

vrednost (1000 SIT)

Največje vrednosti(1000 SIT)

Deleži

(%)


Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (251-252)

16.713.308 3.429.3092.036.4201.950.502

920.066

20,5212,1811,675,50

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD CENTER VLADE ZA INFORMATIKO SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK ŠIŠKA

Sedanja vrednost nepremičnin (254-255) 937.006.179 267.817.819133.342.922101.796.44427.800.682

28,5814,2310,862,97

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV RS DIREKCIJA RS ZA CESTE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KLINIČNI CENTER LJUBLJANA


271.199.921 71.191.12371.105.48147.413.6067.915.832

26,2526,2217,482,92



1.043.683.888 733.941.861308.241.523

1.472.91527.589

70,3229,530,140,00

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA RS ZA OKOLJE UPRAVA RS ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

Zaloge 47.102.096 32.444.2903.230.5272.419.7022.206.292

68,886,865,144,68

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO POLICIJA KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Dolgoročne kapitalske naložbe 877.504.911 192.352.132177.466.791166.631.718131.695.922

21,9220,2218,9915,01


Dolgoročno dana posojila in depoziti 174.270.154 48.497.64739.116.61022.751.91915.707.755

27,8322,4513,069,01

STANOVANJSKI SKLAD RS, JAVNI SKLAD MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD RS, JAVNI SKLAD

Dolgoročne terjatve iz poslovanja 439.457.501 225.902.907191.964.41713.295.7072.537.574

51,4043,683,030,58

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK


62,5210,011,431,31

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET MINISTRSTVO ZA FINANCE OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI


61,147,943,572,69

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA CARINSKA UPRAVA RS STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLADSKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK

Druge terjatve 21.866.233 7.961.6663.226.3991.971.227

997.293

36,4114,769,014,56

STANOVANJSKI SKLAD RS, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD RS, JAVNI SKLAD IZVRŠEVANJE PRORAČUNA OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI

Skupaj aktiva (250+253+256+259+262+263+264+265+266+267+268) *2

4.178.766.117 783.288.882620.253.467468.026.873280.042.535

18,7414,8411,206,70

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

Splošni sklad *2

2.497.354.684 783.138.573619.349.441274.323.933252.078.860

31,3624,8010,9810,09

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOSKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO

Rezervni sklad 11.914.434 2.598.4132.010.1161.546.2491.535.696

21,8116,8712,9812,89

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD RS, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA


Največje vrednosti(1000 SIT)

Deleži

(%)


Dolgoročno prejeta posojila 1.437.465.067 1.423.477.0826.303.5273.002.2121.745.453

99,030,440,210,12

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLADEKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD RS, JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA

Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 17.935.305 4.448.6313.656.2703.082.3601.864.746

24,8020,3917,1910,40

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLADDAVČNA UPRAVA RS UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINARSKA FAKULTETA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD RS, JAVNI SKLAD

Kratkoročne obveznosti 189.591.665 25.688.416

24.538.39013.261.3209.491.201

13,55

12,946,995,01

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Druge obveznosti 24.504.962 10.021.0385.965.6484.269.592

772.367

40,8924,3417,423,15

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SL.RTV SLOVENIJA LJUBLJANA POLICIJA

Skupaj pasiva (270+271+272+273+274+275) *2

4.178.766.117 783.288.882620.253.467468.026.873280.042.535

18,7414,8411,206,70


*1 Največje vrednosti, prikazani po proračunskih uporabnikih, so stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem. 2* Največje vrednosti, prikazane po proračunskih uporabnikih, so stanja iz premoženjskih bilanc teh proračunskih uporabnikov (P-1, P-3 in P-5) pred konsolidacijo.

Tabela 10: Struktura porazdelitve premoženja države med neposredne in posredne proračunske uporabnike na dan 31.12.2002

Opis Skupna

vrednost (1000 SIT)

Delež (1000 SIT)

Delež

(%) Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (251-252)

16.713.308 6.489.59910.223.709

38,83 61,17

Posredni Neposredni

Sedanja vrednost nepremičnin (254-255) 937.006.179 596.235.592340.770.587

63,63 36,37

Posredni Neposredni


271.199.921 53.433.477217.766.444

19,70 80,30

Posredni Neposredni


1.043.683.8881.043.683.888

0,00 100,00

Posredni Neposredni

Zaloge 47.102.096 8.236.17038.865.926

17,49 82,51

Posredni Neposredni

Dolgoročne kapitalske naložbe 877.504.911 64.289.675813.215.236

7,33 92,67

Posredni Neposredni

Dolgoročno dana posojila in depoziti 174.270.154 96.672.88077.597.274

55,47 44,53

Posredni Neposredni

Dolgoročne terjatve iz poslovanja 439.457.501 197.276.602242.180.899

44,89 55,11

Posredni Neposredni

Denarna sredstva 96.934.425 29.342.42467.592.001

30,27 69,73

Posredni Neposredni

Kratkoročne terjatve 253.027.501 69.463.873183.563.628

27,45 72,55

Posredni Neposredni

Druge terjatve 21.866.233 18.301.7033.564.530

83,70 16,30

Posredni Neposredni


Delež (1000 SIT)

Delež

(%) Rezervni sklad 11.914.434 6.002.790

5.911.64450,38 49,62

Posredni Neposredni

Dolgoročno prejeta posojila 1.437.465.067 13.987.9851.423.477.082

0,97 99,03

Posredni Neposredni

Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 17.935.305 12.973.0984.962.207

72,33 27,67

Posredni Neposredni

Kratkoročne obveznosti 189.591.665 74.073.597115.518.068

39,07 60,93

Posredni Neposredni

Druge obveznosti 24.504.962 6.128.87118.376.091

25,01 74,99

Posredni Neposredni

*1 Največje vrednosti, prikazane po proračunskih uporabnikih, so stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem. V nadaljevanju so analize seštevkov premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna in posrednih uporabnikov proračuna pred drugim nivojem pobota. V analizah so seštevki stanj pomembnejših postavk premoženjskih bilanc prikazani v obliki dveh vrst tabel:

a) V prvi tabeli so prikazani seštevki stanj premoženjskih bilanc na dan 31.12.2002 in na dan 31.12.2001 s prikazom sprememb stanj med navedenima letoma.

b) V drugi tabeli pa so prikazene porazdelitve premoženja med proračunske uporabnike na dan 31.12.2002; navedeni so proračunski uporabniki, katerih sredstva oz. obveznosti predstavljajo največji del skupne vrednosti.

III.4. Analiza premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna Analiza zajema 145 premoženjskih bilanc neposrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna, ZZZS ter ZPIZ (glej 0). Seštevki vrednosti teh premoženjskih bilanc so vhodni podatki za uskupinjenje na 2. nivoju, t.j. za izdelavo premoženjske bilance države. Tabela 11 prikazuje seštevke vrednosti premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2002 v primerjavi s seštevki vrednosti premoženjskih bilanc na dan 31.12.2001, indekse vrednosti med obema letoma ter zneske vrednostnih sprememb. Tabela 11: Seštevki premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2002 in na dan 31.12.2001 Zap. št.

Opis postavke premoženjske bilance Oznaka za AOP



Indeks

2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(v tisoč SIT) % (v tisoč SIT) % % (v tisoč SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6

)*100 9=4-6

Aktiva 1 Sedanja vrednost neopredmetenih

dolgoročnih sredstev (151-152)

150 10.223.709 0,27 6.506.447 0,16 157,13 3.717.262

Zap. št.




Indeks

2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(v tisoč SIT) % (v tisoč SIT) % % (v tisoč SIT) 2 Nabavna vrednost neopredmetenih

dolgoročnih sredstev 151 19.563.801 0,51 9.861.630 0,24 198,38 9.702.171


152 9.340.092 0,24 3.355.183 0,08 278,38 5.984.909


153 340.770.587 8,87 341.580.141 8,22 99,76 -809.554

5 Nabavna vrednost nepremičnin 154 598.935.691 15,59 590.256.140 14,20 101,47 8.679.5516 Popravek vrednosti nepremičnin 155 258.165.104 6,72 248.675.999 5,98 103,82 9.489.1057 Sedanja vrednost opreme in drugih


156 217.766.444 5,67 224.171.989 5,39 97,14 -6.405.545


157 416.969.629 10,86 404.656.054 9,73 103,04 12.313.575


158 199.203.185 5,19 180.484.065 4,34 110,37 18.719.120

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje (160+161+162+163)

159 1.417.746.348 36,91 1.711.167.932 41,17 82,85 -293.421.584

11 Terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna

160 374.019.598 9,74 630.450.977 15,17 59,33 -256.431.379

12 Terjatve za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom občinskega proračuna

161 42.862 0,00 31.984 0,00 134,01 10.878


162 1.043.656.299 27,17 1.080.684.971 26,00 96,57 -37.028.672


163 27.589 0,00 0 27.589

15 Zaloge 164 38.865.926 1,01 42.037.325 1,01 92,46 -3.171.39916 Dolgoročne kapitalske naložbe -

premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta

165 427.842.229 11,14 369.266.067 8,88 115,86 58.576.162

17 Druge dolgoročne kapitalske naložbe 166 813.215.236 21,17 1.037.991.348 24,97 78,35 -224.776.11218 Dolgoročno dana posojila in depoziti 167 77.597.274 2,02 78.032.673 1,88 99,44 -435.39919 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 168 242.180.899 6,31 240.216.216 5,78 100,82 1.964.68320 Denarna sredstva 169 67.592.001 1,76 71.443.555 1,72 94,61 -3.851.55421 Kratkoročne terjatve 170 183.563.628 4,78 32.850.744 0,79 558,78 150.712.88422 Druge terjatve 171 3.564.530 0,09 1.576.651 0,04 226,08 1.987.87923 Skupaj aktiva

(150+153+156+159+164+165+166+167+168+169+170+171)

172 3.840.928.811 100,00 4.156.841.088 100,00 92,40 -315.912.277

Pasiva 24 Splošni sklad 173 2.064.078.258 53,74 2.557.461.185 61,52 80,71 -493.382.92725 Obveznosti za sredstva prejeta v

upravljanje 174 208.605.461 5,43 208.881.815 5,03 99,87 -276.354

26 Rezervni sklad 175 5.911.644 0,15 4.906.483 0,12 120,49 1.005.16127 Dolgoročno prejeta posojila 176 1.423.477.082 37,06 1.229.311.777 29,57 115,79 194.165.30528 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 177 4.962.207 0,13 29.194.565 0,70 17,00 -24.232.35829 Kratkoročne obveznosti 178 115.518.068 3,01 109.506.758 2,63 105,49 6.011.31030 Druge obveznosti 179 18.376.091 0,48 17.578.505 0,42 104,54 797.58631 Skupaj pasiva

(173+174+175+176+177+178+179) 180 3.840.928.811 100,00 4.156.841.088 100,00 92,40 -315.912.277

Celotna bilančna vsota se je zmanjšala za 7,60 % oziroma 315.912.277 tisoč SIT. Zmanjšanje je predvsem posledica znižanja vrednosti terjatev za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna in znižanje vrednosti dolgoročnih kapitalskih naložb.

Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev (vrednosti računalniških programov, materialnih pravic, terjatve za predujme iz naslova vlaganj v neopredmetena dolgoročna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v gradnji ali izdelavi) se je na nivoju vseh neposrednih uporabnikov državnega proračuna povečala. Povečanje te postavke je v veliki meri odraz knjigovodskega prenosa vrednosti računalniških programov pri vseh neposrednih uporabnikih državnega proračuna iz kontov opreme na skupino teh kontov, ki so se izvršili v letu 2002. Največji porast teh sredstev (za 1.946.730 tisoč SIT) ima Center Vlade Republike Slovenije za informatiko – predvsem na račun knjigovodskega prenosa računalniških programov. Največje zmanjšanje (za 553.640 tisoč SIT) pa ima Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije zaradi prenosa materialnih pravic zgrajenih mejnih prehodov v uporabo obmejne policije in carine. Stanje nepremičnin (zemljišča, zgradbe in nepremičnine v gradnji) – njihova sedanja skupna vrednost je pri teh proračunskih uporabnikih padla za 0,24 %, Največji porast vrednosti stanja nepremičnin ima Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije (za 3.386.516 tisoč SIT). Vzrok je predvsem prevzem večjega števila počitniških objektov od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki je z 31.12.2002 prenehala obstajati. Davčna uprava Republike Slovenije je povečala vrednost nepremičnin za 2.361.724 tisoč SIT zaradi pridobitve nekaj novih zgradb v Murski Soboti, Lendavi, Mariboru in Dravogradu (nakup na leasing – v višini 2,4 mrd). Večje povečanje stanja vrednosti teh sredstev beležijo še: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (za 2.255.936 tisoč SIT), Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino (za 1.363.949 tisoč SIT) in Direkcija Republike Slovenije za ceste (za 1.329.599 tisoč SIT). Stanje sedanje vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev je v letu 2002 padlo za 2,86 %. Kljub povečani nabavi teh sredstev, je bil zaradi povečane amortizacijske stopnje popravek vrednosti tako visok, da se je sedanja vrednost opreme zmanjšala. Povečanje sedanje vrednosti opreme je bilo največje pri Ministrstvu za obrambo (za 12.843.799 tisoč SIT), ki ima hkrati tudi največje povečanje nabavne vrednosti. Pri Agenciji Republike Slovenije za okolje se je zmanjšala sedanja vrednost teh sredstev za 10.542.235 tisoč SIT, hkrati pa se ji je najbolj povečal popravek vrednosti opreme. Stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje se je zmanjšalo za 293.421.584 tisoč SIT. Največjo spremembo stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje posrednim in neposrednim uporabnikom državnega proračuna beleži Ministrstvo za promet, kjer se je vrednost teh terjatev v letu 2002 povečala za 156,8 mrd SIT, kar predstavlja razliko med povečanji in zmanjšanji teh terjatev v letu 2002. Spremembe so nastale delno zaradi računovodskih uskladitev z družbo DARS, d.d., (za 136,9 mrd SIT) in novih vlaganj v to družbo (za 33,6 mrd SIT), tako da so se terjatve do te družbe povečale za 170,5 mrd SIT. Nadalje so tekoča vlaganja v železniško infrstrukturo povečale vrednost terjatev do Slovenskih železnic d.d. za 6,6 mrd SIT. Uskladitev terjatev do SRD-a pa je vrednost teh terjatev zmanjšala za 20,3 mrd SIT. Največje zmanjšanje skupnih terjatev za sredstva dana v upravljanje so imeli: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (za 174.266.024 tisoč SIT), Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (za 53.650.658 tisoč SIT), Ministrstvo za gospodarstvo (za 28.920.699 tisoč SIT). Glavni vzroki zmanjšanja teh vrst terjatev pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo so: cenitve osnovnih sredstev v podjetjih elektrogospodarstva Slovenije (za 111.192.302 tisoč SIT), zmanjšanje deleža v Nuklearni elektrarni Krško (za 38.910.698 tisoč SIT), zmanjšanje deleža v Elektru Slovenija (prenos delnic Tovarne dušika Ruše v lasti Elektro Slovenija na Republiko Slovenijo – za 852.630 tisoč SIT) in prenos premoženja PID-om in KDPIZ d.d. (za 8.613.311 tisoč SIT). Vzrok zmanjšanja teh vrst

terjatev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je knjigovodska uskladitev z določbami zakona o visokem šolstvu, na podlagi katerega so univerze postale lastnice osnovnih sredstev, katere so imele predhodno le v upravljanju. Ministrstvo za gospodarstvo je terjatve do Slovenske razvojne družbe spremenilo v naložbo - druge dolgoročne kapitalske naložbe (v višini vrednosti certifikatov približno – 27.000.000 tisoč SIT) ter uskladitev terjatev z Zavodom za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki do ministrstva ni imel več odprtih nobenih obveznosti (uskladitev na stanje 0). Stanje dolgoročnih kapitalskih naložb je druga največja postavka, kjer se je skupna vrednost teh sredstev v letu 2002 znižala (za 224.776.112 tisoč SIT). Največje znižanje beležita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (za 267.598.928 tisoč SIT) in Ministrstvo za gospodarstvo (za 108.236.157 tisoč SIT). Vzroki zmanjšanja pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo so predvsem v: uskladitvi stanja naložb v podjetja elektrogospodarstva Slovenije na podlagi cenitev sredstev v teh podjetjih (za 273.868.491 tisoč SIT), prenos delnic in poslovnih deležov PID-om in KDPIZ d.d. (za 16.180.657 tisoč SIT), uskladitev stanja s TE-TO Ljubljana (za 1.720.292 tisoč SIT) in Dravskimi elektrarnami (za 12.937 tisoč SIT). Poleg navedenih zmanjšanj to ministrstvo beleži tudi povečanja teh naložb, predvsem iz naslova povečanja deležev in preknjižbe terjatev (za TE- TO Ljubljana in TE Trbovlje) na podkonte dolgoročnih kapitalskih naložb. Ministrstvo za gospodarstvo pa beleži zmanjšanje predvsem na račun prenosov deležev na PID-e in KDPIZ d.d. Največje povečanje vrednosti teh naložb ima Ministrstvo za informacijsko družbo (za 166.631.718 tisoč SIT). Tabela 12 prikazuje seštevke stanj posameznih izbranih postavk premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov državnega proračuna ter vrednosti in delež proračunskih uporabnikov, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največji del skupne vrednosti.

Tabela 12: Strutura porazdelitve premoženja neposrednih uporabnikov državnega proračuna po proračunskih uporabnikih na dan 31.12.2002

Opis Skupna

vrednost (1000 SIT)


Deleži

(%)



10.223.709 3.429.3091.950.502

853.389623.681

33,5419,088,356,10

SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE CENTER VLADE ZA INFORMATIKO DIREKCIJA RS ZA CESTE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

Sedanja vrednost nepremičnin

340.770.587 133.342.922101.796.44426.089.27717.157.123

39,1329,877,665,03

DIREKCIJA RS ZA CESTE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO POLICIJA SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE


217.766.444 71.191.12371.105.48147.413.6067.915.832

32,6932,6521,773,64


Terjatve za sredstva dana v upravljanje

1.417.746.348 733.941.861308.387.912116.031.499112.513.399

51,7721,758,187,94

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Zaloge 38.865.926 32.444.2903.230.5272.419.702

547.218

83,488,316,231,41

GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO POLICIJA UPRAVNE ENOTE

Dolgoročne kapitalske naložbe - premoženje preneseno v last drugim uporabnikom enotnega kontnega načrta

427.842.229 272.699.31080.260.27051.904.77420.382.904

63,7418,7612,134,76

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Druge dolgoročne kapitalske naložbe

813.215.236 192.352.132177.466.791166.631.718131.695.922

23,6521,8220,4916,19




Deleži

(%)



77.597.274 39.116.61022.751.91913.967.349

506.774

50,4129,3218,000,65

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO IZVRŠEVANJE PRORAČUNA SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE


242.180.899 225.902.90713.295.7071.447.650

766.668

93,285,490,600,32

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE POLICIJA

Denarna sredstva 67.592.001 60.603.1731.384.6901.271.559

964.489

89,662,051,881,43

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA MINISTRSTVO ZA FINANCE OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE


84,2710,951,151,04

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA CARINSKA UPRAVA RS ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Druge terjatve 3.564.530 1.971.227997.293326.447137.000

55,3027,989,163,84

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE POLICIJA

Skupaj aktiva 3.840.928.811 783.288.882620.253.467468.026.873280.042.535

20,3916,1512,197,29


Splošni sklad 2.064.078.258 783.138.573619.349.441274.323.933231.677.909

37,9430,0113,2911,22

MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje

208.605.461 221.776.11233.489

827345

106,310,020,000,00

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA AGENCIJA RS ZA OKOLJE CARINSKA UPRAVA RS DELOVNO SODIŠČE V CELJU

Rezervni sklad 5.911.644 2.598.4132.010.116

878.992424.029

43,9534,0014,877,17

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVO ZA FINANCE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE

Dolgoročno prejeta posojila 1.423.477.082 1.423.477.082 100,00 IZVRŠEVANJE PRORAČUNA Dolgoročne obveznosti iz poslovanja

4.962.207 3.656.270726.298570.602

7.336

73,6814,6411,500,15

DAVČNA UPRAVA RS RAČUNSKO SODIŠČE MINISTRSTVO ZA FINANCE OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V LJUBLJANI


22,2421,2411,485,80

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Druge obveznosti 18.376.091 10.021.0385.965.648

772.367763.367

54,5332,46

4,204,15

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE POLICIJA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Skupaj pasiva 3.840.928.811 783.288.882620.253.467468.026.873280.042.535

20,3916,1512,197,29


Skupna bilančna vsota vseh neposrednih uporabnikov državnega proračuna znaša 3.840,9 mrd SIT, od katere ima Ministrstvo za promet 20,39 % delež. Več kot polovica vrednosti terjatev za sredstva danih v upravljanje ima prav to ministrstvo (51,77 % oziroma 734,0 mrd SIT). Večina njegovih terjatev za sredstva dana v upravljanje predstavljajo terjatve do DARS, d.d., Cestnega podjetja Ljubljana, Družbe za vzdrževanje avtocest in v višini 128,0 mrd SIT do Slovenskih železnic. Servis skupnih služb vlade ima največjo vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (33,54 % delež), kar predstavljajo predvsem mejni prehodi v izgradnji na meji s Hrvaško.

Direkcija Republike Slovenije za ceste ima največji delež vednosti nepremičnin (39,13 % oziroma 133,3 mrd SIT). V to vrednost sodijo predvsem državne ceste. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ima 21,75 % delež terjatev za sredstva dana v upravljanje (predvsem do podjetij elektrogospodarstva Slovenije), 23,65 % delež drugih dolgoročnih kapitalskih naložb (predvsem v podjetja elektrogospodarstva Slovenije, v Holdingu Slovenske elektrarne), 50,41 % delež dolgoročno danih posojil in depozitov, katerih večina je bila dana v preteklih letih in 30,01 % delež splošnega sklada, kar je logična posledica predhodno navedenih deležev. Proračun Republike Slovenije ima 93,28 % delež dolgoročnih terjatev iz poslovanja, kar predstavljajo predvsem dolgoročne terjatve vnovčenih poroštev. Hkrati ima 100 % delež dolgoročno prejetih posojil, kar je logična posledica tega, da zadolževanje v smislu javnega dolga poteka preko proračuna Republike Slovenije. V bilančni postavki obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje so tudi podkonti skupine 92 (dolgoročno odloženi prihodki), kjer ima proračun Republike Slovenije evidentirane dolgoročno odložene prihodke za terjatve do SRD, Kube, Angole, Kosova, ter iz naslova sukcesijskih obveznosti (NFA). Višino obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje pa je povečal tudi pobot na prvem nivoju, kjer so se pobotale aktivne in pasivne časovne razmejitve in neplačani odhodki in prihodki. Višina kratkoročnih terjatev proračuna Republike Slovenije znaša 154.692.834 tisoč SIT, kar predstavlja 84,27 % vseh kratkoročnih terjatev neposrednih uporabnikov državnega proračuna. Največji del teh terjatev so sredstva depozita - vezava sredstev kupnine NLB, d.d., (v višini 110.673.280 tisoč SIT) in dane vloge na zakladniški podračun (v višini 44.000.000 tisoč SIT). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima skupno z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve skoraj 78 % delež rezervnega sklada, Ministrstvo za finance pa je s 14,87 % deležem sredstev tega sklada na tretjem mestu.

III.4.1. Povzetek stanja dolga iz naslova najetih dolgoročnih kreditov in izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjev proračuna Republike Slovenije

Tabela 13: Stanje dolga državnega proračuna na dan 31.12.2002

Opis Vrednost Delež Dolgoročni krediti prejeti z izdajo vrednostnih papirjev v državi 735,9 mrd SIT 51,7 % Drugi dolgoročni krediti, prejeti v državi 101,7 mrd SIT 7,2 % Dolgoročni krediti prejeti z izdajo vrednostnih papirjev v tujino 485,7 mrd SIT 34,1 % Drugi dolgoročni krediti, prejeti iz tujine 100,1 mrd SIT 7,0 % SKUPAJ 1.423,4 mrd SIT 100 % Največji delež dolga proračuna Republike Slovenije na dan 31.12.2002 predstavljajo izdani vrednostni papirji v državi in tujini, kar je 85,8 % delež celotnega dolgoročnega dolga. Delež dolgoročnega zadolževanja v državi je za spoznanje večje od zadolževanja v tujini in predstavlja skupno 837,6 mrd SIT, kar je 58,8 % celotnega dolgoročnega dolga.

III.4.2. Povzetek stanja dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev proračuna Republike Slovenije

Pogoje in obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb določa zakon o izvrševanju proračuna. Zakon o izvrševanju proračuna

Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01, 111/01, 30/02, 64/02 in 67/02) določa, da obseg poroštev države, danih v letu 2002, ne sme preseči skupne višine glavnic 90.000.000.000,00 SIT. Stanje dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev proračuna RS na dan 31.12.2002 znaša:

Tabela 14: Stanje dolgoročnih terjatev iz naslova unovčenih poroštev na dan 31.12.2002

Opis Skupna

vrednost v mrd SIT

Največja vrednost unovčenega poroštva v mrd SIT

Delež največje vrednosti

Dolžnik unovčenega poroštva

Dolgoročne terjatve za unovčena poroštva

26,8 17,9 2,5

6,4

66,8% 9,3%

23,9%

družbe Tam Maribor Avtomontaža bus d.o.o. v stečaju Ljubljana OSTALI

SKUPAJ 26,8 26,8 100,0 % Stanje unovčenih poroštev dvema pravnima osebama predstavlja skupno 76,1 % delež celotnih dolgoročnih terjatev unovčenih poroštev proračuna Republike Slovenije. Delež vseh ostalih unovčenih poroštev znaša le 23,9 %.

III.5. Analiza premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna Analiza zajema 484 premoženjskih bilanc posrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna (glej 0). Seštevki vrednosti teh premoženjskih bilanc so vhodni podatki za uskupinjenje na 2. nivoju, t.j. za izdelavo premoženjske bilance države. Tabela 15 prikazuje seštevke vrednosti premoženjskih bilanc posrednih uporabnikov državnega proračuna ter odstotek in znesek spremembe vrednosti posameznih postavk.

Tabela 15: Seštevki premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2002 in na dan 31.12.2001

Zap. št.




Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001



100 6.489.599 0,57 5.416.390 0,49 119,81 1.073.209


101 15.264.782 1,34 12.639.610 1,15 120,77 2.625.172


102 8.775.183 0,77 7.223.220 0,65 121,49 1.551.963


103 596.235.592 52,31 571.683.905 51,84 104,29 24.551.687

05 Nabavna vrednost nepremičnin 104 707.103.964 62,04 672.741.667 61,00 105,11 34.362.29706 Popravek vrednosti nepremičnin 105 110.868.372 9,73 101.057.762 9,16 109,71 9.810.610

Zap. št.




Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(v tisoč SIT) % (v tisoč SIT) % % (v tisoč SIT) 1 2 3 4 5 6 7 8=(4/6)*100 9=4-6

07 Sedanja vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev (107-108)

106 53.433.477 4,69 56.477.588 5,12 94,61 -3.044.111


107 269.189.578 23,62 253.717.822 23,01 106,10 15.471.756


108 215.756.101 18,93 197.240.234 17,89 109,39 18.515.867

10 Zaloge 109 8.236.170 0,72 7.282.328 0,66 113,10 953.84211 Dolgoročne kapitalske naložbe 110 64.289.675 5,64 66.540.684 6,03 96,62 -2.251.00912 Dolgoročno dana posojila in depoziti 111 96.672.880 8,48 90.535.756 8,21 106,78 6.137.12413 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 112 197.276.602 17,31 190.925.968 17,31 103,33 6.350.63414 Denarna sredstva 113 29.342.424 2,57 14.718.985 1,33 199,35 14.623.43915 Kratkoročne terjatve 114 69.463.873 6,09 86.105.094 7,81 80,67 -16.641.22116 Druge terjatve 115 18.301.703 1,61 13.125.978 1,19 139,43 5.175.72517 Skupaj aktiva

(100+103+106+109+110+111+112+113+114+115)

116 1.139.741.995 100,00 1.102.812.676 100,00 103,35 36.929.319

Pasiva 18 Splošni sklad 117 291.629.545 25,59 98.832.941 8,96 295,07 192.796.60419 Sklad premoženja v javnih skladih in

drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti

118 139.557.684 12,24 136.651.462 12,39 102,13 2.906.222

20 Obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje

119 595.388.425 52,24 590.005.352 53,50 100,91 5.383.073

21 Rezervni sklad 120 6.002.790 0,53 3.212.987 0,29 186,83 2.789.80322 Dolgoročno prejeta posojila 121 13.987.985 1,23 187.769.885 17,03 7,45 -173.781.90023 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 122 12.973.098 1,14 10.952.557 0,99 118,45 2.020.54124 Kratkoročne obveznosti 123 74.073.597 6,50 63.057.719 5,72 117,47 11.015.87825 Druge obveznosti 124 6.128.871 0,54 12.329.773 1,12 49,71 -6.200.90226 Skupaj pasiva

(117+118+119+120+121+122+123+124)

125 1.139.741.995 100,00 1.102.812.676 100,00 103,35 36.929.319

Skupna bilančna vsota vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna se je v letu 2002 povečala za 3,35 % oziroma 36.929.319 tisoč SIT. Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je na nivoju vseh posrednih uporabnikov državnega proračuna povečala za skoraj 20 %. Največji porast teh sredstev imajo: Srednja šola tehniških strok Šiška (za 919.262 tisoč SIT), Agencija za energijo Republike Slovenije (za 118.542 tisoč SIT) ter Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (za 65.747 tisoč SIT). Največje znižanje vrednosti teh sredstev so v letu 2002 evidentirali: Gimnazija Kočevje (za 376.061 tisoč SIT), Srednja šola Muta (za 113.304 tisoč SIT) in Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (za 78.532 tisoč SIT). Stanje sedanje vrednosti nepremičnin se je v letu 2002 povečala za 4,29 % oziroma za 24.551.687 tisoč SIT. Največji porast ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije (za 3.952.684 tisoč SIT) – predvsem z brezplačnim prenosom stanovanj in delno zemljišč na sklad iz treh kupljenih pravnih oseb (Meting ŽJ, d.o.o., Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem in Prostant, d.o.o., Štore). Sledi Narodna univerzitetna knjižnica (za 2.528.553 tisoč SIT) in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (za 1.358.345 tisoč SIT). Največje znižanje vrednosti teh sredstev pa ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (za 3.887.006 tisoč SIT) in Agencija Republike Slovenije za plačilni

promet (za 3.510.321 tisoč SIT). Vzrok zmanjšanja vrednosti nepremičnin Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije predstavlja: izločitev zaradi zaključka denacionalizacijskih postopkov (v višini 7.736.259 tisoč SIT) in prodaje (v višini 234.123 tisoč SIT). Vrednostne spremembe nepremičnin tega sklada so se v letu 2002 v določenih segmentih povečale za 9.280.713 tisoč SIT, v določenih segmentih pa zmanjšale za 5.393.707 SIT (vračila denacionalizacijskim upravičencem, prodaje, razdružitve in prenosi na podlagi pogodb). Agencija Republike Slovenije za plačilni promet pa je vrednost nepremičnin zmanjševala predvsem s prodajo premoženja poslovnim bankam in predajo premoženja drugim neposrednim uporabnikom državnega proračuna (predvsem DURS). Stanje sedanje vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev je v letu 2002 padla za 5,39 %. Njena nabavna vrednost se je sicer povečala, vendar pa je bil zaradi povečane amortizacijske stopnje popravek vrednosti tako visok, da se je sedanja vrednost opreme zmanjšala. Največje povečanje te vrednosti je zaslediti pri Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti (za 380.707 tisoč SIT). Stanje dolgoročnih kapitalskih naložb je v povprečju padlo za 3,38 oziroma 2.251.009 tisoč SIT. Najizrazitejše vrednostno zmanjšanje ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije (za 3.714.768 tisoč SIT). Za približno enako vrednost je pri tem skladu evidentirano povečanje vrednosti nepremičnin (3.952.684). Sledi mu Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (za 274.063 tisoč SIT). Največje povečanje vrednosti teh naložb ima RTV Slovenija Ljubljana (za 1.742.602 tisoč SIT) na račun povečanja naložb v delnice v tujini. Stanje dolgoročno danih posojil in depozitov se je v skupni vrednosti v letu 2002 povečala za 6,78 % oziroma 6.137.124 tisoč SIT. Največji porast vrednosti teh sredstev ima Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (za 3.979.414 tisoč SIT). V letu 2002 je javni sklad na podlagi pogodbe o prenosu sredstev za povečanje namenskega premoženja javnega sklada, sklenjene z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobil sredstva v višini 1.500.000 tisoč SIT, ki so bila porabljena za dolgoročne kredite in nepovratna sredstva kmetom, kmetijskim zadrugam in živilsko predelovalni industriji, kar je bistveno vplivalo na to bilančno postavko. Drugi največji porast ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije v višini 2.333.522 tisoč SIT. Sledi mu Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (za 1.777.354 tisoč SIT). Stanje dolgoročnih terjatev iz poslovanja se je pri tej skupini proračunskih uporabnikov povečala za 3,33 % oziroma 6.350.634 tisoč SIT. Največ pri Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (za 5.934.118 tisoč SIT in Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije (za 1.271.533 tisoč SIT). Stanje splošnega sklada se je v povprečju povečalo kar za 195 % oziroma za 192.796.604 tisoč SIT. Večino tega povečanja (za 191.951.587 tisoč SIT) pripada Skladu Republike Slovenije za sukcesijo. Njegovo stanje sredstev splošnega sklada pred izvršitvijo pobota na prvem nivoju (pred sestavo premoženjske bilance posrednega uporabnika proračuna) je znašalo 60.147.108 tisoč SIT. Z izvršitvijo pobota se je vrednost sklada spremenila. Pobot je bil izvršen za: neplačane odhodke (32.665 tisoč SIT), obveznosti do proračuna (18.178.153 tisoč SIT), obveznosti do Ministrstva za finance (9.730.337 tisoč SIT) in obveznosti do DURS (191.964.417 tisoč SIT). Razlika med neplačanimi odhodki in obveznostmi je povečala vrednost njegovega splošnega sklada. Skupna bilančna vsota tega proračunskega uporabnika se je v letu 2002 povečala za 5.941.419 tisoč SIT. Tabela 16 prikazuje skupne vrednosti posamezne izbrane postavke premoženjski bilanc posrednih uporabnikov državnega proračuna ter vrednosti in delež proračunskih uporabnikov, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največjih del skupne vrednosti.

Tabela 16: Struktura porazdelitve premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2002

Opis Skupna

vrednost (1000 SIT)


Deleži

(%)



6.489.599 2.036.420920.066468.765229.447

31,3814,187,223,54

FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK ŠIŠKA RTV SLOVENIJA LJUBLJANA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK

Sedanja vrednost nepremičnin

596.235.592 267.817.81927.800.68213.904.31910.371.282

44,924,662,331,74

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR UNIVERZA V MARIBORU


53.433.477 5.658.7383.658.2282.147.8141.955.831

10,596,854,023,66

RTV SLOVENIJA LJUBLJANA KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR

Zaloge 8.236.170 2.206.292958.853687.457562.668

26,7911,648,356,83

KLINIČNI CENTER LJUBLJANA SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR RTV SLOVENIJA LJUBLJANA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO

Dolgoročne kapitalske naložbe 64.289.675 60.147.1081.742.6021.092.214

326.296

93,562,711,700,51

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO RTV SLOVENIJA LJUBLJANA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA


96.672.880 48.497.64715.707.75511.918.302

11.396.055

50,1716,2512,33

11,79

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK


197.276.602 191.964.4172.537.574

2.024.01391.488

97,311,29

1,030,05

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA

Denarna sredstva 29.342.424 9.706.0141.216.196

822.074810.400

33,084,142,802,76

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO UNIVERZA V MARIBORU SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR

Kratkoročne terjatve 69.463.873 9.025.1926.810.955

4.787.6363.235.423

12,999,81

6,894,66

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET JAVNI JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Druge terjatve 18.301.703 7.961.6663.226.399

511.805

502.378

43,5017,632,80

2,74

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINARSKA FAKULTETA

Skupaj aktiva 1.139.741.995 271.030.143252.176.57877.313.97735.652.884

23,7822,136,783,13

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Splošni sklad 291.629.545 252.078.86020.542.177

16.972.2521.244.250

86,447,04

5,820,43

SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD DOM UPOKOJENCEV CENTER, TABOR-POLJANE

Sklad premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti

139.557.684 44.365.04315.632.80811.787.364

9.245.209

31,7911,208,45

6,62

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA

Obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje

595.388.425 270.644.98426.142.94521.501.79217.874.754

45,464,393,613,00

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR



Deleži

(%)


Rezervni sklad 6.002.790 1.546.2491.535.696

773.848721.560

25,7625,58

12,8912,02

EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA DOM STAREJŠIH OBČANOV TREBNJE AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Dolgoročno prejeta posojila 13.987.985 6.303.5273.002.2121.745.4531.497.410

45,0621,4612,4810,70

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD RTV SLOVENIJA LJUBLJANA JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA


12.973.098 4.448.6313.082.3601.864.7461.010.948

34,2923,7614,377,79

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINARSKA FAKULTETA EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA JUGE POLAK MARIBOR


12,8111,767,086,09

KLINIČNI CENTER LJUBLJANA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE RTV SLOVENIJA LJUBLJANA STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD

Druge obveznosti 6.128.871 4.269.592718.921290.26196.725

69,6611,734,741,58

RTV SLOVENIJA LJUBLJANA SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA KOPER ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Skupaj pasiva 1.139.741.995 271.030.143252.176.57877.313.97735.652.884

23,7822,136,783,13

SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Seštevek premoženja posrednih uporabnikov državnega proračuna na dan 31.12.2002 znaša 1.139,7mrd SIT, od tega skoraj četrtina pripada Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki izkazuje tudi največjo vrednost nepremičnin, in sicer v višini 267,8 mrd SIT (44,92 % celotne vrednosti), posledično ima sklad 45,46 % delež celotne vrednosti obveznosti sredstev prejetih v upravljanje. Večinski delež nepremičnin sklada predstavljajo predvsem zemljišča in gozdne ceste. Filmski sklad Republike Slovenije ima 31,38 % delež celotne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, kar predstavljajo predvsem naložbe v kratke in celovečerne filme. Največjo vrednost opreme ima RTV Slovenija, Ljubljana, in sicer v višini 10,59 % celotne vrednosti, na drugem mestu pa je po vrednosti dolgoročnih kapitalskih naložb – 1.742.602 tisoč SIT (naložbe v delnice v tujini). Večina dolgoročnih kapitalskih naložb (60,1 mrd SIT oziroma 93,56 % celotne vrednosti) pripada Skladu Republike Slovenije za sukcesijo, ki ima hkrati tudi največjo vrednost dolgoročnih terjatev iz poslovanja (192,0 mrd oziroma 97,31 %) in največjo vrednost splošnega sklada - v višini 252,1 mrd SIT (86,44 % delež). Stanovanjski sklad Republike Slovenije izkazuje nekaj več kot polovico vseh dolgoročno danih posojil in depozitov – v višini 48,5 mrd SIT. Njegov delež dolgoročnih obveznosti iz poslovanja pa predstavlja 4,4 mrd SIT oziroma 34,29 % delež. Največ sredstev rezervnega sklada ima Ekološki razvojni sklad Republike Slovenije – v višini 1,5 mrd SIT, kar je nekaj več kot četrtina teh sredstev vseh posrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna. Z rahlo razliko izkazanih sredstev rezervnega sklada mu sledi še Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki tako zavzema podoben delež v teh sredstvih.

IV. PREMOŽENJSKE BILANCE OBČIN

IV.1. Obseg uskupinjenja Premoženjske bilance je pripravilo vseh 192 občin.

IV.2. Postopek uskupinjenja Premoženjske bilance občin na dan 31.12.2002 so se izdelale občine po metodologiji dvonivojskega uskupinjenja. Sama metodologija je opisana v prilogi 1.

IV.3. Analiza premoženja občin Tabela 17 prikazuje seštevke podatkov premoženjskih bilanc občin na dan 31.12.2002 v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2001, indekse vrednosti med obema letoma ter zneske vrednostnih sprememb. Ti podatki so vhodni podatki za uskupinjenje premoženja na 3. nivoju, t.j. za konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin.

Tabela 17: Seštevki premoženja občin na dan 31.12.2002 in na dan 31.12.2001

Zap. št.


Oznaka za AOP



Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001



200 4.287.041 0,31 4.053.712 0,31 105,76 233.329


201 7.648.821 0,55 7.079.187 0,55 108,05 569.634


202 3.361.780 0,24 3.025.475 0,23 111,12 336.305


203 832.266.727 59,69 754.063.759 58,53 110,37 78.202.968

5 Nabavna vrednost nepremičnin 204 1.018.422.674 73,04 917.591.597 71,23 110,99 100.831.0776 Popravek vrednosti nepremičnin 205 186.155.947 13,35 163.527.838 12,69 113,84 22.628.1097 Sedanja vrednost opreme in drugih


206 43.467.363 3,12 46.043.235 3,57 94,41 -2.575.872


207 159.285.718 11,42 150.401.396 11,67 105,91 8.884.322


208 115.818.355 8,31 104.358.161 8,10 110,98 11.460.194

10 Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem

209 260.042.700 18,65 227.586.013 17,67 114,26 32.456.687

(210+211) 011 Terjatve za sredstva dana v

upravljanje javnim podjetjem v lasti države

210 2.010.768 0,14 0 2.010.768

Zap. št.


Oznaka za AOP



Indeks 2002/2001

Sprememba stanja

2002-2001

(v tisoč SIT) % (v tisoč SIT) % % (v tisoč SIT) 12 Terjatve za sredstva dana v

upravljanje javnim podjetjem v lasti občine

211 258.031.932 18,50 227.586.013 17,67 113,38 30.445.919

13 Zaloge 212 6.320.159 0,45 5.726.360 0,44 110,37 593.79914 Dolgoročne kapitalske naložbe 213 127.850.611 9,17 133.709.307 10,38 95,62 -5.858.69615 Dolgoročno dana posojila in depoziti 214 11.698.016 0,84 14.530.690 1,13 80,51 -2.832.67416 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 215 9.249.535 0,66 11.254.093 0,87 82,19 -2.004.55817 Denarna sredstva 216 30.822.471 2,21 29.976.781 2,33 102,82 845.69018 Kratkoročne terjatve 217 49.362.401 3,54 44.250.880 3,43 111,55 5.111.52119 Druge terjatve 218 19.032.955 1,36 17.044.973 1,32 111,66 1.987.98220 Skupaj aktiva

(200+203+206+209+212+213+214+215+216+217+218)

219 1.394.399.979 100,00 1.288.239.803 100,00 108,24 106.160.176

Pasiva 21 Splošni sklad 220 1.289.011.992 92,44 1.199.862.825 93,14 107,43 89.149.16722 Rezervni sklad 221 2.545.779 0,18 2.516.356 0,20 101,17 29.42323 Dolgoročno prejeta posojila 222 17.823.662 1,28 11.388.252 0,88 156,51 6.435.41024 Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 223 11.867.773 0,85 7.884.766 0,61 150,52 3.983.00725 Kratkoročne obveznosti 224 66.497.496 4,77 53.700.808 4,17 123,83 12.796.68826 Druge obveznosti 225 6.653.277 0,48 12.886.796 1,00 51,63 -6.233.51927 Skupaj pasiva

(220+221+222+223+224+225) 226 1.394.399.979 100,00 1.288.239.803 100,00 108,24 106.160.176

Tabela 18 prikazuje skupne vrednosti posamezne izbrane postavke premoženjskih bilanc občin ter vrednosti in deleže posameznih občin, katerih sredstva oziroma obveznosti predstavljajo največjih del skupne vrednosti.

Tabela 18: Struktura porazdelitve premoženja občin na dan 31.12.2002



Deleži

(%)


Sedanja vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev (201-202)

4.287.041 764.048631.887471.963319.987

17,8214,7411,017,46

MESTNA OBČINA NOVO MESTO MESTNA OBČINA KOPER OBČINA DORNAVA MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Sedanja vrednost nepremičnin (204-205)

832.266.727 194.114.23248.390.47931.299.66124.347.015

23,325,813,762,93

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA KRANJ


43.467.363 5.792.7123.851.3172.170.6382.027.939

13,338,864,994,67

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER OBČINA ZAGORJE OB SAVI OBČINA KOČEVJE

Terjatve za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem

260.042.700 39.025.65517.861.71417.707.94816.623.413

15,016,876,816,39

MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA NOVO MESTO MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA KOPER

Zaloge 6.320.159 1.366.408599.604574.531418.607

21,629,499,096,62

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KRANJ

Dolgoročne kapitalske naložbe 127.850.611 63.101.40412.209.27911.021.2357.520.343

49,369,558,625,88

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA MARIBOR



Deleži

(%)



11.698.016 2.192.137905.127850.841752.029

18,747,747,276,43

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA NOVO MESTO MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA PTUJ


9.249.535 2.199.2191.806.8811.088.789

567.843

23,7819,5311,776,14

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA TRŽIČ MESTNA OBČINA KRANJ


12,685,314,644,46

MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA DOMŽALE MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA MARIBOR


20,4416,456,115,05

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KRANJ MESTNA OBČINA KOPER

Skupaj aktiva 1.394.399.979 302.940.810111.268.59256.731.71752.733.557

21,737,984,073,78

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA KOPER

Splošni sklad 1.289.011.992 283.719.467104.071.29254.536.23250.595.867

22,018,074,233,93


Rezervni sklad 2.545.779 535.295177.70292.09861.406

21,036,983,622,41

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA VELENJE MESTNA OBČINA KOPER MESTNA OBČINA MARIBOR

Dolgoročno prejeta posojila 17.823.662 6.852.6381.019.796

746.802448.665

38,455,724,192,52

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNA OBČINA NOVO MESTO OBČINA POSTOJNA


11.867.773 3.747.2082.592.624

543.818516.315

31,5721,854,584,35

MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA KOČEVJE OBČINA PREDDVOR MESTNA OBČINA NOVA GORICA


11,028,304,002,79

MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA OBČINA KRANJ MESTNA OBČINA CELJE

Skupaj pasiva 1.394.399.979 302.940.810111.268.59256.731.71752.733.557

21,737,984,073,78


Pri večini premoženjskih bilančnih postavk se na mestih z največjo vrednostjo nahajajo občine: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor, Mestna Občina Novo Mesto, Mestna občina Celje in Mestna občina Koper. Dobro petino bilančne vsote pripada Mestni občini Ljubljana, ki ima tudi največjo vrednost nepremičnin (23,32 % delež), 38,45 % delež dolgoročno prejetih posojil in sorazmerno visok delež dolgoročnih kapitalskih naložb (49,36 %). Mestna občina Murska sobota je na drugem mestu po vrednosti dolgoročno prejetih posojil (5,72 % delež). Spremembe Mestne občine Ljubljana pri evidentiranju premoženja v letu 2002 se nanašajo na prenos premoženja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, na novo pa je vključen v knjigovodsko evidenco premoženja Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana pa je vključena v to občino v 50 % deležu. Zmanjšanje nabavne vrednosti zemljišč v letu 2002 je posledica delitve premoženja med občinami, ki so nastale na območju prejšnjih ljubljanskih občin. Izvršitev dogovorov delitve (zemljišče je pripadlo tisti občini, na katerem območju nepremičnina oziroma zemljišče leži) je imela za posledico zmanjšanje nabavne vrednosti zemljišč Mestne občine Ljubljana. Zmanjšanje dolgoročnih kapitalskih naložb pa so posledica prodaje in preoblikovanja družb, v katerih ima občina dolgoročne kapitalske naložbe.

Mestna občina Maribor ima v letu 2002 za 3.894.782 tisoč SIT povečano vrednost terjatev za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem, za 1.263.189 tisoč SIT zmanjšano vrednost dolgoročnih danih posojil in depozitov, ter za 1.628.171 tisoč SIT povečano vrednost dolgoročnih terjatev iz poslovanja. V primerjavi z bilančno vsoto leta 2001 je premoženje Mestne občine Novo Mesto naraslo največ, za 13.316.544 tisoč SIT. Povečanje beleži tako na vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev (za 242.896 tisoč SIT), na vrednosti nepremičnin (za 5.888.322 tisoč SIT), terjatvah za sredstva dana v upravljanje javnim podjetjem (za 9.016.284 tisoč SIT) in povečanju splošnega sklada (za 13.058.325 tisoč SIT). Mestna občina Celje ima največjo znižanje vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev (za 456.637 tisoč SIT). Zmanjšanje vrednosti te postavke predstavlja izknjiženje Pokrajinskega muzeja Celje, Lokalnega podjetniškega centra in Stanovanjskega sklada. Vrednost nepremičnin se je pri tej občini povečala za 6.491.999 tisoč SIT. Dolgoročne kapitalske naložbe v delnice je v letu 2002 zmanjšala za 1.112.622 tisoč SIT (predvsem v Banko Celje), nekoliko pa je povečala naložbe v deleže. Ustanovila je Osnovno šolo Frana Roša in tako povečala ustanovne vloge kapitala. Vrednost dolgoročno danih posojil in depozitov se je pri tej občini zmanjšala za 549.180 tisoč SIT. Novih dolgoročno danih posojil v letu 2002 ni dodeljevala, tako da so evidentirana le odplačila danih posojil v preteklih letih. Dolgoročne terjatve iz poslovanja so se zmanjšale za 960.724 tisoč SIT, predvsem z zaprtjem terjatve do Stanovanjskega sklada in do Javnega zavoda za požarno, reševalno varstvo. Znesek dolgoročno prejetih posojil se je zmanjšal za 921.213 tisoč SIT.

Mirko Bandelj GENERALNI SEKRETAR

PRILOGE: - Metodologija priprave premoženjskih bilanc za leto 2002 - Primerjava konsolidirane premoženjske balance države in občin na dan 31.12.2002 s

konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin na dan 31.12.2001 - Konsolidirana premoženja bilansa države in občin na dan 31.12.2002 - Seznam uporabnikov državnega in občinskih proračunov, vključenih v Konsolidirano

premoženjsko bilanco države in občin na dan 31.12.2002

Kratice: P-1 Priloga 1 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance posrednega uporabnika

proračuna P-3 Priloga 3 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance neposrednega uporabnika

proračuna P-5 Priloga 5 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance občine P-7 Priloga 7 k PoKPB, t.j. obrazec premoženjske bilance države P-9 Priloga 9 k PoKPB, t.j. obrazec konsolidirane premoženjske bilance države in občin PoKPB Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin PoLP Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge

osebe javnega prava PoPU Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih

proračunov PU proračunski uporabnik ZJF zakon o javnih financah ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZR zakon o računovodstvu ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Documents

KONSOLIDIRANA PREMOŽENJSKA BILANCA DRŽAVE IN OBČIN · Metodologija za izdelavo konsolidirane premoženjske bilance je predpisana v pravilniku o ... prenosov na PID-e, KD PIZ, prenosov