Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.si www.mddsz.gov.si

Številka: 511-6/2015/26

Ljubljana, 11. januar 2016

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJEGp.gs@gov.si

ZADEVA: Poročilo o udeležbi tripartitne delegacije Republike Slovenije na 104. rednem zasedanju Mednarodne konference dela, ki je potekalo v Ženevi od 1. do 13. junija 2015, ininformacija o sprejemu pravnega standarda - Priporočila za prehod iz neuradnega v uradnogospodarstvo - predlog za obravnavo

1. Predlog sklepa vlade:

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10-ZUKN in 8/12, 21/13, 47/13 - ZDU-1G in 65/14) je Vlada Republike Slovenije na ….. seji dne …… sprejela naslednji:

SKLEP

1. Vlada Republike Slovenije je sprejela Poročilo o udeležbi tripartitne delegacije Republike Slovenije na 104. rednem zasedanju Mednarodne konference dela, ki jepotekalo od 1. 6. 2015 do 13. 6. 2015 v Ženevi.

2. Vlada Republike Slovenije je sprejela Poročilo o sprejemu Priporočila za prehod izneuradnega v uradno gospodarstvo.

3. Vlada Republike Slovenije v skladu z alinejo b 5. točke in alinejo b 6. točke 19. člena Ustave Mednarodne organizacije dela pošlje Priporočilo za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo v seznanitev Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.

mag. Darko Krašovec GENERALNI SEKRETAR

Priloge:- priloga 1: Poročilo o udeležbi tripartitne delegacije Republike Slovenije na 104. rednem zasedanju Mednarodne konference dela,- priloga 2: Poročilo o sprejemu pravnega standarda - Priporočila za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo,- priloga 3: Priporočilo za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo (neuradni prevod besedila).

Sklep prejmejo:- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Ministrstvo za zunanje zadeve,- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov: /3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

- dr. Andraž Rangus, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- mag. Alenka Žagar, vodja Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela, Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:/4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora:

- dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

5. Kratek povzetek gradiva:

V Ženevi je potekalo 104. redno zasedanje Mednarodne konference dela, ki se je vsako leto udeležujejo članice Mednarodne organizacije dela in predstavniki delavskih in delodajalskih organizacij.

Predstavniki RS so sodelovali v odboru za izvajanje konvencij in priporočil, odboru za sprejem Priporočila za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo, odboru za tekočo razpravo na temo delovno pravnega varstva delavcev kot strateškem cilju, odboru za mala in srednje velika podjetja in za ustvarjanje dostojnih in produktivnih delovnih mest ter v finančnem odboru vladnih predstavnikov.

Plenarnega zasedanja konference se je udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Martina Vuk. Državna sekretarka je v razpravi poudarila nujnost iskanja rešitev za prihodnost dela s konstruktivnim tripartitnim socialnim dialogomna vseh ravneh upravljanja. Nove rešitve morajo slediti ciljem Agende za dostojno delo. Državna sekretarka je izrazila podporo Slovenije Stoletni pobudi za prihodnost dela, ki jo je predstavil generalni direktor Ryder, in oblikovanju Komisije na visoki ravni za prihodnost dela, ki naj bi na podlagi razprav pripravila konkretne pobude za spreminjanje sodobnega sveta dela.

Na tokratnem zasedanju je bil z veliko podporo sprejet pravni standard Priporočilo za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo. Dokument je potrebno v skladu z alinejo b 5. točke in alinejo b 6. točke 19. člena Ustave Mednarodne organizacije dela ter upoštevaje Memorandum o predložitvi konvencij in priporočil pristojnemu organu, predložiti tistemu organu, v katerega pristojnost sodi sprejem zakonodaje za morebitno uveljavitev aktov. Zato Vlada RS predlaga seznanitev Državnega zbora RS s sprejemom aktov na 104. zasedanju Mednarodne konference dela.

6. Presoja posledic za:a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in

naslednjih treh letih NE

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije NE

c) administrativne posledice NEč) gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter

konkurenčnost podjetij NE

d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki NEe) socialno področje NEf) dokumente razvojnega načrtovanja:

nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po

strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna

razvo jne dokumente Evropske un i je in mednarodnih organizacij

NE

7.a Predstavitev ocene finančnih posledic nad 40.000 EUR:/

7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR: Gradivo nima finančnih posledic.8. Predstavitev sodelovanja javnosti:Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: NEPri pripravi gradiva sodelovanje javnosti ni potrebno.9. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: NE

10. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: NE

dr. Anja Kopač Mrak MINISTRICA

PRILOGA 1: Poročilo o udeležbi tripartitne delegacije Republike Slovenije na 104. rednem zasedanju Mednarodne konference dela, ki je potekalo v Ženevi od 1. 6. 2015 do 13.6.2015

I. Vsebinski okvir

Konferenca je obravnavala naslednje teme:

1. Poročila predsednika Administrativnega sveta in Generalnega direktorja Mednarodnega urada za delo;

2. Programski in proračunski predlogi in druga vprašanja, ki so se obravnavali na stalnem finančnem odboru;

3. Informacije in poročila o izvajanju konvencij in priporočil, ki ga je obravnaval stalni odbor za spremljanje izvajanja konvencij in priporočil;

4. Olajšanje prehoda iz neformalne v formalno ekonomijo, ki je bil predmet posebnega odbora;5. Tekoča razprava o delovno pravnem varstvu kot strateškem cilju, ki je bil predmet

posebnega odbora;6. Razprava na temo mala in srednje velika podjetja (MSP) in ustvarjanje dostojnih in

produktivnih delovnih mest.

II. Ključne točke

Ključni rezultat zasedanja je bil sprejem Priporočila o prehodu iz neuradnega v uradno gospodarstvo. Gre za prvi mednarodni okvir za odpravo sive ekonomije, ki naj bi pomagal delavcem in gospodarskim enotam premakniti se iz neformalnosti v smeri trajnostnih podjetij in dostojnega dela s spoštovanjem temeljnih pravic, dohodkovne varnosti in socialne zaščite.

Sklepi, sprejeti na temo delovno pravnega varstva in MSP, bodo usmerjali Mednarodno organizacijo dela (MOD) in konstituente h okrepitvi zaščite na področju varnosti in zdravja pri delu, delovnega časa, plač in varstva materinstva, ter k ustvarjanju ugodnega okolja zakvalitetna delovna mesta in dostojno delo v MSP.

Odbor za izvajanje konvencij in priporočil je razpravljal o svobodi združevanja v kmetijskem sektorju in obravnaval štiriindvajset primerov kršitev konvencij. Najbolj resni kršitvi sta svoboda združevanja v Svaziju in Kazahstanu in prisilno delo v Mavretaniji.

Vzporedno je potekalo plenarno zasedanje, ki ga je s svojim nagovorom odprl generalni direktor Guy Ryder. Predstavil je Stoletno pobudo za prihodnost dela in pozval h globalni razpravi. Državna sekretarka Martina Vuk je v razpravi poudarila nujnost iskanja rešitev za prihodnost dela s konstruktivnim tripartitnim socialnim dialogom na vseh ravneh upravljanja. Nove rešitve morajo slediti ciljem Agende za dostojno delo. Državna sekretarka je izrazila podporo Slovenije Stoletni pobudi za prihodnost dela, ki jo je predstavil generalni direktor Ryder, in oblikovanju Komisije na visoki ravni za prihodnost dela, ki naj bi na podlagi razprav pripravila konkretne pobude za spreminjanje sodobnega sveta dela.

Poleg tega so delegati glasovali in soglasno sprejeli program in proračun za leti 2016 - 17 in odločali o sprejemu Cookovih otokov kot 186. države članice Mednarodne organizacije dela. Plenarno zasedanje so zaznamovali govori Nobelovega nagrajenca za mir iz leta 2014Kailashija Satyarthija, predsednika Francije Hollonda, in predsednika Paname, Varela, svoj vidik pa je predstavilo tudi štirinajst ministrov za delo v EU.

1. Poročili predsednika Administrativnega sveta in Generalnega direktorja Mednarodnega urada za delo

Predsednik Administrativnega sveta je poročal o delu omenjenega sveta v preteklem letu za obdobje od junija 2014 do junija 2015.

Na konferenci je bilo obravnavano poročilo Generalnega direktorja Mednarodnega urada za delo, ki poziva h globalni razpravi o prihodnosti dela.

2. Programski in proračunski predlogi in druga vprašanja

Konferenca je preučila in brez glasu proti sprejela proračun za obdobje 2016 – 2017.

3. Stalni odbor za izvajanje konvencij in priporočil

Omenjeni odbor je preučil, kako se standardi MOD uporabljajo na podlagi poročila odbora strokovnjakov (CEACR) ter sprejel zaključke o pravilni uporabi instrumentov MOD v primeru 24 držav, ki so jih socialni partnerji izbrali za posebno obravnavo zaradi resnosti kršitev. Razprava je bila namenjena tudi svobodi združevanja v sektorju dela na podeželju.

V okviru posamične obravnave so bili izpostavljeni naslednji primeri: Albanija (Konvencija št.182) zaradi otrok na ulici, Alžirija (Konvencija št. 87) zaradi težav pri registraciji sindikatov, Bangladeš (Konvencija št. 87) zaradi ovir pri registraciji sindikatov in nasilja nad njimi, Belorusija (Konvencija št. 87) zaradi odsotnosti posebne preiskovalne komisije o sindikatih, Bolivija (Konvencija št. 138) zaradi znižanja minimalne starosti, Kambodža (Konvencija št. 182) zaradi beračenja in spolne zlorabe otroke, Kamerun (Konvencija št. 182) zaradi dela otrok, tudi na podeželju, rudnikih in v prostituciji, Eritreja (Konvencija št. 29) zaradi obveznega dela in neomejenega služenja vojaškega roka, Gvatemala (Konvencija št. 87) zaradi umorov sindikalistov in svobode združevanja, Honduras (Konvencija št. 81) zaradi pomanjkljivih pogojev za inšpekcijo dela, Indija (Konvencija št. 81) zaradi pomanjkljivih pogojev za inšpekcijo dela in inšpekcije v posebnih ekonomskih conah, Italija (Konvencija št. 122) zaradi ukrepov politike zaposlovanja za ublažitev posledic krize, Kazahstan (Konvencija št. 87) zaradi kršitve pravice delavcev in delodajalcev do svobodnega združevanja, Koreja (Konvencija št. 111) zaradi diskriminacije pri zaposlovanju migrantov, Mavretanija (Konvencija št. 29) zaradi suženjstva kot prakse dela, Mauritius (Konvencija št. 98) zaradi diskriminacije sindikatov in zaradi oviranja kolektivnih pogajanj v izvoznih območjih, Mehika (Konvencija št. 87) zaradi umora voditeljev kmetov in ovir pri oblikovanju sindikatov, Filipini (Konvencija št. 176) zaradi varnost in zdravje pri delu v rudnikih, Katar (Konvencija št. 29) zaradi prisilnega dela delavcev migrantov, El Salvador (Konvencija št. 87) zaradi oviranja organizacije delodajalcev in pomanjkanja socialnega dialoga, Španija (Konvencija št. 122) zaradi vloge sindikatov pri oblikovanju politik zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, Svazi (Konvencija št. 87) zaradi zapiranja sindikalistov in registracijo sindikatov, Turčija (Konvencija št. 155) zaradi izostanka zdravstvenih ukrepov za varstvo pri delu in Venezuela (Konvencija št. 87) zaradi pregona organizacij delodajalcev.

Splošno poročilo CAS in poročilo razprave o združevanju podeželskih delavcev sta dostopni nanaslednjih povezavah:http://www.ilo.org/ilc/ILCSessions/104/reports/provisional-records/WCMS_375763/lang--en/index.htmhttp://www.ilo.org/ilc/ILCSessions/104/reports/provisional-records/WCMS_375764/lang--en/index.htm

4. Odbor za sprejem Priporočila za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo

Na plenarnem zasedanju je bilo z veliko podporo sprejeto Priporočilo za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo, ki je prvi mednarodni delovno pravni standard s poudarkom na neformalnem gospodarstvu.

Priporočilo je bilo obravnavano že na predhodni konferenci, vendar soglasja ni bilo mogoče doseči. Zato je urad pred konferenco dela 2015 že v aprilu opravil predhodna posvetovanja, ki so omogočila, da so socialni partnerji in vlade dosegli soglasje glede: obsega priporočila, obsega razširitev pravic do neformalnih delavcev, veljavnosti v podizvajalskih in dobaviteljskih verigah, minimalne plače, pokritosti samooskrbnih kmetov in delavcev, zaposlenih v gospodinjstvu, priznavanja delovnih razmerij, dostopa do naravnih virov, priznanja lastninskih pravic, vključitve posebnih ukrepov za mala in srednja podjetja ter zastopanja neformalnih delavcev gospodarstva.

Sprejeto priporočilo spodbuja socialni dialog in določa minimalno socialno zaščito. Priporočilo določa posebne ukrepe za odpravo dela na črno, ki je najpogostejša oblika neformalnosti v EU ter priznava potrebo po sankcijah zoper tiste, ki se poslužujejo neprijavljenega dela z namenom davčne utaje in izogibanja plačevanja socialnih prispevkov, neupoštevanja delovne zakonodaje in predpisov. Priporočilo naslavlja tudi pomembna vprašanja v zvezi z razvojnimi politikami, kot

so boj proti korupciji, spodbujanje dobrega upravljanja, podpore za razvojne politike, spodbujanje vključujoče politike za rast in usklajevanje politik. Med drugim priporočilo spodbuja podjetništvo, razvoj spretnosti in dostop do digitalnih tehnologij.

Priporočilo je dostopno prek:http://www.ilo.org/ilc/ILCSessions/104/committees/informal-economy/WCMS_375341/lang--en/index.htm

5. Odbor za tekočo razpravo na temo delovno pravnega varstva delavcev kot strateškem cilju

Namen dela tega odbora je bil sprejem sklepov, katerih cilj je zagotoviti usmeritev MOD pri krepitvi zaščite delavcev na štirih področjih: plače, delovni čas, varstvo materinstva in varnosti in zdravja pri delu.

Predmet odbora je bila t.i. "ponavljajoča se razprava" na temo varstva pri delu na podlagi Deklaracije o socialni pravičnosti in za pravično globalizacijo". Delovno pravno varstvo je eden izmed dveh stebrov socialne zaščite in strateški cilj dostojnega dela, katerega drugi cilji so zaposlovanje, socialni dialog in temeljna načela in pravice pri delu.

Konstruktivna razprava je poudarila potrebo po učinkovitem varstvu dela za vse delavce, upoštevaje med drugim še posebej enakost med spoloma ter izpostavila nove izzive, ki jih predstavljajo spreminjajoči se vzorci zaposlovanja. Posebna pozornost je bila namenjena minimalni plači, ki naj se določi na ravni, ki pokriva potrebe delavcev in njihovih družin, zmanjšanju delovnih ur in spremljanju spoštovanja zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu, zlasti v MSP.

Sprejeti sklepi so opredelili prednostne naloge za ukrepanje MOD v smeri bolj vključujoče in učinkovite zaščite dela. Te prednostne naloge za ukrepanje zajemajo spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja mednarodnih delovnih standardov s področja varstva dela, izboljšanje zbiranja podatkov, izboljšanje analiz in raziskav, krepitev inšpektoratov za delo, in omogočanje izmenjave dobrih praks. Urad MOD je svetoval, naj se posebna pozornost nameni: delovnemu času in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, razširitvi varstva dela v MSP, učinkoviti zaščiti delavcev v nestandardnih oblikah zaposlovanja, ustvarjanju okolja, ki bo omogočilozaščito dela, svobodo združevanja in kolektivna pogajanja, ter odgovornim praksam javnega naročanja in globalnim tržnim dobaviteljskim verigam. Predlagani sklepi so bili sprejeti na plenarnem zasedanju dne 12. junija 2015.

Zaključki so dostopni prek:http://www.ilo.org/ilc/ILCSessions/104/committees/social-protection/WCMS_375385/lang--en/index.htm

6. Odbor za mala in srednje velika podjetja in za ustvarjanje dostojnih in produktivnih delovnih mest

Rezultat dela odbora so bili zaključki, ki so zarisali politike za podporo MSP pri ustvarjanju kakovostnih zaposlitev in njihovem delovanju.

Po ocenah ustvarjajo MSP globalno dve tretjini vseh delovnih mest, zlasti velik delež novih delovnih mest. Obravnavano temo so predlagali predstavniki delodajalcev zaradi prispevka MSP k ustvarjanju delovnih mest in zaradi potrebe po spodbudnem regulativnem okolju. Predstavniki delavcev so opozorili na primanjkljaj v kakovosti dela v MSP in zahtevali od Urada, da se v svojih intervencijah osredotoči na dostojno delo v MSP. Številne vlade so predstavile pomen MSP v gospodarstvu in zaposlovanju v svoji državi in svoje politike MSP. EU je predstavila Akt za mala podjetja, izpostavila načelo "najprej pomisli na male" in poudarila, da je treba podpreti MSP in njihove delavce z namenom izboljšanja varnosti in zdravja pri delu ter socialnegadialoga.

Kljub začetnim različnih pristopov predstavnikov delavcev in delodajalcev so bili sklepi, v katerih je predlagan niz ukrepov, ki jih lahko vlade, socialni partnerji in Urad MOD sprejmejo, da bi izboljšali ustvarjanje dostojnih delovnih mest, so bili soglasno sprejeti 12. junija 2015 na plenarnem zasedanju.

Zaključki so dostopni prek: http://www.ilo.org/ilc/ILCSessions/104/committees/sme/WCMS_375347/lang--en/index.htm

III. Udeležba slovenske tripartitne delegacije

Zasedanja se je slovenska delegacija udeležila v sestavi, kot je bila potrjena s sklepom Vlade št. 51104-8/2015/4 z dne 7.5. 2015, le ministrico je v funkciji vodje delegacije nadomestila državna sekretarka Martina Vuk. Slednja je v svojem govoru poudarila nujnost iskanja rešitev za prihodnost dela s konstruktivnim tripartitnim socialnim dialogom na vseh ravneh upravljanja. Nove rešitve morajo slediti ciljem Agende za dostojno delo. Državna sekretarka je izrazila podporo Slovenije Stoletni pobudi za prihodnost dela, ki jo je predstavil generalni direktor Ryder, in oblikovanju Komisije na visoki ravni za prihodnost dela, ki naj bi na podlagi razprav pripravila konkretne pobude za spreminjanje sodobnega sveta dela. Državna sekretarka se je udeležila tudi dogodka ob robu zasedanja Mednarodne konference dela z naslovom Pravična migracija naj bo Agenda MOD, ki je bil deležen velikega zanimanja, saj zadeva aktualno problematiko migrantov, zlasti z vidika njihovega vključevanja na trg dela. Panelisti so razpravljali o aktivnostih, ki bi podpirale več in kvalitetnejša delovna mesta v državi izvora, o obstoječih mehanizmih, s katerimi bi se olajšala regionalna mobilnost delavcev z namenom optimiziranja koristi, ki jih prinaša migracija, ter o možnih sredstvih za odpiranje legalnih kanalov za pravično in varno migracijo.

PRILOGA 2: Poročilo o sprejemu pravnega standarda - Priporočila za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo

I. Sprejem priporočila

Mednarodna konferenca dela je z veliko podporo sprejela Priporočilo za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo: 484 glasov za sprejem, 5 vzdržanih in le 1 glas proti sprejemu priporočila.

Po ocenah je več kot polovica svetovne delovne sile ujeta v neuradnem gospodarstvu, ki ga zaznamuje zanikanje pravic pri delu, odsotnost zadostnih priložnosti za kakovostno zaposlitev, neustrezna socialna zaščita, pomanjkanje socialnega dialoga in nizka produktivnost, kar vse predstavlja veliko oviro za trajnostni razvoj podjetij.

Priporočilo je prvi mednarodni delovno pravni standard, ki naslavlja problematiko neformalnega gospodarstva.

II. Vsebina priporočila

Priporočilo zasleduje naslednje cilje:

• olajšati prehod delavcev in gospodarskih enot iz neuradnega v uradno gospodarstvo ob upoštevanju temeljnih pravic delavcev in zagotavljanju možnosti za dohodkovno varnost, preživetje in podjetništvo;

• spodbujati ustvarjanje, ohranjanje in trajnost podjetij ter dostojnih delovnih mest v uradnem gospodarstvu; usklajenost makroekonomskih politik, politik zaposlovanja in socialnih politik; in

• preprečiti prehajanje formalnih delovnih mest v neuradno gospodarstvo.

Priporočilo določa strategije in praktične smernice o politikah in ukrepih, ki lahko olajšajo prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo, in sicer v obliki dvanajstih vodilnih načel. Podlaga smernicam so najboljše prakse posameznih držav, vendar priporočilo upošteva potrebo po prilagoditvi različnim nacionalnim razmeram in predvideva več pristopov, med katerimi lahko države izbirajo. Predstavlja ključni korak pomoči državam, da vzpostavijo potrebne ukrepe za spodbujanje dostojnega ustvarjanje delovnih mest in trajnostnih podjetij v uradnem gospodarstvu.

III. Obrazložitev predloga sklepa

Dokument je potrebno v skladu z alinejo b 5. točke in alinejo b 6. točke 19. člena Ustave Mednarodne organizacije dela ter upoštevaje Memorandum o predložitvi konvencij in priporočil pristojnemu organu predložiti tistemu organu, v katerega pristojnost sodi sprejemanjezakonodaje.

Ker je zakonodajni organ Državni zbor RS, Vlada RS predlaga seznanitev Državnega zbora s sprejemom omenjenega akta na 104. zasedanju Mednarodne konference dela.

Rok za predložitev zadevnega akta v seznanitev pristojnemu organu je 1 leto po zaključku zasedanja Mednarodne konference dela, na kateri je bil sprejet. V konkretnem primeru je torej rok 12. 6. 2016.

PRILOGA 3: Priporočilo za prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo

NEURADNI PREVOD

Mednarodna konferenca dela

Priporočilo 204

PRIPOROČILO O PREHODU IZ NEURADNEGA V URADNO GOSPODARSTVO, KI GA JE KONFERENCA SPREJELA

NA SVOJI STOČETRTI SEJI, ŽENEVA, 12. JUNIJ 2015

VERODOSTOJNO BESEDILO

Priporočilo 204

Priporočiloo prehodu iz neuradnega v uradno gospodarstvo

Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,

ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada dela, in ki se je sešla na 104. seji 1. junija 2015, in

ki priznava, da visoka stopnja neuradnega gospodarstva v vseh svojih vidikih predstavlja velik izziv pravicam delavcev, vključno z osnovnimi načeli in s pravicami pri delu, ter za socialno varnost, dostojne delovne pogoje, vključno z razvojem in vladavino prava, ter da ima negativen učinek na razvoj trajnostnih podjetij, javnofinančne prihodke ter na področja delovanja vlad, še zlasti v povezavi z gospodarsko, s socialno in z okoljevarstveno politiko, na trdnost ustanov in pravično konkurenco na domačem trgu in mednarodnih trgih, ter

ki priznava, da večina ljudi v neuradno gospodarstvo ne vstopi po lastni izbiri, ampak zaradi pomanjkanja priložnosti v uradnem gospodarstvu in ob odsotnosti drugih sredstev preživljanja, ter

ki spoznava, da je primanjkljaj dostojnega dela – zanikanje pravic pri delu, odsotnost zadostnih priložnosti za kakovostno zaposlitev, nezadostna socialna varnost in odsotnost socialnega dialoga – najizrazitejši v neuradnem gospodarstvu, ter

ki priznava, da za neuradnost obstaja več vzrokov, med drugim upravljanje in strukturna vprašanja, in da lahko javni red pospeši postopek prehoda v uradno gospodarstvo v kontekstu socialnega dialoga, ter

ki se sklicuje na Filadelfijsko deklaracijo, 1944, Splošno deklaracijo človekovih pravic, 1948, Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu in nadaljnjih ukrepih, 1998, in na Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pošteno globalizacijo, 2008, ter

ki ponovno potrjuje pomen osmih temeljnih konvencij MOD in drugih zadevnih mednarodnih delovnih standardov ter listin Združenih narodov, navedenih v Prilogi, ter

ki se sklicuje na resolucije in sklepe o dostojnem delu in neuradnem gospodarstvu, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca dela na svoji 90. seji (2002), in na druge zadevne resolucije in sklepe, navedene v Prilogi, ter

ki potrjuje, da je prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo bistveno za doseganje vključujočega razvoja in zagotavljanje dostojnega dela za vse, ter

ki priznava, da morajo članice sprejeti nujne in ustrezne ukrepe, s katerimi bodo delavcem in gospodarskim enotam omogočile prehod iz neuradnega v uradno gospodarstvo, obenem pa bodo zagotovile ohranjanje in izboljšanje obstoječe sposobnosti preživljanja med prehodom, ter

ki priznava, da organizacije delodajalcev in delavcev igrajo pomembno in dejavno vlogo pri omogočanju prehoda iz neuradnega v uradno gospodarstvo, ter

po odločitvi glede sprejema določenih predlogov v povezavi s prehodom iz neuradnega v uradno gospodarstvo, ki je peta točka na dnevnem redu seje, ter

po sklepu, da bodo ti predlogi zbrani v obliki Priporočila;

dne dvanajstega junija dva tisoč petnajst sprejme naslednje Priporočilo, ki se lahko navaja kot Priporočilo o prehodu iz neuradnega v uradno gospodarstvo, 2015.

I Cilji in obseg

1. To priporočilo članicam zagotavlja usmeritve v namen:a) omogočanja prehoda delavcev in gospodarskih enot iz neuradnega v uradno

gospodarstvo, pri čemer morajo spoštovati temeljne pravice delavcev in zagotavljati priložnosti za dohodkovno varnost, preživljanje in za podjetništvo;

b) spodbujanja ustanavljanja, ohranjanja in trajnosti podjetjih in dostojnih služb v uradnem gospodarstvu ter koherence makroekonomske, zaposlitvene, socialnovarstvene politike in drugih socialnih politik;

c) preprečevanja nastajanja neuradnega značaja služb v uradnem gospodarstvu.

2. V namen tega Priporočila se izraz "neuradno gospodarstvo":a) nanaša na vse gospodarske dejavnosti, ki jih opravljajo delavci in gospodarske

enote in ki niso urejene oziroma niso zadostno urejene z uradnimi dogovori (z zakonom ali v praksi);

b) ne obsega nedovoljenih dejavnosti, natančneje opravljanja storitev ali proizvodnje, prodaje, posedovanja ali uporabe z zakonom prepovedanih dobrin, vključno s prepovedano proizvodnjo in trgovanjem z mamili, prepovedano proizvodnjo in trgovino s strelnim orožjem, trgovanjem z ljudmi ter s pranjem denarja, kot je to opredeljeno v ustreznih mednarodnih sporazumih.

3. V namen tega Priporočila "gospodarske enote" v neuradnem gospodarstvu vključujejo:a) enote, ki se poslužujejo najete delovne sile;b) enote, ki so v lasti posameznikov, ki delajo za lastni račun – sami ali s pomočjo

prispevajočega družinskega delavca; c) zadruge in socialne ter solidarnostne gospodarske enote.

4. To Priporočilo velja za vse delavce in gospodarske enote– vključno s podjetji, podjetniki ter z gospodinjstvi – v neuradnem gospodarstvu, še zlasti za:a) tiste enote v neuradnem gospodarstvu, ki imajo v lasti gospodarske enote in z

njimi upravljajo, med drugim:i) delavce za lastni račun, ii) delodajalce,iii) člane zadrug ter socialnih in solidarnostnih gospodarskih enot;

b) prispevajoče družinske delavce, ne glede na to, ali delajo v gospodarski enote v uradnem ali neuradnem gospodarstvu;

c) zaposlene, ki imajo neuradna delovna mesta v za uradna podjetja oziroma v gospodarskih enotah ali v zanje neuradnem gospodarstvu, kar brez omejitev vključuje tiste, ki delajo kot podizvajalci oziroma ki so v oskrbovalni verigi, ter tiste, ki so kot domači delavci zaposleni v svojem gospodinjstvu;

d) delavce v nepriznanih oziroma neurejenih delovnih razmerjih.

5. Neuradno delo je mogoče najti v vseh gospodarskih panogah – v javni in zasebni sferi.

6. Z uveljavitvijo določil zgornjih odstavkov 2–5 in ob upoštevanju raznolikosti neuradnega gospodarstva v vseh državah članicah bi moral pristojni organ opredeliti naravo in obseg neuradnega gospodarstva, kot je opisano v tem Priporočilu, ter njegovo razmerje z neuradnim gospodarstvom. S tem bi moral pristojni organ izkoristiti tristranske mehanizme z maksimalnim sodelovanjem najbolj reprezentativnih organizacij delodajalcev in delavcev, ki bi morale skladno z državno prakso vključevati predstavnike reprezentativnih organizacij delavcev, ki temeljijo na članstvu, ter gospodarske enote v neuradnem gospodarstvu.

II Vodilna načela

7. Pri oblikovanju koherentnih in integriranih strategij za omogočanje prehoda v uradno gospodarstvo bi morale članice upoštevati naslednje:a) raznolikost značilnosti, okoliščin in potreb delavcev ter gospodarskih enot v

neuradnem gospodarstvu ter potrebo po obravnavi takšne raznolikosti s pomočjo prilagojenih pristopov;

b) konkretne okoliščine v določeni državi, zakonodajo, politiko in prednostne naloge v povezavi s prehodom v uradno gospodarstvo;

c) dejstvo, da se za omogočanje prehoda v uradno gospodarstvo lahko uporabijo različne in številne strategije;

d) potrebo po koherenci in usklajevanju najrazličnejših področij politike pri omogočanju prehoda v uradno gospodarstvo;

e) učinkovito spodbujanje in varovanje človekovih pravic vseh, ki poslujejo v neuradnem gospodarstvu;

f) izpolnjevanje dostojnega dela za vse z upoštevanjem temeljnih načel in pravic pri delu skladno z zakonom in v praksi;

g) najnovejših mednarodnih standardov dela, ki zagotavljajo vodila na določenih področjih politike (gl. prilogo);

h) spodbujanje enakosti spolov in nediskriminacije;

i) potrebo po posvečanju posebne pozornosti tistim, ki so še zlasti dovzetni za najresnejše primanjkljaje dostojnega dela v neuradnem gospodarstvu, kar brez omejitev vključuje ženske, mlade, migrante, ostarele, domorodna in plemenska ljudstva, ljudi, ki živijo z virusom HIV ali na katere ima učinek HIV ali aids, invalidne osebe, domače delavce in samooskrbne kmetijske delavce;

j) ohranjanje in širjenje podjetniškega potenciala, ustvarjalnosti, dinamičnosti, spretnosti in inovativnih zmogljivosti delavcev in gospodarskih enot v neuradnem gospodarstvu med prehodom v uradno gospodarstvo;

k) potrebo po uravnovešenem pristopu, ki spodbujevalne ukrepe združuje z ukrepi za zagotavljanje skladnosti;

l) potrebo po preprečevanju in sankcioniranju namernega izogibanja oziroma izhoda iz uradnega gospodarstva z namenom utaje davkov ter neupoštevanja socialne in delovne zakonodaje pa tudi predpisov.

III Pravni in politični okviri

8. Članice bi morale opraviti ustrezno oceno in diagnozo dejavnikov, značilnosti, vzrokov in okoliščin neuradnosti v državnem kontekstu, da s tem pridobijo informacije, potrebne za izvajanje zakonov in predpisov, politik in drugih ukrepov, namenjenih za omogočanje prehoda v uradno gospodarstvo.

9. Članice bi morale sprejeti, pregledati in uveljaviti državne zakone in predpise ali druge ukrepe, da s tem zagotovijo ustrezno obravnavo in zaščito vseh kategorij delavcev in gospodarskih enot.

10. Članice bi morale zagotoviti, da je v državnih razvojnih strategijah ali načrtih oziroma v strategijah za zmanjševanje revščine in proračunih vključen integriran politični okvir za omogočanje prehoda v uradno gospodarstvo, ob tem pa bi morali upoštevati, kjer je to primerno, vlogo različnih ravni vlade.

11. Ta integriran politični okvir naj obravnava:a) spodbujanje strategij za trajnostni razvoj, odpravo revščine in vključujočo rast

ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest v uradnem gospodarstvu;b) oblikovanje ustreznega zakonodajnega in ureditvenega okvira;c) spodbujanje ugodnega poslovnega in naložbenega okolja;

d) upoštevanje, spodbujanje in uresničevanje temeljnih načel in pravic pri delu;e) organizacijo in zastopanje delodajalcev in delavcev z namenom spodbujanja

socialnega dialoga;f) spodbujanje enakosti in odpravo vseh oblik diskriminacije in nasilja, vključno z

nasiljem na podlagi spola na delovnem mestu;g) spodbujanje podjetništva, majhnih in srednje velikih podjetij ter drugih oblik

poslovnih modelov ter gospodarskih enot, kot so zadruge ter druge socialne in solidarnostne gospodarske enote;

h) dostop do izobraževanja, vseživljenjskega učenja in razvoja spretnosti;

i) dostop do finančnih storitev, tudi v sklopu ureditvenega okvira, ki spodbuja vključujoč finančni sektor;

j) dostop do poslovnih storitev; k) dostop do trgov;l) dostop do infrastrukture in tehnologije; m) spodbujanje sektorskih politik;n) določitev osnovnih ravni socialne zaščite, kjer ne obstajajo, in razširitev kritja

socialne varnosti;o) spodbujanje lokalnih razvojnih strategij na podeželskem in v meščanskem

okolju, vključno z urejenim dostopom za uporabo javnih prostorov in urejenim dostopom do javnih naravnih virov za najnujnejša sredstva za preživetje;

p) učinkovita politika za varnost in zdravje pri delu; q) smotrne in učinkovite delovne inšpekcije;r) dohodkovno varnost, vključno z ustrezno oblikovano politiko za določanje

minimalne plače;s) učinkovit dostop do sodnega varstva; t) mednarodne mehanizme za sodelovanje.

12. Pri oblikovanju in izvajanju integriranega političnega okvira naj članice zagotovijo usklajevanje na vseh različnih ravneh vlade ter sodelovanje med ustreznimi organi in uradi, kot so, med drugim, davčni uradi, zavodi za socialno varnost, delovni inšpektorati, carinski uradi, organi za migracije in zavodi za zaposlovanje, odvisno od okoliščin v določeni državi.

13. Članice naj priznajo pomen varovanja priložnosti za delavce in gospodarske enote za dohodkovno varnost v prehodu v uradno gospodarstvo, pri čemer naj takšnim delavcem ali gospodarskim enotam zagotovijo sredstva za pridobitev priznanja njihovega obstoječega premoženja ter sredstva za formalizacijo premoženjskih pravic in dostopa do zemljišč.

IV Politika zaposlovanja

14. Pri uresničevanju cilja kakovostnega ustvarjanja delovnih mest naj članice oblikujejo in izvajajo državno politiko zaposlovanja skladno s Konvencijo o politiki zaposlovanja, 1964 (št. 122), in naj kot osrednji cilj svojega državnega razvoja in strategije ali načrta rasti določijo polno, dostojno, produktivno in svobodno izbrano zaposlitev.

15. Članice bi morale spodbujati uvedbo splošnega okvira za politiko zaposlovanja, ki temelji na tristranskem posvetovanju, ki lahko vključuje naslednje sestavne dele:a) makroekonomsko politiko, ki spodbuja zaposlovanje, podpira skupno

povpraševanje, produktivne naložbe in strukturno preobrazbo, spodbuja trajnostna podjetja, podpira zaupanje podjetnikov in obravnava neenakosti;

b) trgovino, industrijsko, davčno, sektorsko in infrastrukturno politiko, ki spodbuja zaposlovanje, izboljšuje produktivnost in omogoča postopke strukturne preobrazbe;

c) podjetniško politiko, ki spodbuja trajnostna podjetja in še zlasti pogoje za ugodno okolje, ob upoštevanju resolucije in sklepov v povezavi s spodbujanjem trajnostnih podjetij, ki jih je na svoji 96. seji (2007) sprejela Mednarodna konferenca dela, vključno s podporo mikro-, majhnim in srednje velikim podjetjem in podjetništvu ter dobro oblikovanim, preglednim in jasno posredovanim predpisom za omogočanje formalizacije in pravične konkurence;

d) politiko na trgu dela in institucije, ki gospodinjstvom z nižjimi dohodki pomagajo, da bi se rešila revščine in da bi lahko imela dostop do prosto izbranih delovnih mest, kot so npr. ustrezno oblikovana politika plač, vključno z minimalno plačo, načrti za socialno varnost, vključno z denarnimi nakazili, javnimi programi in z zagotovili za zaposlovanje, ter izboljšana pomoč in opravljanje storitev za zaposlovanje za udeležence v neuradnem gospodarstvu;

e) politika o delovnih migracijah, ki upošteva potrebe trga dela ter spodbuja dostojno delo in pravice delavcev migrantov;

f) politika izobraževanja in razvoja spretnosti, ki podpira vseživljenjsko učenje, skrbi za spreminjajoče se potrebe trga dela in se odziva na nove tehnologije ter priznava predhodno učenje, kot npr. s pomočjo neuradnih sistemov za vajeništvo, s čimer omogoča več možnosti za uradno zaposlitev;

g) celovite aktivacijske ukrepe za omogočanje prehoda mladih iz šole v službo, še zlasti tistih, ki so prikrajšani, kot so jamstvene sheme za mlade, ki spodbujajo dostop do usposabljanja in produktivne zaposlitve v poklicu;

h) ukrepe za spodbujanje prehoda iz brezposelnosti ali nedejavnosti v delo, še zlasti dolgoročno brezposelnih oseb, žensk in drugih prikrajšanih skupin;

i) ustreznimi, dostopnimi in posodobljenimi informacijskimi sistemi za trg dela.

V Pravice in socialna zaščita

16. Članice naj sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo dostojno delo ter upoštevajo, spodbujajo in sledijo temeljnim načelom in pravicam pri delu tistih, ki so v neuradnem gospodarstvu, in sicer:

a) svoboda združevanja in učinkovito priznanje pravice do pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb;

b) odprava vseh oblik prisilnega ali obveznega dela; c)učinkovita odprava dela otrok;

d) odprava diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

17. Članice naj:a) nemudoma sprejmejo ukrepe za obravnavo nevarnih in nezdravih delovnih

pogojev, ki so pogosto značilni za delo v neuradnem gospodarstvu; b) spodbujajo in širijo varnost in varovanje zdravja pri delu za zaposlene in

delavce v neuradnem gospodarstvu.

18. S prehodom v uradno gospodarstvo bi morale članice z zakonom in v praksi vsem delavcem v neuradnem gospodarstvu postopno zagotavljati socialno varnost, varstvo materinstva, dostojne delovne pogoje in minimalno plačo, ki upošteva potrebe delavcev in bistvene dejavnike, ki brez omejitve vključujejo življenjske stroške in splošno raven plač v njihovi državi.

19. Pri uveljavljanju in ohranjanju osnovne ravni socialne zaščite v svojem sistemu socialne varnosti in omogočanju prehoda v uradno gospodarstvo bi morale članice posvečati posebno pozornost potrebam in okoliščinam zaposlenih v neuradnem gospodarstvu in njihovih družin.

20. S prehodom v uradno gospodarstvo bi morale članice zaposlenim v neuradnem gospodarstvu postopno zagotavljati kritje socialnega zavarovanja in ob potrebi prilagajati upravne postopke, dodatke in prispevke, ob upoštevanju njihove zmožnosti za prispevanje.

21. Članice bi morale spodbujati oskrbo in dostop do ugodnega in kakovostnega otroškega varstva in drugih storitev oskrbe, da bi s tem spodbujale enakost spolov in podjetništvo ter zaposlitvene priložnosti in da bi omogočale prehod v uradno gospodarstvo.

VI Spodbujevalni ukrepi, skladnost poslovanja in izvajanje

22. Članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, vključno s kombinacijo preventivnih ukrepov, z uvedbo zakonov in izvajanjem učinkovitih sankcij, s katerimi bi obravnavale utajo davkov, izogibanje plačevanja socialnih prispevkov ter neupoštevanje delovne zakonodaje in predpisov. Vsi spodbujevalni ukrepi bi morali biti povezani z omogočanjem učinkovitega in pravočasnega prehoda iz neuradnega v uradno gospodarstvo.

23. Članice bi morale zmanjšati ovire pri prehodu v uradno gospodarstvo, kjer je to ustrezno, in sprejeti ukrepe za spodbujanje prizadevanj proti korupciji in dobro upravljanje.

24. Članice bi morale sprejeti spodbujevalne ukrepe za spodbujanje prednosti uradnega gospodarstva in učinkovitega prehoda vanj, vključno z izboljšanim dostopom do poslovnih storitev, financ, infrastrukture, trgov, tehnologije, izobraževanja in usposabljanja ter lastninskih pravic.

25. V povezavi s formalizacijo mikro- in majhnih gospodarskih enot bi morale članice:a) uvesti reforme vstopa podjetij na trg, in sicer z znižanjem stroškov registracije

in trajanja tega postopka ter z izboljševanjem dostopa do storitev, npr. s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije;

b) zmanjšati stroške za skladnost z uvedbo poenostavljene davčne odmere in odmere prispevkov ter plačilnih režimov;

c) spodbujati dostop do javnega naročanja, doslednega z državno zakonodajo, vključno z delovno zakonodajo, in sicer s pomočjo ukrepov, kot so na primer prilagajanje postopkov in količine javnega naročanja, zagotavljanje usposabljanja in svetovanja glede udeležbe pri javnih razpisih ter pridržanje kvot za te gospodarske enote;

d) izboljšati dostop do vključujočih finančnih storitev, kot so: posojila in lastniški kapital, plačilne in zavarovalne storitve, prihranki ter garancijske sheme, prilagojene velikosti in potrebam teh gospodarskih enot;

e) izboljšati dostop do podjetniškega usposabljanja, razvoja spretnosti in prilagojenih storitev poslovnega razvoja;

f) izboljšati dostop do kritja socialne varnosti.

26. Članice bi morale uvajati ustrezne mehanizme oziroma pregledati obstoječe mehanizme z namenom zagotavljanja skladnosti z državno zakonodajo in s predpisi, ki brez omejitev vključujejo zagotavljanje priznavanja in uveljavljanja delovnih razmerij, da s tem omogočijo prehod v uradno gospodarstvo.

27. Članice naj imajo primeren in ustrezen sistem za inšpekcijo, z delovno inšpekcijo naj obravnavajo vsa delovna mesta v neuradnem gospodarstvu, da bi s tem zaščitile delavce, izvršilnim organom pa naj zagotavljajo smernice, med drugim tudi o tem, kako obravnavati delovne pogoje v neuradnem gospodarstvu.

28. Članice naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje učinkovitega posredovanja informacij, pomoči za delovanje skladno z ustreznimi zakoni in s predpisi ter krepitve zmogljivosti ustreznih akterjev.

29. Članice naj uvedejo učinkovite in dostopne pritožbene postopke.

30. Članice naj zagotavljajo preventivne in ustrezne popravljalne ukrepe za omogočanje prehoda v uradno gospodarstvo ter skrbijo za ustreznost in strogo izvajanje upravnih, civilnih ali kazenskih sankcij, ki jih določa državna zakonodaja v povezavi z neskladnostjo.

VII Svoboda združevanja, socialni dialog in vloga organizacij delodajalcev in delavcev

31. Članice naj zagotovijo, da zaposleni v neuradnem gospodarstvu uživajo svobodo združevanja in pravico do pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb, vključno s pravico do ustanavljanja, ter skladno s pravili zadevne organizacije, včlanjevanja v organizacije, federacije in konfederacije, ki si jih izberejo sami.

32. Članice naj ustvarijo ustrezne razmere, v katerih lahko delodajalci in delavci v prehodu v uradno gospodarstvo uveljavljajo svojo pravico do organizacije in pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb ter sodelovanja v socialnem dialogu.

33. Organizacije delodajalcev in delavcev naj, kjer je to primerno, omogočijo članstvo in storitve delavcem in gospodarskim enotam v neuradnem gospodarstvu.

34. Članice bi se morale pri oblikovanju, uvajanju ter pri ocenjevanju politike in programov, ki so pomembni za neuradno gospodarstvo, vključno s formalizacijo, posvetovati oziroma bi morale spodbujati aktivno sodelovanje najbolj reprezentativnih organizacij delodajalcev in delavcev, ki bi morale skladno z državno prakso vključevati predstavnike reprezentativnih organizacij delavcev in gospodarskih enot v neuradnem gospodarstvu, ki temeljijo na članstvu.

35. Članice in organizacije delodajalcev in delavcev lahko zaprosijo za pomoč Mednarodnega urada za delo, da okrepijo zmogljivost reprezentativnih organizacij delodajalcev in delavcev in – kjer obstajajo – tudi reprezentativnih organizacij zaposlenih v neuradnem gospodarstvu, da bi pomagali delavcem in

gospodarskim enotam v neuradnem gospodarstvu z namenom omogočanja prehoda v uradno gospodarstvo.

VIII Zbiranje podatkov in spremljanje

36. Članice bi morale ob posvetu z organizacijami delodajalcev in delavcev redno:

a) kjer je to mogoče in primerno, zbirati, analizirati in razširjati statistične podatke, razčlenjene glede na spol, starost, delovno mesto in drugesocialno-ekonomske značilnosti v povezavi z velikostjo in s sestavo neuradnega gospodarstva, vključno s številom neuradnih gospodarskih enot in številom delavcev, zaposlenih v njihovih panogah;

b) spremljati in ocenjevati napredek v smeri formalizacije.

37. Pri razvoju ali popravljanju zasnov, opredelitev in metod, ki so bile uporabljene pri pripravi podatkov, statističnih podatkov in kazalnikov v povezavi z neuradnim gospodarstvom bi morale članice upoštevati ustrezne smernice Mednarodne organizacije dela, še zlasti – oziroma če je to primerno – smernice v povezavi s statistično opredelitvijo neuradne zaposlitve, ki so jo sprejeli na 17. Mednarodni konferenci statistikov dela leta 2003, in z njenimi poznejšimi posodobitvami.

IX Izvedba

38. Članice naj določila tega Priporočila uveljavijo ob posvetu z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev, ki bi morale skladno z državno prakso vključevati predstavnike reprezentativnih organizacij delavcev, ki temeljijo na članstvu, ter gospodarske enote v neuradnem gospodarstvu, in sicer na enega izmed naslednjih načinov oziroma s kombinacijo več izmed teh načinov:

a) z državnimi zakoni in predpisi; b) s kolektivnimi pogodbami;c) s politiko in programi;d) z učinkovitim usklajevanjem vladnih organov in drugih deležnikov;e) s povečevanjem institucionalnih zmogljivosti in mobilizacijo virov;f) z drugimi ukrepi, ki so dosledni z državnimi zakoni in prakso.

39. Če je to primerno, naj članice redno opravljajo preglede učinkovitosti politike in ukrepov, da s tem omogočijo prehod v uradno gospodarstvo, in sicer ob posvetu z najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev, ki bi morale skladno z državno prakso vključevati predstavnike reprezentativnih organizacij delavcev, ki temeljijo na članstvu, ter gospodarske enote v neuradnem gospodarstvu.

40. Pri uveljavljanju, razvoju in izvajanju ter pri občasnem opravljanju pregledov ukrepov, ki se sprejmejo z namenom omogočanja prehoda v uradno gospodarstvo, bi morale članice upoštevati smernice, ki jih zagotavljajo akti Mednarodne organizacije dela in Združenih narodov, ki so pomembni za neuradno gospodarstvo in so navedeni v Prilogi.

41. Ničesar v tem Priporočilu se ne bi smelo razumeti v smislu zmanjševanja zaščite, ki je zaposlenim v neuradnem gospodarstvu na voljo skladno z drugimi akti Mednarodne organizacije dela.

42. Prilogo lahko revidira Administrativni svet Mednarodnega urada dela. Vsaka revidirana priloga, ki se uveljavi na tak način in ki jo odobri administrativni svet, zamenja prejšnjo prilogo in se sporoči članicam Mednarodne organizacije dela.

Priloga

Instrumenti Mednarodne organizacije dela in Združenih narodov, pomembni za omogočanje prehoda iz neuradnega v uradno

gospodarstvo

Instrumenti Mednarodne organizacije delaTemeljne konvencije

— Konvencija o prisilnem delu, 1930 (št. 29), in Protokol (2014) h Konvencijio prisilnem delu, 1930

— Konvencija o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja,1948 (št. 87)

— Konvencija o pravici do organiziranja in pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb, 1949 (št. 98)

— Konvencija o enakosti plačil, 1951 (št. 100)— Konvencija o odpravi prisilnega dela, 1957 (št. 105)— Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicu, 1958 (št. 111)— Konvencija o minimalni starosti, 1973 (št. 138)— Konvencija o najhujših oblikah dela otrok, 1999 (št. 182)

Konvencije o upravljanju

— Konvencija o inšpekciji dela, 1947 (št. 81)— Konvencija o politiki zaposlovanja, 1964 (št. 122)— Konvencija o inšpekciji dela v kmetijstvu, 1969 (št. 129)— Konvencija o tristranskih posvetovanjih za spodbujanje izvajanja

mednarodnih delovnih standardov), 1976 (št. 144)

Drugi akti

Svoboda združevanja, pogajanje za sklenitev kolektivnih pogodb ter odnosi med delavci in delodajalci— Konvencija o organizacijah delavcev na podeželju, 1975 (št. 141)— Konvencija o pogajanju za sklenitev kolektivnih pogodb, 1981 (št. 154)

Enake priložnosti in enaka obravnava— Konvencija o delavcih z družinskimi obveznostmi, 1981 (št. 156)Politika in spodbujanje zaposlovanja— Priporočilo o politiki zaposlovanja, 1964 (št. 122)— Konvencija o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov,

1983 (št. 159)— Priporočilo o politiki zaposlovanja (dodatne določbe), 1984 (št. 169)— Konvencija o zasebnih agencijah za zaposlovanje, 1997 (št. 181)— Priporočilo za ustvarjanje delovnih mest v majhnih in srednje velikih podjetjih,

1998 (No. 189)— Priporočilo o spodbujanju zadrug, 2002 (št. 193)— Priporočilo o delovnih razmerjih, 2006 (št. 198)

Poklicno usmerjanje in usposabljanje— Konvencija o razvoju človeških virov, 1975 (št. 142)— Priporočilo o razvoju človeških virov, 2004 (št. 195)

Plače— Konvencija o javnih naročilih (št. 94) in Priporočilo

(št. 84), 1949— Konvencija o minimalnih osebnih dohodkih (št. 131) in Priporočilo (št. 135),

1970

Varnost in zdravje pri delu— Konvencija o varnosti in zdravju pri delu, 1981 (št. 155)— Konvencija o varnosti in zdravju v kmetijstvu (št. 184) in Priporočilo

(št. 192), 2001— Konvencija o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu,

2006 (št. 187)

Socialna varnost— Konvencija o minimalnih normah socialne varnosti, 1952 (št. 102)— Priporočilo o osnovni ravni socialne zaščite, 2012 (št. 202)

Varstvo materinstva— Konvencija o varstvu materinstva, 2000 (št. 183)Delavci migranti— Konvencija o migraciji z namenom zaposlitve (spremenjena), 1949 (št. 97)— Konvencija o delavcih migrantih (dodatne določbe), 1975 (št. 143)

HIV in aids— Priporočilo o HIV-u in aidsu, 2010 (št. 200)Domorodna in plemenska ljudstva— Konvencija o domorodnih in plemenskih ljudstvih, 1989 (št. 169)

Posebne kategorije delavcev— Konvencija o delu na domu, 1996 (št. 177)— Konvencija o delavcih v gospodinjstvu (št. 189) in Priporočilo (št. 201),

2011Resolucije Mednarodne konference dela— Resolucija in sklepi glede spodbujanja trajnostnih podjetij, ki jih je na 96. seji

sprejela Mednarodna konferenca dela (2007)— Resolucija in sklepi glede krize zaposlovanja mladih, ki jih je na 101. seji

sprejela Mednarodna konferenca dela (2012)— Resolucija in sklepi glede druge periodične obravnave zaposlovanja, ki jih je

na 103. seji sprejela Mednarodna konferenca dela (2014)

Instrumenti Združenih narodov— Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948— Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in o kulturnih pravicah, 1966— Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, 1966— Mednarodna konvencija o zaščiti pravic delavcev migrantov

in članov njihovih družin, 1990

Zgoraj navedeno besedilo je verodostojno besedilo Priporočila, ki ga je pravilno sprejela Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela na stočetrti seji v Ženevi ter ga trinajstega junija 2015 razglasila za zaključenega.

V POTRDITEV TEGA smo se dne trinajstega junija 2015 podpisali.

Predsednik Konference, La Présidente de la Conférence,

IEVA JAUNZEME

Generalni direktor Mednarodnega urada za delo

GUY RYDER

Besedilo Priporočila, kot je prikazano tukaj, je verodostojni izvod besedila, potrjenega s podpisoma predsednika Mednarodne konference dela in generalnega direktorja Mednarodnega urada za delo.

Overjen verodostojen in popoln izvod

Za generalnega direktorja Mednarodnega urada za delo: