28. januar 2010 | OKo | 1

28. januar 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 29 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Predstavl jal i so se na sejmu TIPDamjan Kejžar, najboljš i smučar med duhovnikiIntervju: Urška Fal ler

2 | OKo | 28. januar 2010

28. januar 2010 | OKo | 3

8 STARI OBIČAJI NE BODO TONILI V POZABO10 GOBARJI ŽELIJO IMETI SVOJ PROSTOR13 MUZEJSKO DRUŠTVO KOZJE Z NOVIM VODSTVOM17 NAŠI TALENTI DRUGIČ19 V OLIMJU ŽELIJO SVOJO VAS ŠE POLEPŠATI25 DOBRO DELO MLADIH V LESIČNEM

Na naslovnici: Adrijan Lebič ter Maja in Sebastijan Krajnčič Fotografija: OKo

Vzemimo si čas zaseLe še nekaj dni nas loči in minil bo prvi mesec letošnje-ga leta. Pa čeprav sem nam zdi, da smo si šele včeraj stisnili roke in si zaželeli vse dobro, je od teh prazničnih dni minil že ves mesec. V januar smo mnogi vstopili s številnimi odločitvami, kaj vse bomo v svojem življenju, pa naj si bo to na osebnem ali poslovnem področju,

izboljšali. Vse v veri, da bomo s svojim življenjem potem bolj zadovoljni. Tolažim se, da ste tudi vi, dragi bral-ci, med tistimi, ki ob teh odločitvah nimate zapisanih samih kljukic, saj se je meni tale januar kar nekako prehi-tro izmuznil. Saj ne, da nisem naredila kakšnega koraka v smeri izboljšav. V tolažbo pa mi je tudi to, da je nekaj postorjenega že, če vsaj pomislim na to, kaj je potrebno ukreniti.Včasih že zavedanje, da nam stvari v življenju ne tečejo po pravih tirnicah, pomeni veliko. To zavedanje nema-lokrat raste zelo dolgo, potem pa kar naenkrat naredimo rez in zaživimo dru-gače, boljše, bogatejše in predvsem tako, da imamo sami sebe raje.Dejstvo, da je potrebno imeti najprej in najraje sam sebe, nam nemalokrat uide in nanj pozabimo. Tudi meni se večkrat zgodi, da enostavno poza-bim nase, ker se vse okrog mene zdi pomembnejše. Da pozabljamo nase,

nas v življenju največkrat opozorijo nenadne bolezni in kakšni neljubi dogodki. Ali pa se nam zgodi, da se nenadoma zavemo, da se sploh ne spomnimo več, kdaj smo si vzeli čas zase. Za razvajanje, za druženje, za ženski klepet, za poležavanje na kavču, ali čisto navaden sprehod.In če je tudi vam januar kar odbrzel, poskrbite, da bo ostalih enajst mesecev počasnejših. Izkoristite vsako prosto minuto in se takrat, ko se vam zdi, da nimate čisto nič časa, ustavite in si preprosto vzemite čas. Naj se sliši čarobno, lahko se vam zgodi, da se vam bo ravno zaradi tega čas podvojil.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 28. januar 2010

AKTUALNO OKO

Zdravko Počivalšek na srečanju predsednika vlade s predstavniki turističnega gospodarstvaPredsednik vlade Borut Pahor se je skupaj z ministri srečal s predstavniki turističnega gospo-darstva. Med njimi je bil tudi direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, ki je predstavil pobu-de za operativne razvojne aktivnosti na regionalni in lokalni ravni.Minuli petek se je predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pa-hor v vladni palači sestal s predstavniki turističnega gospodarstva, kjer so obravnavali predloge turističnega gospodarstva in osnutek turistične politike za leti 2010 in 2011. Razprava je tekla tudi o dol-goročnih vizijah razvoja turizma. Premier Pahor je v izjavi za javnost po končanem srečanju poudaril, da je turizem velika priložnost Slo-venije, ki je le-ta ne sme zamuditi ter dodal, da bo v tem mandatu turizmu posvečena posebna pozornost. Predsednik vlade Pahor je še povedal, da je v okviru spodbujanja novega zagona turizmu načrtovana tudi posebna seja vlade v začetku pomladi, kjer bodo sprejeti kratkoročni in dolgoročni ukrepi, ki bodo pomagali turizmu po koncu recesije ter hkrati začrtali strateške vizije razvoja Slovenije kot prepoznavne turistične destinacije tako v evropskem kot tudi v svetovnem turističnem zemljevidu. Ob tem je premier še posebej iz-postavil pomen tujih investicij za slovensko turistično gospodarstvo: »Tuja vlaganja so zaželena in moramo ustvariti takšno poslovno okolje, da bodo tisti, ki so pripravljeni investirati v slovenski turizem, to tudi storili.« (vir: Kabinet predsednika Vlade RS)

Pobuda Zdravka Počivalška, direktorja Term OlimiaSrečanja s predsednikom vlade se je udeležil tudi Zdravko Počivalšek, ki je predstavil svoje pobude za operativne razvojne aktivnosti na regionalni in lokalni ravni. Objavljamo zapis pobude Zdravka Počivalška.

Turistično gospodarstvo je dosti uspešnejše povsod tam, kjer je sodelovanje z lokalno skupnostjo,občinami in upravnimi enotami dobro. Sodobne turiste ne moremo in ne želimo zapirati v hotelske kom-plekse. Uspešni smo le, če jim omogočimo celovito doživetje turi-stičnega produkta. Več kot polovica sodobnih turistov se za neko destinacijo odloči na osnovi možnosti aktivnega preživljanja časa med zajtrkom in kosilom, med kosilom in večerjo in po večerji. Ka-kovost hotelskih, gostinskih in wellness kapacitet je v vseh pogledih brezpogojna. Dodano vrednost pa dobimo z okolico in njeno do-datno ponudbo.Menimo, da moramo nujno in hitro še naprej vzpodbujati razvoj dodatne turistične ponudbe, nočitvene, gostinske, športno-rekrea-tivne, kulturne, povsod v turističnih krajih in drugje.V petnajstih slovenskih »vaseh«, ki imajo terme oziroma zdravilišča, ustvarimo več kot tretjino vseh slovenskih nočitev in skoraj 40 % vsega prometa. Zato, ker imamo izdelan turistični produkt, ki ga uspešno tržimo vseh dvanajst mesecev in zato, ker nas večina re-lativno dobro sodeluje z okolico. Povsod tam, kjer je to sodelova-nje dobro, so odlični tudi rezultati pri vseh ponudnikih na določeni destinaciji.Za hitrejši razvoj turizma na lokalni ravni pa moramo več in hitro vložiti v:

1. prostorske plane2. cestne povezave3. kolesarske steze in pešpoti4. cestno prometno signalizacijo5. ureditev naravnih znamenitosti, rek, jezer6. povezavo LTO (lokalnih turističnih organizacij), preko RDO (regijskih destinacijskih organizacij) z STO (Slovensko turistič-no organizacijo)PROSTORSKI PLANIIzdelava prostorskih planov je težko hitro izvedljiva zaradi birokrat-skih procesov: kmetijska zakonodaja (zemljišča so evidentirana kot kmetijska pa to niso, stroški vodnih študij na stroške investitorja), par-ki in njihov vpliv, TNP, Kozjanski park, Park Škocjanske jame, Natura 2000.

CESTNE POVEZAVEPoleg glavnega cestnega križa pričakujemo vložek tudi v ostale cestne povezave. Tretja razvojna os, o njej samo nedefinirano go-vorimo. Imamo velika področja, ki se zaradi povečanega prometa časovno iz leta v leto oddaljujejo od avtocest: Rogaška Slatina, Podčetrtek od Dramelj in Slovenske Bistrice.

KOLESARSKE STEZE IN PEŠPOTIV prostor moramo umestiti in hitro izvesti slovenski kolesarski in peš-pot »križ«. Razvoj te infrastrukture bi morali organizirano podpreti, vendar v okviru vseslovenskega načrta kolesarskih in pešpoti. Tukaj imamo v našem sosedstvu velik vzor. Pa tudi nekatere lokalne sre-dine so na tem področju veliko naredile.

CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJANa glavnih prometnicah je narejen napredek. Možnosti dodatne-ga označevanja z »rjavo« signalizacijo pa bi morali bolj izkoristiti na regionalnih cestnih povezavah. Označevanje na lokalni ravni pa je marsikje neustrezno in prevečkrat prepuščeno iznajdljivosti posa-meznih ponudnikov.

UREDITEV NARAVNIH ZNAMENITOSTI, REK IN JEZERUrejanje gradov skozi razne oblike partnerstev za dodatno turistič-no ponudbo.Vodotoke in jezera v turističnih krajih bi morali v večji meri urediti in jih tako usposobiti tudi za dodatno turistično ponudbo. Vodni športi, ribolov. Projekt revitalizacije Vonarskega jezera, ki bi s 180 ha vodnih površin povezal, dopolnil in strahovito pojačal ponudbo Rogaške Slatine in Podčetrtka. Takih primerov je v Sloveniji veliko.

LTO, RDO, STOZa uspešnejše poslovanje turističnih subjektov bi bilo nujno sistem-sko dokončati začeto vzpostavljanje RDO kot veznega člena med LTO in STO. Slovenski turizem bo uspešen, če ga bomo organizira-no promovirali po svetu pod dežnikom STO, če bomo po potrebi lokalno in regijsko povezano delovali v Sloveniji in bližnji okolici. V takem okolju bomo podjetja pri prodaji svojih storitev prepoznavna in uspešna.

Še nekaj idej:Ministrstvo za gospodarstvo naj pozove občine, da zberejo pobu-de za razvoj turistične ponudbe. Najboljše naj podpre in jim sofi-nancira pripravo dokumentacije ter programsko preko bank zago-tovi dolgoročno financiranje.Ministrstvo za kmetijstvo naj podpre kmete, ki se odločijo proizvajati ekološke produkte za turizem: zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, pijače …Pomoč države pri oživljanju vinskih cest z vzpodbujanjem razvoja ponudbe ob njih.

28. januar 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Na denar čaka še del upravičencev iz KS PodčetrtekVsi tisti krajani iz KS Podčetrtek, ki še niso preje-li poravnav za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje, bodo le-te po obljubah državnega pravobranilstva prejeli v prihodnjih tednih.

Občina Podčetrtek je v minulih letih sklepala poravnave o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje za upravičen-ce iz KS Pristava pri Mestinju, KS Virštanj, KS Polje ob Sotli in KS Podčetrtek. Denar so tako v celoti prejeli vsi upravičen-ci, razen enega dela krajanov KS Podčetrtek. Iz občinske uprave občine Podčetrtek so sporočili, da se po njihovem posredovanju manjkajoče poravnave pričakujejo v priho-dnjih tednih. To zagotovilo so prejeli s strani Mojce Vidrih, državne pravobranilke, saj je državno pravobranilstvo tisto, ki je za vso Slovenijo reševalo vložene zahtevke za povrači-lo sredstev. Vidrihova je še dodala, da žal ne razpolaga s podatkom, koliko je še upravičencev, je pa povedala, da imajo na področju Slovenije tovrstne »grehe« še v petih ob-činah. (Z. I.)

Gradnja zavijalne-ga pasu Sveta EmaKljub zimi so se že pričela dela na zavijalnem pasu proti Sveti Emi, ki bo pomenil večjo var-nost in bo hkrati polepšal podobo kraja, ki po svoji urejenosti vedno bolj opozarja nase.

Potem ko so uspeli pridobiti in urediti vsa potrebna zemlji-šča za izgradnjo zavijalnega pasu proti Sveti Emi, so se že

Pripravljajo se na izgra-dnjo kolesarskih stezV občini Podčetrtek se pospešeno pripra-vljajo na izgradnjo kolesarskih stez, ki bodo povezale občino Podčetrtek v dolžini dese-tih kilometrov.

V ta namen je že izdelana potrebna projektna dokumenta-cija za odsek od Pristave pri Mestinju do Vonarja, za odsek Nimno–Aqualuna in odsek Imeno–Golobinjek pa je doku-mentacija v pripravi. Gre za celostno povezavo s kolesar-skimi stezami v občini Podčetrtek v dolžini približno desetih kilometrov. En del izgradnje kolesarskih stez bo financiran s strani Direkcije RS za ceste, del denarja pa bo pridobljen z naslova evropskih sredstev. Župan Peter Misja je povedal, da se je v ponedeljek že sestal s pristojnimi na direkciji za ceste, za del kolesarske steze Pristava pri Mestinju–Vonarje pa so se že opravili tudi razgovori z lastniki zemljišč. V večini so to Slovenske železnice, saj bo ta odsek potekal ob žele-zniški progi in prečkal cesto v Sodni vasi ter se nadaljeval ob cesti Vonarje. Tam bo kolesarska steza ponovno prečkala

železniško progo in se po njeni levi strani vila do Podčetrtka. Tu se bo priključila na odsek, ki je že v izgradnji, in bo ob cesti potekala do zgornjega dela Imenega, kjer bo ponov-no prečkala železniško progo in se ob železniški progi na-daljevala vse do Golobinjeka. Župan Misja je povedal, da se bodo takoj, ko bo vreme dopuščalo, nadaljevala dela na odseku Podčetrtek–Imeno, ki so se pričela lani in za ka-terega so prejeli sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,19 milijona evrov. Celotno omrežje kolesarskih stez, dolgo približno deset kilo-metrov, naj bi bilo končano do leta 2012. Ocena vseh in-vesticij je nekje med pet in sedem milijonov evrov, občina Podčetrtek pa bo skušala za investicije porabiti čim manj občinskega denarja. (Z. I.)

pričela dela, ki so nemoteno stekla in naj bi bila zaključena v prvi polovici tega leta. Z izgradnjo zavijalnega pasu po besedah župana Petra Misje pridobiva občina Podčetr-tek, predvsem pa kraj Sveta Ema, saj se bo zelo povečala varnost na uvozu na lokalno cesto proti Sveti Emi. Vrednost investicije je ocenjena na 160 tisoč evrov, v celoti pa jo fi-nancira Direkcija RS za ceste. V občini Podčetrtek pa se že projektira naslednji zavijalni pas, to je zavijalni pas v Pristavi pri Mestinju proti Belemu. Sočasno se bo tam uredilo še ce-stišče. Tudi ta dela naj bi bila po besedah župana zaključe-na v poletnih mesecih, odvisno od ustreznih sklepov. Inve-sticija bo financirana s pomočjo evropskega, državnega in občinskega denarja. (Z. I.)

Naslednji zavijalni pas se bo gradil v Pristavi pri Mestinju.Dela na zavijalnem pasu Sveta Ema so se pričela kljub zimi.

Kolesarska steza Pristava–Vonarje bo skoraj v celoti potekala ob železni-ški progi.

6 | OKo | 28. januar 2010

AKTUALNO LOKALNO

Ureditev sanitarij in dela v prizidkuV lanskem letu je novo podobo dobila dvo-rana kulturnega doma v Bistrici ob Sotli, so-časno pa se je izvajala tudi ureditev sanitarij. Z dokončno ureditvijo le-teh pa so počakali, ker je bila dana pobuda, da se uredijo sku-pne sanitarije s sosednjim gostinskim loka-lom.

Z urejanjem dvorane kulturnega doma v Bistrici ob Sotli, ki ima danes zavidljivo podobo, so v lanskem letu pričeli ure-jati tudi pripadajoče sanitarije. Vsa dela so potekala pod okriljem občine Bistrica ob Sotli. Na novo so naredili zidove, vstavili nova okna in vrata, napeljana pa je bila še vsa po-trebna inštalacija. Ker pa je s strani najemnika gostinskega lokala prišla pobuda o ureditvi skupnih sanitarij za potrebe dvorane in gostinskega lokala, so dela ustavili in čakali na ustrezne projekte in dogovore o sofinanciranju. Žal se naje-mnik in lastnik Kmetijska zadruga še nista uspela dogovoriti o sofinanciranju, zato dela še niso zaključena. Župan Jožef Pregrad je povedal, da se zaveda, da je ureditev sanitarij

prepotrebna, čeprav ima dvorana sanitarije tudi v prizidku kulturnega doma. Po njegovih bese-dah je smiselno, da se sanitarije naredijo tako, da

bi bile skupne za uporabnike dvorane in goste lokala. Če do skupnega dogovora vendarle ne bo prišlo, bo občina primorana urediti svoj del in narediti sanitarije le še za upo-rabnike dvorane. Župan Jožef Pregrad je še povedal, da se kljub zimi nadalju-jejo dela v prizidku h kulturnemu domu. V mansardi urejajo skupni prostor za razstave. Naredila se bodo strešna okna, celotna mansarda pa bo obita z ladijskim podom. Sočasno se ureja še soba vinogradnikov in kletarjev, ki trenutno do-mujejo v bivših prostorih občine. (Z. I.)

Sočasno z urejanjem dvorane so se lani pričeli urejati tudi sanitariji.

Lani so člani društev pustili velik pečat pri organizaciji in izvedbi priredi-tve srečanje Šempetrov.

Za družbene dejavnosti predvideno nekaj manj kot 800 tisoč evrovObčina Bistrica ob Sotli je v fazi obravnave predloga letošnjega proračuna, ki ga bo danes s predstavniki vseh društev obravna-val odbor za družbene dejavnosti.

Danes se v Bistrici ob Sotli sestane odbor za družbene de-javnosti, ki ga vodi Marjan Fendre.Nanj so poleg članov odbora povabljeni predstavniki vseh društev, ki delujejo v občini in ravnatelj OŠ Bistrica ob Sotli. Glavna tema sestanka je pregled predloga proračuna za leto 2010. Za družbene dejavnosti je v predlogu namenje-nih nekaj manj kot osemsto tisoč evrov, kar je nekoliko več kot v lanskem letu. Iz te kvote pa se med drugim financirajo društva, izobraževanje, sociala in zdravstveno varstvo, kul-tura, šport, nevladne organizacije ter obramba in zaščita.

Tudi za delovanje samih društev, deluje jih 14, je namenje-nega nekoliko več denarja. Predvidenih je 32.000 evrov. V lanskem letu so po besedah Fendreta društva izpolnila pri-čakovanja in se izkazala s svojim delom ter pustila velik pe-čat pri organizaciji in izvedbi prireditve srečanje Šempetrov. Društva bodo lahko na današnjem sestanku predstavila še dodatne aktivnosti, ki jih letos načrtujejo, na podlagi sliša-nega pa se lahko kakšnemu od društev predvideni znesek tudi poveča. (Z. I.)

Uspešni na razpisu za zaposlovanjeObčina Bistrica ob Sotli je uspešno kandi-dirala na razpisu Zavoda za zaposlovanje za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb. Tako bodo lahko za polni delovni čas zaposlili delavko za obdobje 18 mesecev.

Predmet javnega razpisa je podeljevanje subvencij za zaposlitev brezposelne osebe za polni delovni čas, za ob-

dobje 18 mesecev. Pred zaposlitvijo mora oseba iz ciljne skupine uspešno opraviti enomesečno usposabljanje na delovnem mestu. Ciljna skupina javnega razpisa so dolgo-trajno brezposelne osebe, t.j. osebe, ki so bile v zadnjih 16 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja. Sem spadajo tudi zaposlitve prek javnih del.Na občini Bistrica ob Sotli so se na razpis prijavili in iskali ne-koga z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami iz programov razvoja in pospeševanja turizma, kmetijstva in ekonomije ter z dokončano sedmo stopnjo izobrazbe. Tako je s 25. ja-nuarjem enomesečni delovni preizkus pričela delavka, ki je bila v lanskem letu zaposlena prek javnih del in je opravljala dela na razvojnih projektih razvoja podeželja in turizma. Bila pa je tudi edina kandidatka, ki jo je na razgovor na občino Bistrica ob Sotli napotil Zavod za zaposlovanje. (Z. I.)

28. januar 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Deseto srečanje Gradišč bo v PodsrediJubilejno deseto srečanje Gradišč bo letos gostilo Gradišče pri Podsredi, zato se tamkaj-šnji prebivalci že pripravljajo na organizacijo velike prireditve, na kateri pričakujejo več kot tisoč obiskovalcev.

Vasica ali bolje rečeno zaselek v KS Podsreda je že več let del družine Gradišč Slovenije. Vanjo namreč spadajo vsi kraji z imenom Gradišče, ki jih je v Sloveniji kar 28. Srečanja prebivalcev Gradišč so se pričela pred desetimi leti, ko so prvo srečanje organizirali v Gradišču pri Lukovici, na njem pa so sodelovali tudi prebivalci Gradišča pri Podsredi. Na lanskem srečanju, ki je potekalo v Gradišču pri Vojniku, pa so bili za gostitelja izbrani prav naši Gradiščani, ki se že pri-pravljajo na prireditev, ki jo bodo gostili 26. junija. Potekala bo na igrišču v Podsredi, saj v sami vasi nimajo primernega prostora. Zavedajo se, da bo organizacija zanje velik zalo-gaj, saj pričakujejo več kot tisoč Gradiščanov iz vse Slove-nije. Poskrbeli bodo, da bo tega dne dobro predstavljen tudi njihov kraj z okolico, saj je tovrstno srečanje zagotovo pomembna promocija za KS Podsreda in celotno občino Kozje.Podporo sta jim že ponudila občina Kozje in Kozjanski park, sodelovala pa bodo vsa društva, ki delujejo v Podsredi. Gradiščani so povedali, da se srečanja ponavadi pričnejo s predstavitvijo gostiteljev in njihovih znamenitosti, sledijo pa družabne igre in tekmovanja med Gradiščani ter kulturni program. V večernih urah pa se vse skupaj konča z zaba-vo, na kateri vedno igrajo znana imena slovenske narodne glasbe. Kljub dejstvu, da bodo Gradiščani do konca junija letos imeli zares veliko dela, se srečanja veselijo, saj bodo med drugim srečali tudi stare prijatelje, hkrati pa se bodo na kupu zbrali ljudje iz različnih koncev Slovenije. (Z. I.)

Občina Kozje bo predstavljena na ljubljanskem graduŽupan občine Kozje Dušan Andrej Kocman je minuli petek v družbi članov društva ste-klarjev Slovenije obiskal ljubljanski grad, kjer so potekali dogovori o predstavitvi občine Kozje na tem gradu, kar bo zagotovo izje-mna priložnost promocije.

Kozjanski župan Dušan Andrej Kocman se je odzval pova-bilu predstavnikov ljubljanskega gradu in skupaj s člani dru-štva steklarjev Slovenije, le-to ima namreč sedež v občini Kozje, obiskal ljubljanski grad. Na skupnem sestanku so se dogovorili, da bodo na gradu v slovenski prestolnici na po-sebni prireditvi predstavili občino Kozje. Predstavitev bo po-tekala 12. septembra od 10. do 18. ure zvečer. Župan Ko-cman je povedal, da gre za izjemno priložnost, saj se lahko na tem gradu letno predstavlja le ena občina. S tovrstnimi predstavitvami so pričeli lani in kot druga občina po vrsti je bila za predstavitev izbrana prav občina Kozje. Župan Kocman je zato še bolj ponosen, da jim je uspelo pristojne

prepričati, da imajo o občini Kozje veliko za povedati in še več pokazati. Želi si, da bodo to prepoznali tudi obiskovalci prireditve, ki bo zelo medijsko podprta, in seveda občino Kozje kasneje tudi obiskali. Na prireditvi bo tako razstavljalo društvo steklarjev Slovenije, sodelovala pa bodo tudi razna društva. Župan je obljubil, da se bodo na predstavitev do-bro pripravili in vsem, ki se bodo odločili za sodelovanje, pomagali, da bodo vsi skupaj pustili kar se da dober vtis. (Z. I.)

Občina Kozje se bo na tem gradu predstavljala 12. septembra.

Jani Bračun se je lani takole zahvalil organizatorjem, letos pa to vlogo prevzema skupaj s sovaščani.

8 | OKo | 28. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK, OBJAVA

Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško

in

Krajevna skupnost Polje ob Sotli

VABITA NA PROSLAVO OB SPOMINU PRIHODA SLAVNE XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO,

ki bo 5. februarja 2010, ob 10. uri

PRI SPOMENIKU V SEDLARJEVEM.

Še posebej so na slovesnost vabljeni pra-porščaki ter seveda vsi, ki želijo ob spo-meniku v Sedlarjevem počastiti spomin

na slavno XIV. divizijo, ki je prečkala reko Sotli in v Sedlarjevem stopila na slovenska

tla.

PO PROSLAVI BODO POHODNIKI PRIČELI S TRADICIONALNIM POHODOM PO POTEH

XIV. DIVIZIJE.

Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško

in

Krajevna skupnost Polje ob Sotli

VABITA NA PROSLAVO OB SPOMINU PRIHODA SLAVNE XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO,

ki bo 5. februarja 2010, ob 10. uri

PRI SPOMENIKU V SEDLARJEVEM.

Še posebej so na slovesnost vabljeni pra-porščaki ter seveda vsi, ki želijo ob spo-meniku v Sedlarjevem počastiti spomin

na slavno XIV. divizijo, ki je prečkala reko Sotli in v Sedlarjevem stopila na slovenska

tla.

PO PROSLAVI BODO POHODNIKI PRIČELI S TRADICIONALNIM POHODOM PO POTEH

XIV. DIVIZIJE.

Stari običaji ne bodo tonili v pozaboV Lastniču in okolici člani društva za ohrani-tev starih običajev skrbijo, da se le-ti ohra-njajo, v letošnjem letu pa si želijo, da bi njiho-vo delovanje predstavili širšemu krogu ljudi, predvsem otrokom.

V družbi društev, ki delujejo v občini Podčetrtek, se je znašlo tudi Društvo za ohranitev starih običajev Lastnič. Že od vsega začetka delovanja so se člani sestajali v želji, da bi stare obi-čaje, ki so bili nekoč del vsakdana kmečkih ljudi v naših kra-jih, ohranili tudi za bodoče rodove. Njihovo poslanstvo jim je tudi v lanskem letu zelo dobro uspevalo. Na letnem občnem zboru so tako najprej pregledali, kaj vse so lani postorili. S sku-pnimi močmi so dan pred cvetno nedeljo izdelali butaro in jo naslednjega dne peš na kolih odnesli do farne cerkve v Polju ob Sotli, pred katero so jo na roke tudi postavili. Večje doga-janje jih je čakalo v poletnem času, ko so v Merekovi Hrašini postavili kopo in jo zakurili. Kar nekaj obiskovalcev si je tako lahko ogledalo oglarjenje, seveda pa si želijo, da bi bilo letos, ko bodo ponovno oglarili, še več obiskovalcev. Več obiskoval-cev in seveda tudi koscev pa si želijo na vsakoletnem tradici-onalnem košenju travnika na roke. Predsednik Joži Ivačič in še nekateri člani so bili v tem pogledu nekoliko kritični, saj so kosci ponavadi eni in isti, želijo pa si tudi več obiskovalcev. Skupaj z županom Petrom Misjo, ki se je udeležil njihovega občnega zbora, so tako že dorekli nekatere aktivnosti, s pomočjo katerih bi obe prireditvi postali odmevnejši in bi jih obiskalo čim več ljudi. Beseda je tekla tudi o tem, da bi čas košnje prestavili na čas senene košnje, saj bi jih lahko tako pri delu spremljali tudi osnovnošolci, poskrbeti pa želijo še za dodatno promocijo, tudi tako, da se bodo povezali s Turizmom Podčetrtek, saj so prepri-čani, da so njihovi običaji zanimivi tudi za turiste. Dotaknili so se še kožuhanja in dali pobudo, da bi glede na dejstvo, da ima njihov član Franci Vrenko v lasti leseni mlin, skožuhano koruzo tam zmleli, v eni izmed krušnih peči pa iz nje spekli kruh. Tudi tovrstna peka kruha je namreč običaj, ki ga mnogi ne poznajo več. In ker se vsi skupaj na sestankih ponavadi srečujejo v Ju-ratovi hiši, so sklenili, da je potrebno lastnikoma Robiju in Silvi Babič pomagati tudi pri ohranitvi hiše ter predvsem pri ureditvi notranjosti skupnega prostora. Poleg že naštetih aktivnosti se bodo tako kot vsako leto odpravili tudi na kakšen pohod. Seve-da ne bodo manjkali niti na binkoštovanju na Pilštanju. Razmi-šljajo celo, da bi se pomerili v kuhanju pastirske juhe. Med člani pa so tudi štirje pevci, ki nastopajo pod imenom Vaški fantje in poskrbijo tudi za obuditev kakšne stare pesmi. Z vsem slišanim v prijetnem zavetju Juratove hiše je bil zadovoljen tudi župan Pe-ter Misja, ki jim je obljubil pomoč pri njihovem delu, pa ne le to, javil se je tudi za kosca, ko bodo kosili na roke. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob kramljanju in pogostitvi, vse skupaj pa je prijetno grela stara krušna peč. (Z. I.)

Prostor velike sobe v Juratovi hiši postaja že skoraj pretesen za vse člane.

Posneti smo morali kar dve fotografiji, da smo ovekovečili vse prisotne.

Župan Peter Misja obljublja, da bo letos tudi sam med kosci.

28. januar 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Župnik Damjan Kejžar ponovno nepremagljivV fari Sveti Peter pod Svetimi gorami so se minuli teden ponovno veselili zmage njihove-ga župnika Damjana Kejžarja, ki je na smu-čarskem tekmovanju slovenskih duhovnikov ponovno dosegel prvo mesto v absolutni ka-tegoriji. Letos se mu je v kategoriji župnijskih sodelavcev kot tekmovalec pridružil še Tonči Babič.

Damjan Kejžar je navdušen smučar že od otroških let, smu-čarskih tekmovanj duhovnikov pa se udeležuje od leta 1999. Prvič je nastopil, ko je bil še dijakon na Prevaljah in v svoji kategoriji že takrat posegel po najvišjem mestu. De-jal je, da je bil takrat vesel predvsem skupnega druženja duhovnikov iz vse Slovenije, zato se je že odločil, da se bo tovrstnega smučarskega druženja udeležil vedno, če bo to le mogoče. Letos je tako nastopil že enajstič. Spominja se, da je na dveh tekmovanjih v Kranjski Gori padel, in to skoraj na povsem istem mestu, eno leto se tekmovanja ni udeležil zaradi bolezni, drugače pa je bil reden udeleženec tekmo-vanj in nanizal je že lepo število kolajn.Na vprašanje, kdaj je pričel smučati, je odgovoril, da takrat, ko mu je smuči za darilo prinesel sveti Miklavž. Bilo mu je pet let in skupaj z otroki z vasi se je veselo spuščal po vaškem hribu, na katerem so si smučišče pripravili kar sami. Teh smu-čarskih začetkov se zelo rad spominja. Prvi smučarski uspehi pa so prišli že v osnovni šoli, ko je tekmoval na šolskih tekmo-vanjih. Čeprav neke prave smučarske opreme ni premogel in je imel večkrat težave, ker so se mu odpele smuči, ni nad smučanjem nikoli obupal.V faro Sveti Peter pod Svetimi gorami je prišel leta 2005 in že prvo zimo so njegovi farani spoznali, da je ljubitelj smučanja in da se udeležuje smučarskih tekmovanj duhovnikov. Ke-jžar je povedal, da je pred to zimo na tekmovanjih v svojih kategorijah dosegal lepe rezultate, po prihodu v Bistrico ob Sotli, pa je pričel nizati zmage še v absolutni kategoriji. Svo-jim faranom vedno pove, ko se odpravi na tekmovanje in nekateri ga celo spremljajo. Tako so ga letos v Kranjski Gori spet spremljali navijači iz fare in njegovi domači, tako da je imel v cilju veliko podporo. Na vprašanje, na kaj pomisli, preden se spusti po beli strmini, je povedal: »Tonči Babič je letos prišel do zelo zanimive ugotovitve. Med tem, ko je opazoval smučarje v svetovnem pokalu, je večkrat opazil, da se smučarji pokrižajo, na smučarskem tekmovanju du-hovnikov pa je Tonči moral čakati vse do številke 65, da je videl prvega župnika, ki se je pokrižal.« Kejžar je takoj dodal, da se sam v mislih spomni na Boga, preden se spusti po progi. Seveda pa tekmovanje po njegovih besedah ni prio-riteta teh smučarskih dni, ki se jih udeležuje predvsem zaradi druženja duhovnikov v naravi, ki jim pomeni tudi prijetno sprostitev.Kejžar je bil vesel, ker se mu je letos kot tekmovalec v kate-goriji župnijskih sodelavcev pridružil Tonči Babič. Le-ta je bil predvsem zadovoljen, da je prišel do cilja. Ker pa ni priča-koval, da bo tekmoval, se na to tudi ni posebej pripravljal, obljublja pa, da bo naslednje leto na tekmovanje bolj pri-pravljen.Letošnje smučarsko srečanje duhovnikov v Kranjski Gori je bilo že 25. po vrsti. Po jutranjem srečanju v župnišču in pri-grizku so odšli smučat, sledilo je tekmovanje in nato skupno kosilo ter razglasitev rezultatov. Tam so povedali, da je Da-mjan Kejžar tudi letos pometel z vso konkurenco. Po kosilu so se udeležili svete maše, ki jo je daroval apostolski nuncij

in jih povabil, da bi si kljub obilici dela znali vzeti čas tudi za sprostitev, prijatelje, druženje in medsebojno pomoč. Ob koncu pogovora je župnik Kejžar še dodal, da se bo ude-ležil tudi kakšnega smučarskega dneva s svojimi farani, če mu bo le čas dopuščal. (Zdenka Ivačič)

Damjan Kejžar je imel v cilju veliko podporo.

Na progi, zmagi na proti.

Letos se je v kategoriji župnijskih sodelavcev preizkusil tudi Tonči Babič.

10 | OKo | 28. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Gobarji želijo svoj prostorČlani gobarskega društva »Kozjansko« Koz-je, se lahko pohvalijo, da so v letu 2009 nase opozorili na kar nekaj odmevnih prireditvah, največ zanimanja pa sta ponovno poželi razstavi v okviru sejmov v Kozjem in Podsredi. Letos si poleg izvajanja plana dela želijo pri-dobiti tudi svoje prostore.

Krmilo gobarskega društva »Kozjansko« Kozje je v minulem letu prevzela Marta Kunst, ki je letošnji občni zbor društva pričela s poročilom o delu v letu 2009. Uspešno so izpeljali razstavo na Kozjanskem sejmu, kjer se tradicionalno pred-stavljajo. Razstavljenih je bilo 92 užitnih in neužitnih gob, ki si jih je ogledalo veliko obiskovalcev, kar dokazuje, da je za mnoge tovrsten način spoznavanja gob zelo dobrodošel in zanimiv. Zelo odmevna je bila tudi razstava gob na Prazni-ku kozjanskega jabolka, kjer so se letos predstavljali zunaj in tako svet mikologije še bolj približali obiskovalcem ter raz-stavili kar 126 vrst. Obe razstavi sta bili organizirani s poudar-kom na zaščiti in varovanju zavarovanih gliv ter prijaznemu odnosu okolja do narave in gob. V času obeh razstav pa so v našem prostoru raziskovali tudi mikologi Mikološke zveze Slovenije, na kar so v društvu zelo ponosni, je pa bila pred-sednica Kunstova kritična, ker v njihovem društvu ne izvedo rezultatov tega raziskovanja.Poletno in jesensko obdobje so izkoristili za gobarstvo, or-ganizirali strokovno ekskurzijo na Golte, predzadnjo soboto v oktobru pa so organizirali še predavanje na temo sožitje gob in dreves, na katerega so povabili sorodno društvo iz Hočevaja, po predavanju pa organizirali še skupni piknik. Kunstova se je zahvalila tudi Kozjanskemu parku in direktorju Ivu Troštu, saj so jim odstopili prostor in pokrili stroške preda-vatelja. V svojem delovanju pa niso pozabili niti na mlade, zanimivo doživetje je osnovnošolcem v šoli Kozje z razsta-vo in predavanjem pripravila Silva Sikošek. Delovali so tudi izven svojih meja, saj so se udeležili kuhanja gobove juhe na Celjski koči, po gobovi juhi pa je dišalo še na obeh sejmih in še kje, kjer niso manjkali člani gobarskega društva Kozjansko Kozje.V letošnjem letu si po besedah Kunstove želijo poleg že usta-ljenih aktivnosti več poudarka nameniti izobraževanju. Pod-prli bodo člana Jožefa Goleža pri izobraževanju za opravlja-nje determinatorskega izpita, kjer je potrebno poznati vsaj 90 vrst gob. Vzporedno s svojim delom, razstavami in predava-nji pa želijo k zanimanju pritegniti tudi mladino, zato se bodo z veseljem odzvali povabilu šol na predstavitve. Organizirati želijo še strokovne ekskurzije in predavanja, se udeležiti obeh sejmov v Podsredi in Kozjem, odzvali pa se bodo še kakšne-mu povabilu. Sprejeli so že povabilo na predstavitev v okviru občine Kozje, ki bo potekala na ljubljanskem gradu.Letos bi zelo želeli pridobili svoje prostore, saj imajo že veliko materiala, ki ga želijo spraviti v red, prostor pa bi bil dobrodo-šel tudi za posvete in srečanja članov. Pri uresničitvi te želje sta jim pomoč obljubila tudi župan občine Kozje Dušan An-drej Kocman in direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt. Slednji jim je pomoč ponudil tudi pri nabavi strokovne literature. Za to bodo poskrbeli v parku, na voljo pa bo vsem članom dru-štva. Delo in delovanje gobarjev pa je pohvalil tudi župan Kocman, ki je poudaril, da s svojim delovanjem dajejo po-memben pečat. Vse člane je pozdravil tudi župan občine Podčetrtek Peter Misja, saj sega članstvo tudi v to občino in jim pri delovanju obljubil finančno pomoč tudi s strani obči-ne Podčetrtek. Občni zbor so zaključili z druženjem ob hrani in pijači ter glasbi gobarskega ansambla. (Z. I.)

Za zabavo je poskrbel gobarski ansambel.

Pri opravljanju determinatorskega izpita bodo podprli člana Jožeta Goleža.

Delovno predsedstvo, ki je vodilo občni zbor gobarjev.

Minulo delo in načrte je predstavila predsednica Marta Kunst.

28. januar 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Plesalci se pridno pripravljajo na sobotni nastopPlesalci Plesnega kluba Podčetrtek, ki deluje pod mentorstvom Gregorja Berlaka, vsako leto pripravijo tradicionalno plesno priredi-tev, za katero so se letos odločili, da jo izve-dejo v januarju, ko se hiter tempo praznikov malce umiri.

Mladi plesalci se intenzivno pripravljajo na nastop, ki ga bodo izvedli to soboto ob 17. uri v telovadnici OŠ Podčetrtek. Ob še zadnjih vajah pred nastopom smo jih povprašali, kaj jih navda-ja, da plešejo, ter kaj menijo ob prihajajočem nastopu.

Alja Brundič: »Vaje rada obiskujem, ker bi se rada naučila ple-sati in mi je to v veselje. Pred nastopom pa zelo veliko vadi-mo.«Urban Cvirn: »Zelo rad plešem, zato tudi na vaje z veseljem hodim. Glede na to, da pa sva z Aljo že velikokrat nastopala, mislim, da posebne treme ne bova imela.«

Pia Drofenik: »Rada imam glasbo in rada plešem. Ker Robi ni imel plesalke, sem se iz hip-hop skupine prestavila v to. Pred nastopom pa bom imela veliko treme.Robi Trunk: »Všeč mi je, da se tukaj naučimo veliko različnih plesov, poleg vsega pa se družimo s prijatelji. Sobotni nastop že komaj čakam.«

Marija Lipošek: »Na plesne vaje hodim zato, da se naučim ple-sati. Vesela sem, da se bomo po nastopu lahko igrali. Učitelj vedno reče, da moramo glavo med nastopi držati pokončno in sedaj obljubim, da jo bom.«Dejan Romih: »Zelo rad plešem. Od vsega imam najraje hitre plese. Sobote se že zelo veselim, saj bom igral na diatonično harmoniko in me bodo lahko vsi videli.« Amanda Amon: »Mami me je prijavila, da bom lahko kasneje nastopala tudi v Mariboru. Sobote se najbolj veselim zato, ker plešem tako pri hip-hop skupini kot tudi v parih in se bom lahko pokazala v dveh skupinah.«Valentin Jereb: »Plešem zaradi tega, da se malo razgibam ter da znam tudi doma plesati. Nastopa pa se veselim zaradi tega, ker bom lahko oblekel črne hlače in belo srajčko.«

Njihov mentor je nad delom navdušen. Med pogovorom je dejal, da so otroci pridni in da z njimi ni težav. Želi si le več sodelovanja s Termami Olimia in občino Podčetrtek, ki bi otro-kom omogočili nastope in jim s tem vlili več motivacije. Zdi se mu škoda, da bi celoletni trud, ki ga vložijo v ples, pokazali le enkrat letno na tradicionalni prireditvi.Vsi skupaj, tako novi kot stari plesni pari, se plesne prireditve zelo veselijo in upajo, da jih bo prišlo pogledat in spodbujat čim več ljudi, za katere lahko trdijo, da jim bodo polepšali mrzel januarski večer. (Karmen Cvirn)

Marija Lipošek in Dejan Romih

Amanda Amon in Valentin Jereb

Alja Brundič in Urban Cvirn

Pia Drofenik in Robi Trunk

Plesalci med vajami

12 | OKo | 28. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

SOCIALNA OSKRBANA DOMU

V OBČINAH KOZJE INBISTRICA OB SOTLI

Potrebujete pomoč na domu zaradi

bolezni,

slabše pokretnosti ali starosti?

Pomoč pri hranjenju, oblačenju,

drugi vsakodnevni negi?

Pripravi ali dostavi toplega obroka,

pomoč pri gospodinjskih opravilih?

Pokličite nas in dogovorimo se za

obisk pri vas doma!

Socialno oskrbo na domu

subvencionira vaša občina.

03/ 80 95 066, kip.vizija@siol.net

ŠE SMO LJUDJE, KI VAM

LAHKO POMAGAMO.

SOCIALNA OSKRBANA DOMU

V OBČINAH KOZJE INBISTRICA OB SOTLI

Potrebujete pomoč na domu zaradi

bolezni,

slabše pokretnosti ali starosti?

Pomoč pri hranjenju, oblačenju,

drugi vsakodnevni negi?

Pripravi ali dostavi toplega obroka,

pomoč pri gospodinjskih opravilih?

Pokličite nas in dogovorimo se za

obisk pri vas doma!

Socialno oskrbo na domu

subvencionira vaša občina.

03/ 80 95 066, kip.vizija@siol.net

ŠE SMO LJUDJE, KI VAM

LAHKO POMAGAMO.

SOCIALNA OSKRBANA DOMU

V OBČINAH KOZJE INBISTRICA OB SOTLI

Potrebujete pomoč na domu zaradi

bolezni,

slabše pokretnosti ali starosti?

Pomoč pri hranjenju, oblačenju,

drugi vsakodnevni negi?

Pripravi ali dostavi toplega obroka,

pomoč pri gospodinjskih opravilih?

Pokličite nas in dogovorimo se za

obisk pri vas doma!

Socialno oskrbo na domu

subvencionira vaša občina.

03/ 80 95 066, kip.vizija@siol.net

ŠE SMO LJUDJE, KI VAM

LAHKO POMAGAMO.

SOCIALNA OSKRBANA DOMU

V OBČINAH KOZJE INBISTRICA OB SOTLI

Potrebujete pomoč na domu zaradi

bolezni,

slabše pokretnosti ali starosti?

Pomoč pri hranjenju, oblačenju,

drugi vsakodnevni negi?

Pripravi ali dostavi toplega obroka,

pomoč pri gospodinjskih opravilih?

Pokličite nas in dogovorimo se za

obisk pri vas doma!

Socialno oskrbo na domu

subvencionira vaša občina.

03/ 80 95 066, kip.vizija@siol.net

ŠE SMO LJUDJE, KI VAM

LAHKO POMAGAMO.

Skupine za samopomočV Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah imajo skupine za samopomoč dolgoletno tradicijo, saj delujejo že 15 let. Trenutno imajo 7 osnovnih in 4 posebne skupine za samopomoč (literarna, kuharska, pevska in verska). Vanje je vključenih več kot 70 ljudi. Sestajajo se enkrat tedensko ob dogovorjenem času. V skupine se lahko vključijo vsi, ki si to želijo in jim njihove psihofizične sposob-nosti to dopuščajo.

Kaj je skupina za samopomoč?Osnovni pomen skupine je prizadevanje za zmanjšanje in pre-prečevanje osamljenosti in izolacije starejše populacije. Skupi-ne dajejo možnost za kakovostno življenje, medgeneracijsko povezovanje, ki hkrati pomeni pripravo srednje generacije na lastno starost. Ob tem gre tudi za reševanje stisk, težav in pro-blemov, ki so specifični za to življenjsko obdobje. Poseben po-men pa imajo tudi izkušnje in modrost starejših, ki jih prenašajo na mlajšo generacijo.Voditelji skupin, ki so zaposleni v našem domu, skrbijo, da sre-čanja potekajo redno tedensko skozi celo leto. Vsaka skupina ima dva voditelja, ki se na srečanjih izmenjujeta. Druženje v skupinah pomeni zbliževanje starostnikov, boljše medsebojno poznavanje in prijateljstvo, hkrati pa ob tem ljudje postanejo strpnejši v medsebojnih odnosih in lažje prenašajo težave, ki jih pestijo. Dejavnosti v skupinah so največkrat pogovorne teme, pred-vsem zanimive vsebine, ki so starim ljudem blizu, zlasti iz njihovih spominov, življenjskih izkušenj in spoznanj. Pripravljajo še skupna predavanja, družabne igre, praznovanja rojstnih dni, obeležijo praznike in običaje, priredijo izlete in pikni-ke, radi zapojejo, se zabavajo ob šaljivih igrah, večkrat pa se jim v skupinah za samopomoč pridružijo tudi gostje.

Vodja skupine za samopomoč šentjursko-šmarske regije, Car-men Crevar

Utrinek ob zaključku leta s praznova-njem skupinV četrtek, 17. decembra lani, smo imeli v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah zaključek ob koncu leta – vseh skupin v domu. In ta zaključek je bil nekaj posebnega. Obiskala nas je dramska skupina stanovalcev in zaposlenih iz Doma dr. Jožeta Potrča iz Poljčan. V predstavi so nam prikazali žive jaslice, ki so nas zelo navdušile. Ganjeni smo se spominjali dni, ko smo v krogu družin preživljali praznike. Temu je sledil nastop pevskega zbora, prav tako iz tega doma, in zapeli so nam nekaj čudovitih pesmi. Uživali smo ob njihovi predstavi in petju, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Po kon-čanem nastopu smo nadaljevali prijetno druženje z okusno ve-čerjo do večernih ur.Vsem voditeljem se zahvaljujem za njihov celoletni trud, da nam vsak teden krajšajo urice in poskrbijo, da nam je lepo.

Ana Babič

28. januar 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Delovno predsedstvo in dosedanji predsednik društva Edvard Krofl pri podajanju poročila o opravljenem delu

Predaja dela: Edvard Krofl, članica delovnega predsedstva Suzana Kunst in nova predsednica Urška Faller

Čestitke novi predsednici

Muzejsko društvo Kozje z novim vodstvomNa rednem letnem občnem zboru so se mi-nuli petek v kinodvorani v Kozjem zbrali člani muzejskega društva, da bi pregledali svoje opravljeno delo in si zastavili naloge za teko-če leto.

Predsednik društva Edvard Krofl je po pozdravnem govoru pre-dlagal delovno predsedstvo, ki ga je vodil Veljko Kolar.Kljub temu da društvo šteje 70 članov, udeležba na občnem zboru ni bila velika. Predsednik je poudaril, da je v društvo vklju-čenih precej posameznikov, ki niso domačini in je te člane tudi težko vključiti v določene aktivnosti društva. Ob pregledu dela v minulem letu je predsednik izpostavil dve odmevnejši razstavi, ki sta bili postavljeni v Kroflnovem mlinu. V aprilu je bila odprta razstava avtorja Milenka Straška o razbojniku Guzaju. Razstava je pritegnila veliko obiskovalcev in zaradi velikega zanimanja so jo v jesenskih mesecih prestavili v Dramlje, kjer je na temo Guzajeve življenjske zgodbe in njegove vključitve v turistič-no ponudbo potekala tudi okrogla miza. V oktobru pa so v mlinskih prostorih odprli razstavo Urške Faller, ki je nastala kot predstavitev diplomske naloge z naslovom Večni krog deve-tih trgov med Bočem in Bohorjem. Med akcijami muzejskega društva je bila v minulih letih tudi priprava muzejskih večerov, ki so obravnavali različno historično tematiko Kozjega in Kozjan-skega. Predsednik je razložil, da se zaradi zanimivih čitalniških večerov, ki jih pod vodstvom Marjana Marinška pripravlja Knji-žnica Šmarje pri Jelšah, enota Knjižnica Kozje, muzejski večeri v preteklem letu niso izvajali. Predstavil je novo prostorsko prido-bitev muzejskega društva, ki si jo skupaj z društvom upokojen-cev delijo v prostorih stare zdravstvene postaje. Predsednik pa je navedel tudi nekaj odprtih in aktualnih akcij, za katere si dru-štvo že leta prizadeva. Predvsem je tu ureditev poti in razvalin starega gradu in ureditev izvira kvalitetne pitne vode »Marof«. Predsednik je omenil tudi raziskovalno nalogo, ki so si jo zadali člani društva, v kateri bi želeli raziskati razvoj in zaton industrije v Kozjem in menil, da se je delo na nalogi sicer začelo, da so pričeli z osnovnim zbiranjem gradiva in virov, vendar pa je to zelo obsežen projekt, ki zahteva večje časovno obdobje in ve-liko angažiranje članov društva. Predsednik je ob zaključku tudi poudaril, da je pred tremi leti zgolj zaradi tega, ker ni bilo dru-gega zainteresiranega kandidata, prevzel vlogo predsednika. V teh treh letih se je trudil, da je društvo delovalo, vendar se je odločil, da naj to vlogo prevzame nekdo drug. Povedal je, da je bil podan predlog, da vodstvo društva prevzame Urška Fal-ler. Tako je ob predlaganem novem vodstvu na lastno pobudo podal svojo odstopno izjavo. Zahvalil se je občini Kozje in župa-nu za dobro sodelovanje in zgledno upoštevanje predlogov muzejskega društva. Po poročilu blagajničarke in predsednika nadzornega odbora so sledile volitve, v katerih so člani sogla-sno sprejeli odstop dosedanjega predsednika in tudi soglasno potrdili imenovanje nove predsednice Urške Faller.Nova predsednica se je za izraženo zaupanje zahvalila in pred-stavila program dela za tekoče leto. V razpravi po predstavitvi programa je dr. Slavko Kremenšek poudaril, da sta v priho-dnjem letu predvideni dve odmevnejši razstavi, in sicer rodo-slovna razstava in razstava o kleparjih in križih na Kozjanskem, ki jo pripravljata skupaj s kolegico Vladko Kobal. Dr. Kremenšek je menil, da bi bilo morda dobro nadaljevati z muzejskimi večeri, kajti vsebina muzejskih večerov ima drug pomen kot pa čital-niški večeri, saj obravnava kozjansko tematiko. Izrazil pa je tudi željo, da se v društvu nadaljuje z zbiranjem gradiva in pripravo raziskovalne naloge v zvezi z razvojem in propadom industrije v Kozjem.Dr. Vito Hazler je poudaril pomen delavnic za otroke in študen-te, saj je okolje Kozjega idealno za raznovrstne delavnice, ki bi predstavile naravna gradiva in materiale. Po razpravah je bil program dela soglasno sprejet.

Ob zaključku se je župan Dušan Andrej Kocman dosedanjemu predsedniku zahvalil za dobro sodelovanje z občino, novi pred-sednici pa zaželel veliko uspehov pri izvajanju zastavljenega programa. Poudaril je, da v občini deluje 40 društev, da je delo vsakega društva pomembno, da pa je še posebej ponosen, da v občini deluje tudi muzejsko društvo, ki na nek način opra-vlja vlogo posredovanja preteklosti v sedanjost in podajanja izhodišč za prihodnost. Obljubil je, da bo v nekaterih akcijah muzejskega društva aktivno sodelovala tudi občina, da se bo dosegel želeni cilj.Direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt je poudaril, da se v parku trudijo za ohranjanje naravne dediščine in da je to tudi priori-tetna naloga parka. Novi predsednici je čestital in ji želel veliko uspehov ter izrazil pripravljenost za sodelovanje z društvom. Predsednik kulturnega društva Lesično Miha Zakošek pa je po-dal predlog za aktivnejše sodelovanje članov kulturnega dru-štva Lesično in muzejskega društva. Ob njegovem predlogu je bila zelo dobro sprejeta ideja, da bi ob 70-letnici okupatorje-vega terorja na Kozjanskem pripravili kakšno skupno razstavo. Pobudo je z veseljem sprejel dr. Slavko Kremenšek in obljubil aktivno sodelovanje pri postavitvi tovrstne razstave, ki jo bo društvo vključilo v program dela za prihodnje leto.Po uradnem zaključku je bilo v predprostoru kinodvorane ob kratkem druženju izmenjanih še nekaj misli in spodbud za delo-vanje društva. (Jasna Sok)

14 | OKo | 28. januar 2010

Intervju: Urška Faller

"Poskušala bom doseči, da se v naš besednjak zopet vrne beseda trg."Urška Faller je v lanskem letu diplomirala na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Svojo diplomsko nalogo Večni krog devetih trgov je v muzejskem dru-štvu predstavila v obliki razstave in bila na občnem zboru muzejskega društva izvoljena za predsednico društva. Dovolj razlogov, da smo Urško Faller povabili na pogovor.

Pogovor vodila mag. Jasna Sok

Urška, pred leti ste zače-li študij etnologije in kul-turne antropologije na Filozofski fakulteti, kaj je botrovalo vaši odločitvi za ta študij?Na gimnaziji so mi bili zelo blizu predmeti, kot so geografija, zgodovi-na in sociologija, vendar me nobeden od njih ni povsem pritegnil. Vede-la sem, da želim nekaj, kar mi bo odprlo več spoznavanja o načinu življenja ljudi, o kulturah drugih narodov in njiho-vih navadah. Mamina znanka mi je svetovala

študij etnologije in tako sem se odločila, ne da bi pravza-prav vedela, ali bo ta študij zares izpolnil moja pričakova-nja.

Kljub temu da niste vedeli, kaj pričakovati od študija etno-logije, bi se danes, ko je ta študij za vami, ponovno odločili za etnologijo?Da, še enkrat bi se tako odločila. Sicer sem na fakulteti po-grešala več terenskega dela, dobila pa sem širok pogled na slovensko in evropsko etnologijo, široko obzorje multikul-turalnosti in interdisciplinarnosti.

Kaj pa možnosti zaposlitve?Želim si, da mi etnologija ne bi pomenila zgolj možnosti za-poslitve, ampak enostavno način življenja.

Zaključek svojega študija ste okronali z diplomskim delom Večni krog devetih trgov med Bočem in Bohorjem, ki govo-ri o načinu življenja v trgih nekoč in o njihovi današnji vlogi. Kje ste dobili idejo za svojo diplomsko nalogo?Živim pod trgom Pilštanj, nekaj kilometrov stran je trg Kozje, še naprej je trg Podsreda in od otroških let mi v ušesih od-meva beseda trg. Kot dijakinja in tudi kot študentka sem sodelovala v Turističnem društvu Pilštanj, ki goji do svojega trga posebno spoštovanje in moja prva seminarska naloga je obravnavala hiše na Pilštanju. Tako sem se že takrat od-ločila za preučevanje stavbne dediščine. To delo sem po-časi nadgrajevala, obiskala sem arhive v Celovcu, Gradcu in Zagrebu, od koder sem črpala nove vire informacij. Tudi domačini so mi bili s svojimi bogatimi izkušnjami zelo naklo-njeni in tako nisem imela nobenih težav pri pridobivanju raznovrstnih informacij. Diplomsko nalogo sem razširila na devet trgov, pri opisih vseh devetih pa se mi je krog vsega čudovito sklenil in nastalo je diplomsko delo, ki pa je zgolj podlaga za nadaljnje delo.

Svojo diplomsko nalogo ste v obliki razstave predstavili tudi v okviru muzejskega društva. Je v navadi, da se študentje odločijo za tovrstno predstavitev svojih diplomskih nalog? Mislim, da je to bolj izjema. Z razstavo sem se pravzaprav želela domačinom zahvaliti za pripravljenost sodelovanja in nudenja informacij pri nastajanju mojega diplomskega dela. Mislim, da si na takšen način v etnologiji odpiraš pot, ko delo, ki ga opraviš, v tistem okolju tudi predstaviš.

Ob predstavitvi naloge ste sodelovali z Markom Sokom, ki je vaše delo zaokrožil tudi v dokumentarnem filmu, ki smo si ga ob vaši predstavitvi imeli možnost tudi ogledati. Tako je vaša diplomska naloga zaživela tudi v gibljivih slikah. Ko sem pripravljala razstavo, sem jo želela narediti čimbolj atraktivno, želela sem si nekaj nenavadnega, nevsakda-njega. Naključje je hotelo, da sva se z Markom srečala in sam mi je predlagal, da bi na to temo posnel film. Nisem pa si predstavljala, da bo vse to za sabo potegnilo res veliko dela. Toda mislim, da nama je uspelo. Skozi film prihaja do izraza preplet preteklosti s sedanjostjo, človeka z naravo, umetnosti z vsakdanjostjo …

S svojo predstavitvijo naloge so vas imeli priložnost spoznati tudi člani Muzejskega društva Kozje in med člane je prišel predlog, da postanete predsednica društva. Nam lahko opišete svoja občutja ob imenovanju za predsednico?Prvi predlog sem pravzaprav dobila od dr. Slavka Kremen-ška, ki je bil tudi sam prvi predsednik muzejskega društva. Brez posebnega razmišljanja sem ponudbo sprejela. Takoj sem videla možnosti, skozi katere bi muzejsko društvo zelo uspešno delovalo in si s tem pridobilo velik ugled v občini kot tudi širše. Vesela sem bila, da je moja kandidatura bila sprejeta. Prav tako pa je bil zame neverjeten občutek, ko sem videla, da so me člani društva enotno podprli.

Nam lahko na kratko predstavite svojo vizijo delovanja društva?Moja vizija dela društva je želja, da bi zajela čim širši spekter načina življenja ne le kozjanskega človeka, ampak celo-tnega območja med Bohorjem in Bočem. Rada bi, da bi kulturno dediščino predstavljali na takšen način, kot recimo Kozjanski park predstavlja naravno dediščino. Vaš program dela je zelo obširno zastavljen. Lahko morda izpostavite tiste zadeve, ki jim boste v programu dali pred-nost oziroma poudarek.Nekaj novega bo vsekakor delo z osnovnošolskimi in sre-dnješolskimi otroki. Skozi delavnice bi rada otroke sezna-nila, kako bogato je to območje z rokodelskimi in drugimi dejavnostmi, rada bi, da bi otroci zopet spoznali vlogo nekdanjih praznikov v okviru nekdanjih tradicijskih vrednot, ne pa zgolj s stališča potrošništva. S člani društva bi rada opravljala izlete in pohode, kjer bi spoznavali svoj kraj. Med pomembnimi načrti je tudi revitalizacija Kroflove domačije, ki je bila na pobudo dr. Slavka Kremenška razglašena kot

INTERVJU

28. januar 2010 | OKo | 15

INTERVJU, KRAJEVNI MOZAIK

kulturni spomenik. Ta projekt naj bi bil osnova za revitaliza-cijo še ostale stavbne dediščine na našem območju. Nujno potrebni so nekateri popravki na mlinu in nato še na gospo-darskem objektu, ki stoji v neposredni bližini. Ta projekt bo tudi pokazal na pomembnost nekdanjih obrtnih znanj in na kvaliteto naravnega gradbenega materiala. Namembnost tega objekta bomo uporabili za delovanje društva in tako pokazali kraju, da je mogoče tudi v starih in obnovljenih zgradbah delovati in živeti ter si jih prilagoditi za potrebe sedanjega načina življenja. Poskušala bom doseči, da se v naš vsakdanjik zopet vrne beseda trg kot del terminologije bivanjskega prostora, da trg dobi takšno reputacijo, kot jo ima mesto, ker trg pomeni za okoliš neko administrativno središče, kjer so se nekdaj odvijale pomembne stvari. Želela bi, da se trgu vrneta nekdanja vloga in pomen.

Verjetno se ne strinjate z nastajajočim trgovskim centrom v Kozjem, ki naj bi po predvidevanjih iz trga prestavil nekate-re storitvene dejavnosti (banka, pošta ipd).Zelo sem bila besna, kako lahko tako majhen kraj kot Kozje potrebuje trgovski center. Zdi se mi velika škoda, da se po-trošništvo seli tudi v tako male kraje. Ni mi razumljivo, zakaj ostaja prepričanje, da nazaduješ, če ostajaš v trgu, in da le megalomanski trgovski centri pomenijo neke vrste napre-dek. Tukaj je že od nekdaj bil trg center in središče vsega dogajanja in gradnja trgovskega centra se mi zdi velika na-paka tega okolja. Ta problem nastane, kjer ljudje premalo spoštujejo svojo kulturno dediščino. Potrebni bi bili centri za spodbujanje aktivnosti v smeri spodbujanja kulturne dedi-ščine, da bi ljudem pokazali, da je to, kje živijo in s čim živijo, tista kvaliteta, ki jo je treba ohranjati in negovati. Mislim se-veda na dediščino, ki jo ponuja trg Kozje kot izredno kvali-

tetna naselbinska dediščina.

Kot mi je znano, ste kot študentka tudi pridno delali in si večinoma sami ustvarjali pogoje za študij. Tudi to je boga-ta izkušnja, ki jo boste verjetno lahko koristili pri delovanju društva. Kot študentka sem si denar za študij in za svoje potrebe služi-la z različnimi deli. Med drugim sem prišla do dela, kjer sem spoznala delovanje večjih gospodarskih družb, delovanje same države, spoznala sem različne zakone ter pretok de-narja in blaga in mislim, da mi bodo prav te izkušnje v veliko pomoč pri iskanju finančnih sredstev za delovanje društva.

Kakšne bodo torej poti pridobivanja finančnih sredstev za delovanje društva?Pri delovanju društva bom skušala spodbuditi pridobivanje sredstev iz evropskih skladov, iz državne blagajne, pred-vsem pa z razpisov raznih ministrstev, predvsem ministrstva za kulturo, ministrstva za razvoj podeželja in drugih, kjer so razpisi namenjeni kulturni dediščini.

Vaša želja je tudi v članstvo vključiti čim več mladih. Ka-kšna bodo vaša prizadevanja v tej smeri? V tem okolju je še ogromno potenciala. Delo je potrebno predstaviti širše, da bodo mladi pripravljeni pristopiti k delu in sodelovati z društvom. S svojim delom bi rada vplivala na občino in širšo lokalno skupnost, da bi se odpirale nove mo-žnosti zaposlitve, ki bi se lahko izvrševale tudi v smislu tradi-cijskega prenašanja znanja, kot npr. razni rokodelski mojstri, eko pridelovalci in podobno.

Urška, prav lepa hvala za vaš pogovor.

Zahvala Urške Faller Milenku Strašku, avtorju razstave o Guzeju.Ob predstavitvi filma Večni krog devetih trgov.

Uspešne predstavitve na sejmu Turizem in prosti časDel največje sejemske prireditve s podro-čja turizma in idej za kakovostno preživlja-nje prostega časa v Sloveniji so bili tudi naši kraji. Predstavljali so se na različnih stojnicah in poleg promocijskega materiala poskrbeli, da so si jih obiskovalci zapomnili tudi po do-mačih dobrotah.

Med najživahnejšimi dogajanji na sejmu je bil zagotovo

razstavni paviljon Jurček, kjer so se pod okriljem Turistične zveze Slovenije predstavljala turistična društva. V tej družbi se je letos znašlo tudi turistično društvo Bistrica ob Sotli, ki je izkoristilo ponudbo TZS in bilo na sejmu prisotno v dneh vikenda. V soboto sta Bistrico ob Sotli skušala kar najbolje predstaviti Marko Debelak in Nejc Kunst. Ker pa se zaradi višje sile predstavitve ni mogel udeležiti nihče iz družine Kralj, sta poskrbela tudi za predstavitev in degustacijo njihovega vina. Naslednjega dne so obiskovalci poleg na razstavnem prostoru TD Bistrica ob Sotli lahko degustirali tudi Hohnječe-vo bučno olje. Tega dne je za celostno promocijo skrbel Jože Hohnjec s sinom Vidom. Za predstavitev društva je bila zadolžena Nika Šarlah, ki je koordinirala dvodnevno doga-janje in poskrbela za promocijski material. V stekleni dvorani se je predstavljalo celotno območje Ob-sotelja in Kozjanskega. Bogato podeželsko ponudbo so predstavili v treh tematskih sklopih: aktivne počitnice, doži-vetje narave in gastronomije ter doživetje kulturne ponud-be kot tri dodane vrednosti tradicionalni ponudbi številnim

16 | OKo | 28. januar 2010

termalnim centrom na našem območju. V okviru Obsotelja in Kozjanskega, za skupno predstavitev so ponovno poskr-beli na RA Sotla, sta se predstavljali občini Kozje in Podče-trtek. Prva se je v petek predstavila občina Kozje. Poleg promocijskega materiala je rezbar Marko Kostajnšek rezljal kozjanska jabolka, ki so postala zaščitni znak tega podro-čja, sočasno pa se je v okviru občine predstavljal tudi Koz-janski park. Dogajanje si je tega dne v spremstvu članov društva steklarjev Slovenije, ki ima sedež na Bučah, ogledal tudi župan Dušan Andrej Kocman. Zadnji dan sejemskega dogajanja je v okviru predstavitve Obsotelja in Kozjanske-ga svoj dan imela občina Podčetrtek. Manjkale niso tradi-cionalne dobrote, ki jih poznamo v teh krajih, od patrovih kapljic in čokolade do Halerjevega piva, Amonovega vina, županovega vina, manjkala pa ni niti jelenova salama. Le-to je med drugim rezal tudi sam župan Peter Misja, ki je z županovim vinom z veseljem nazdravil tudi z obiskovalci. Za dodatno promocijo so poskrbele še članice društva kmetic Ajda, ki so spekle dobrote, ki jih je Fanika Šket razdelila med obiskovalce. Le-ta je povedala, da je pričakovala nekoliko večji obisk. Po njenih besedah lahko le ugibamo, zakaj je bilo celotno nedeljsko dogajanje slabše obiskano, v soboto so namreč zabeležili dosti več obiskovalcev. Poleg predsta-vitve v okviru občine Kozje pa je bil Kozjanski sejem na sejmu TIP prisoten kar vsak dan. Na tem sejmu so se letos namreč prvič skupaj predstavljala zavarovana območja Slovenije in s skupno promocijo opozorila tudi na pomembnost pove-zovanja. Kozjanski park je tako svojo ponudbo zavarovane-ga območja predstavil širokemu krogu obiskovalcev TIP-a, marsikoga pa so navdušili tudi do te mere, da jim je obljubil, da jih obišče. Seveda pa na sejmu niso manjkale niti Terme Olimia, ki so se predstavljale v okviru razstavnega prostora Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Sabina Antloga, ki je v termah zadolžena za slovenski trg, je bila na sejmu pri-sotna vse dni odprtja. Povedala je, da je obiskovalce naj-bolj zanimal maja odprt Wellness Orhidelia, trudili pa so se, da so jim predstavil in jih navdušil tudi nad ostalo bogato in raznoliko ponudbo Term Olimia. (Zdenka Ivačič)

KRAJEVNI MOZAIK

Razstavni prostor Obsotelja in Kozjanskega je bil vseskozi dobro obiskan.

Sabina Antloga je povedala, da je med obiskovalci največje zanimanje požel Wellness Orhidelia.

Kozjanski park je bil na sejmu prisoten vsak dan v okviru skupne stojnice slovenskih zavarovanih območij.

Župan Peter Misja je rezal salamo in z obiskovalci nazdravil z županovim vinom.

Rezbar Marko Kostanjšek je predstavljal svoje izdelke in rezljal »Kozjanca«.

V okviru TD Bistrica ob Sotli sta Jože in Vid Hohnjec pripravila degustacijo bučnega olja.

28. januar 2010 | OKo | 17

Naši talenti drugičV prejšnji številki časopisa OKo smo že pisali o naših talentih, ki so se odločili, da se predsta-vijo širni Sloveniji. V tednu dni pa smo odkrili še tri talente, ki so naše gore list in so prestali predizbor oddaje Slovenija ima talent. Predstavljamo Leo Zobec, Boruta Domitroviča in Romino Korva.

KRAJEVNI MOZAIK

Zapeti je morala kar dve pesmiLea Zobec iz Dekmance obiskuje tretji le-tnik gimnazije v Rogaški Slatini in jo v do-mačih krajih ter tudi v šoli, pa še marsikje drugje, poznajo kot odlično pevko. Na-stopila je že na raznih šolskih prireditvah, med pomembnejše nastope uvršča na-stop na festivalu Lent, kot vokalista pa je kar dvakrat nastopila v ljubljanskem hotelu Union. Solo petje se že tri leta uči pri Niki Vipotnik. Lea prepeva tudi v vo-kalni skupini Orans ter kar v dveh zborih, gimnazijskem in domačem mešanem pevskem zboru v Bistrici ob Sotli. Izkaza-la se je celo kot dirigentka in poskrbela, da so otroci iz Dekmance s petjem obo-gatili božični večer v Davjeku. Po vseh uspešnih nastopih se je odločila, da je čas, ko mora naprej in se predstaviti širši javnosti, zato se je prijavila na predizbor oddaje Slovenija ima talent. Vse skupaj se je pričelo s prijavo, potem pa je dobila nalepko s številko in jo, ker je bilo prisotno malce treme, nekoliko pomešala. Potem ko jo je komisija poklicala, pa ni vedela, da kličejo njo in so jo priklicali šele z ime-nom in priimkom. Najprej je zapela pe-sem Imagine, ker pa je komisija želela še več, je kot dodatek zapela še del pesmi Amazing Grace. Povedala je, da so bili po njenem nastopu kar radovedni. Zani-malo jih je, če ima podporo staršev in pri-jateljev ter zakaj se je odločila za nastop. Samozavestno je odgovorila na njihova vprašanja in zagotovila, da ima veliko podpore. Sedaj pa komaj čaka rezulta-te, ki naj bi bili znani 7. februarja.

»Vse skupaj je bila prijetna izkušnja«Srednješolec Borut Domitrovič je prav tako kot Lea gimnazijec. Obiskuje drugi letnik gimnazije v Rogaški Slatini in ima poleg učenja še kar nekaj hobijev, med drugim je tudi odličen strelec.Na predizboru oddaje Slovenija ima ta-lent se je predstavil s prav posebno toč-ko, imenovano »beat box«. Ko smo ga povprašali, kaj to sploh je, je povedal, da je to glasba, ki se ustvarja z usti. Dodal je še, da si v glavi najprej zamisliš ritem in ga potem oblikuješ v neke vrste glasbo ter razložil, da si bodo mnogi njegov na-stop lažje predstavljali, če bodo besedici »beat box« vtipkali na svetovni splet in si ogledali razne različice. Povedal je, da je tovrstno glasbo spoznal prek televizij-skih ekranov, nanjo pa ga je opozorila tudi mama Zlatka. Za nastop se je odločil kar kmalu, ko je izvedel za tekmovanje, na katerega se ni posebej pripravljal, saj pravi, da je »beat box« ena sama im-provizacija, odvisna tudi od trenutnega razpoloženja. Na sam dan D se je najprej prijavil, potem ko so ga oštevilčili, pa po-trpežljivo čakal na svoj nastop. Zaupal nam je, da je bilo nekaj tiste potrebne treme le prisotne, je pa tudi takoj opazil, da se je s podobno točko predstavil le še en mladi talent. Komisija je bila pozi-tivno presenečena in zadovoljna z nje-govim nastopom. Zanimalo jih je še, če s to glasbo osvaja punce. Borut je samo-zavestno odgovoril, da za to uporablja druge načine, povedal pa je še, da je bil tudi sam z nastopom zadovoljen. Do-dal je še, da ni obremenjen z rezultatom. Če ga bodo povabili še na kakšen izbor, bo vesel, drugače pa je bila to zanj zelo prijetna izkušnja. Morda pa vseeno tudi z »beat boxom« osvoji kakšno punco.

Spodbujali so jo starši in sestraRomina Korva iz Zdol, ki obiskuje srednjo šolo za gostinstvo in turizem, je svoja otroška leta preživela v Kanadi in se je v rojstni kraj svoje mame skupaj s starši pre-selila pred dobrimi tremi leti. Na Zdolah se je kmalu dobro znašla, si poiskala pri-jatelje, čas pa je našla tudi za petje, saj je že od malih nog zelo rada prepevala. Vedno je našla priložnost, da je sodelo-vala v različnih pevskih zborih, rada pa se je udeleževala vseh ostalih dejavnosti, ki so povezane s petjem. Ko je na televiziji videla reklamo za oddajo Slovenija ima talent, se je odločila, da tam tudi sama preizkusi svoj talent. Takoj ko je padla odločitev, da nastopi, so se pričele tudi njene priprave. Izpilila je glasbeno točko in poskrbela za izvirno, čisto svojo koreo-grafijo. Ko so ji dodelili številko, jo je bilo nastopa kar malce strah. Vendar se je razblinil s pomočjo sotekmovalcev, s ka-terimi so se pogovarjali, izmenjevali izku-šnje in postali že pravi prijatelji. Ko je prišla pred komisijo, je bila tako polna energije in zelo vesela, zato je bil njen nastop še toliko boljši. Z njim je bila zadovoljna tudi komisija. Pohvalili so to, da je dala vse od sebe in ji razložili, da mora rezultate počakati do 7. februarja. Zanimalo jih je tudi, kaj vse je že v življenju počela, zakaj je prišla, kaj želi z nastopom doseči, če želi zmagati in kaj bi ji zmaga pomenila. Romina je povedala, da v tem trenutku ničesar ne pričakuje, da pa upa na naj-boljše. Najboljše pa je predvsem to, da se je prijavila in pokazala, kar zna. In če-prav v Slovenji še ne živi dolgo časa, je dokazala, da se je dobro vklopila v novo okolje in da bomo o njej še slišali. Vesela je tudi, da so jo vseskozi spodbujali starši in sestra. Zanje pravi, da so njena najve-čja in najboljša podpora.

Lea Zobec je komisijo tako očarala, da je mo-rala zapeti kar dvakrat.

Borut Domitrovič je presenetil s prav posebno točko, imenovano »beat box«.

Romina je skušala komisijo prepričati s petjem in koreografijo.

18 | OKo | 28. januar 2010

Pozimi pa rožice ne cveto … Ali pač?Lahko rečemo, da to pravilo razen redkih izjem drži. Ena od pozimi cvetočih izjem je teloh, pozimi in spomladi cvetoča zelnata trajnica, ki jo večina ljudi pozna predvsem po njenih belih cvetovih. Beli cvetni popki se pojavijo že novembra, a se razcvetijo šele, ko rastišča vsaj malo ogreje zimsko sonce in se cvetovi prebijejo skozi belo snežno ode-jo.

Zakaj se torej ena od vrst teloha imenuje črni teloh (Helle-borus niger), če so njegovi cvetovi beli? Odgovor se skriva v tleh – korenike te rastline so črne. Ali veste, da lahko telohi cvetijo tudi rožnato, škrlatno, zele-no ali celo pisano? Črni teloh z belimi cvetovi je le ena od petih vrst, ki samoniklo rastejo pri nas. In koliko vrst najdemo drugod po svetu? Skupno število vseh vrst, ki jih najdemo na zemeljski obli, je le trikrat tolikšno, kot jih raste pri nas v naravi – torej 15 vrst. Slovenci smo lahko tudi zato upravičeno po-nosni na našo deželo, glede pestrosti vrst, ki živijo pri nas v naravi (strokovno temu rečemo biodiverziteta), nam lahko zavidajo številni drugi večji evropski narodi. Seveda pa je predpogoj za ponos naše vedenje in zavedanje o pomenu pestrosti tako glede vrst teloha kot tudi drugih živih bitij.No, pa poglejmo nekaj značilnosti te zanimive rastline. Telohe praviloma najdemo na senčnih ali polsenčnih, red-keje na sončnih legah, vsi pa so ljubitelji globokih, s humu-som bogatih tal; pogosto jih najdemo v gozdu ali na goz-dnih robovih. Večina je kalcifilnih, to pomeni, da rastejo v tleh, kjer je relativno veliko kalcija, redki rastejo na kislih tleh. Srečamo jih v združbi z jetrnikom, volčini in jelenovim jezi-kom. Listi so zimzeleni in značilnih oblik – posebnemu tipu dlanasto deljenega lista pri telohu rečemo stopalast list. Najprivlačnejši deli rastline so seveda cvetovi, ki pri nekate-rih vrstah zacvetijo že pozimi, v gorskem svetu pa najdemo cvetoče primerke tudi v pozni pomladi. Poleg bele barve cvetnih lističev najdemo tudi takšne z bledo zeleno ali ru-meno zeleno barvo ter takšne z rožnatimi ali temno škrlatni-mi cvetnimi lističi. Blagodišeči teloh (H. odorus) nas že z imenom povabi, da ga povonjamo – dišijo njegovi cvetni lističi, ki so zelenkaste barve, sam cvet v premeru meri od 5 do 7 cm. Pri deljeno-listnem telohu (H. multifidus) so listne krpe ožje kot pri ostalih vrstah, barva cvetov pa je zelena. Po imenu hostni teloh (H. dumetorum) lahko sklepamo o rastišču te vrste – raste predvsem na vlažnejših rastiščih v gozdu, v mejicah in med grmovjem. Cvetovi črnoškrlatnega teloha (H. atrorubens) so prav takšni – črnoškrlatni, včasih pa tudi škrlatnozeleni. Kot že vemo, so cvetovi črnega teloha beli, lahko tudi ro-žnato nadahnjeni. Po oploditvi se iz cvetov razvijejo plodovi (mešički), ki glede okrasnosti ne zaostajajo veliko za cvetovi. Telohe uvrščamo v družino zlatičnic (Ranunculaceae) in upoštevamo še eno njihovo lastnost – strupenost. Strupeni del rastline so predvsem njene korenike. Ob letošnjih rednih pošiljkah snega je narava prekrita z bla-godejno snežno odejo. Pod njo se skrivajo zgoraj opisani zimski biseri, a verjetno ni več daleč čas, ko bodo predrli snežno preprogo in zasijali v vsej svoji lepoti. Bodite pozorni in opazili jih boste na svojih sprehodih v naravi. Veliko užitkov ob opazovanju vam želim. (Nada Vreže, Kozjanski park)

Zimska idila v Kozjanskem parku

KOZJANSKI PARK

Utrinek zimske pokrajine je v fotografski objektiv ujela Barbara Ploštajner.

28. januar 2010 | OKo | 19

DUHOVNO OKO

Svečnica – Gospodo-vo darovanjeDanašnja božja beseda zveni slovesno in ve-selo, ko Kristus prihaja prvič v tempelj, da bi bil darovan Bogu.Zakaj sta Jožef in Marija nesla Jezusa v tempelj? Po Mojzesovi postavi je bilo za-povedano, da morajo star-ši štirideseti dan po rojstvu prvorojenca priti v jeruza-lemski tempelj in ga daro-vati Bogu. To dejanje je bilo združeno z dajanjem simbo-ličnega daru dveh golobč-kov ali dveh grlic. Obenem je mati opravila obredno očiščevanje. Tako sta tudi Jožef in Marija ponesla Jezusa v Jeruzalem, ki je približno sto petdeset kilometrov oddaljen od Na-zareta.Prerok Malahija je deloval okrog leta 450 pred Kristu-som in napoveduje prihod 'angela zaveze', ki bo kot

Piše: Jože Hribernik, župnik na Pilštanju in v Zagorju

livarjev ogenj in lug pralcev očistil človeštvo vseh grehov in umazanij. Ostalo bo samo to, kar je iskreno in pristno, vse ostalo pa bo izbrisano. In ta napovedani Odrešenik je prišel v osebi Jezusa, ki je s svojo ponižnostjo, ljubeznijo, darovanjem osvobodil člo-veštvo in zgradil most sprave med človekom in Bogom. Ameriški pisatelj Emerson pri-poveduje zanimivo zgodbo, ki jo je doživel na enem svo-jih potovanj. Ves utrujen je stopil na avto-bus in zrl v drvečo pokrajino. Tudi ostali potniki so se dol-gočasili in mnogi potonili v spanec. Na neki postaji je vstopi-la mlada mati z majhnim

otrokom. Komaj se je use-dla in ozračje v avtobusu se je silno spremenilo. Ob živahnem otroku so potniki takoj pozabili na svoje skrbi in vsakdanje težave. Začeli so se zabavati z otrokom in pogovarjati z njegovo ma-terjo. Dolgočasje, ki je prej vlada-lo v avtobusu, je hipoma iz-ginilo. Vsak je imel kaj vpra-šati otroka in vsak mu je imel tudi kaj povedati. Ob otroku so potniki oživeli.Odkar je v naš vesoljski av-tobus, pred več kot dva ti-soč leti, vstopila mlada mati s svojim sinom – Marija z Je-zusom – in ga v templju da-rovala Bogu in s tem vsemu človeštvu, je potujoče ljud-stvo prevzelo toplo čustvo in skrivnostna sila. Izmučeni potniki občutimo ob njem novo moč. Od te-daj, ko je vstopila v zgodo-vino človeštva Marija z Je-zusom, je potujoče ljudstvo začutilo v sebi hrepenenje po življenju. Z nami potujeta

in nismo več zdolgočaseni in brezvoljni. Sta v tolažbo vsem trpečim, v pomoč slabotnim, rešilni kažipot izgubljenim, svetilnik tavajočim, zvezda severni-ca in kompas vsem, ki jadra-mo po širnem in nevarnem oceanu življenja.

OBVESTILO»OLIMJE – Župnija Marije Vnebovzete v Olimju vabi v nedeljo, 31. januarja 2010, ob 15. uri k mesečni molitveni uri v čast Božjemu usmiljenju. Zaključek bo s sveto mašo ob 15.30.«

V Olimju želijo svojo vas še polepšatiVse, ki so na kakršenkoli način doprinesli k uspehu na tekmovanju Entente Florale, so olimski patri v zahvalo povabili na druženje, kjer so se vsi skupaj že zazrli v prihodnost in snovali načrte, kako Olimje še polepšati.

Pater Ernest, ki je vse zbrane nagovoril v prijetnem ambien-tu samostanske jedilnice, ni skrival veselja, ker so se odzvali vabilu in takoj dodal, da je vsako srečanje organizirano z namenom. Tudi ponedeljkovo srečanje, ki se je pričelo z okusno večerjo, je imelo svoj namen. Pater Ernest se je naj-prej spominjal dne, ko mu je bilo povedano, da se bo vas Olimje prijavila na prestižno tekmovanje Entente Florale. Ta-krat ni skrival presenečanja, da je tekmovanje pravzaprav pred vrati in je z delom takoj pričel. Kljub nekaterim skeptič-nim mislim pa je bilo na dan, ko je v Olimje prišla komisija, vse v takšnem redu, da so ocenjevalci Olimju dodelili toli-ko točk, da je bila vas Olimje razglašena za zlato evropsko vas. Kljub veselju pa je pater vsem zbranim položil na srce, da so z zlato medaljo dobili tudi obveznosti. Želi si, da bi s skupnimi močmi uresničili prvotne načrte o izgledu Olimja in to vas naredili še lepšo. Z njim so se strinjali tudi prisotni, ki niso skoparili s pobudami. Med temi je bila tudi pobuda Urbana Videtiča o blagovni znamki Olimje, ki bi vsemu, kar izdelujejo v Olimju, vtisnila še dodatno vrednost. Besedam in željam patra Ernesta je prikimal tudi župan Peter Misja, ki je tudi sam mnenja, da je potrebno izgled Olimja, ki so

ga potrdili na podlagi zasnove krajinske arhitektke Vesne Zakojnšek, izpeljati do konca. Ker pa je med zbranimi bil tudi član komisije Anton Schlaus, je predstavil še tisto plat ocenjevanja, ki je bila neizrečena. Ugotovili so, da so tudi člani komisije ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki se jih za-vedajo že Olimci, in bili zato še bolj odločeni, da mora zlata vas zasijati v vsej svoji lepoti. (Z. I.)

Pater Ernest si želi, da bi Olimje dobilo še lepšo podobo.

20 | OKo | 28. januar 2010

NASVETI, OGLASI

Alkohol v vinu in organizmuPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

V vinu je veliko različnih vrst alkoholov. Naj-bolj znana sta metilni in etilni alkohol. Metilni alkohol se v vinu nahaja v zelo majhnih ko-ličinah. Metanol kot tak ni strupen, strupena pa sta metanal in metanojska kislina, ki na-staneta v jetrih pri presnovi metanola.

Oba produkta uničujeta očesni živec in povzročata trajno slepoto. Bolj blag in veliko bolj zastopan alkohol v vinu je etanol ali etilni alkohol. Etanol je tipična sestavina alkoholnih pijač, nastala v procesu alkoholne fermenta-cije. V lahkih vinih je vsebnost alkohola 7–10 vol. %. Sre-dnje močna vina imajo 10–12 vol. %, močna pa tudi do 16 vol. %.Alkohol se iz telesa ne izloči v enaki obliki, kot ga spije-mo, saj je za organizem zelo strupen. Pri razgradnji alko-

hola na neškodljive substance nam pomagajo encimi t. i. alkoholdehidrogenaze. Postopek razgradnje alkohola v organizmu poteka na naslednji način:CH3CH2OH (etanol) + NAD = CH3CHO (acetaldehid) + NADH + H.V človeškem organizmu ima encim alkoholdehidroge-naza ključno vlogo pri razstrupljanju etanola. Encim je v jetrih in v želodcu in katalizira oksidacijo etanola v ace-taldehid. Da je ta encim navzoč v človeškem organiz-mu, kaže na to, da alkohol našemu telesu ni neznanka. Prvotno je imel funkcijo razgradnje etanola iz naravne fermentirane hrane. Encim ljudem omogoča uživanje alkoholnih pijač. Zanimivo je, da je iz etanola nastali acetaldehid za or-ganizem še bolj strupen in se zato takoj pretvori v ocetno kislino in druge nestrupene spojine.Alkoholdehidrogenaza deluje tudi pri razstrupljanju dru-gih alkoholov, tako na primer oksidira metanol do for-maldehida, ki je za telo zelo strupen. Zahvaljujoč večji afiniteti alkoholdehidrogenaze do etilnega alkohola se oksidacija metanola v formaldehid ne zgodi in ga izloči-mo nespremenjenega z izdihanim zrakom in sečem. Pri zastrupitvi z metanolom je protistrup etilni alkohol.Encim alkoholdehidrogenaza je pri ženskah manj učin-kovit kot pri moških, kar je najverjetneje vzrok, da žen-ske slabše prenašajo alkohol. Stopnja aktivnosti encima je različna tudi med posameznimi etničnimi skupinami. Znano je, da Azijci zelo težko presnavljajo alkohol.Uživanje prevelikih količin alkohola povzroči prebitek NADH, kar vpliva na proces glukogeneze v jetrih – posle-dica je nizka koncentracija sladkorja v krvi in občutek, ki ga imenujemo »maček«.Alkohol v zmernih količinah zmanjša verjetnost za razvoj nekaterih vrst raka in možnost za srčno kap.

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

- AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN)

- 30 LET GARANCIJE

- UGODNE CENE DODATKOV

- UGODNA DOSTAVA

- POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

28. januar 2010 | OKo | 21

Včeraj je tretjo svečko na torti upihnil Filip Štukelj Povh iz Sel. Veliko razigranih in brezskrbnih otroških dni ter da bi jih vedno razveseljeval s svojo igrivostjo, mu želijo bratec Kevin, mamica in ati ter vsi, ki ga imajo radi.

Čestitamo!

Vse naj naj Žigu Jug za njegov 8. rojstni dan, mu želijo ati, mamica in bratec Žan.

KRAJEVNI MOZAIK

Pri svojih osemdesetih letih se še vedno radi zavrtijoV krajevni skupnosti Buče so v letošnjem januarju imel kar 3 krajane, ki so praznovali 80. roj-stni dan. Kljub temu, da je številka 80 zapisna v vseh njihovih rojstnih dnevih, so za svoja leta vsi še zelo vitalni in si tudi v bodoče želijo, da jim zdravje čim bolj služi.

Julijana Jug si vsak dan zapojeKot prvo so člani RK Buče skupaj s predsednikom PGD Buče Brankom Lugaričem in muzikantom Jernejem Cvekom obiskali Julijano Jug. Le-ta jih je nasmejana in dobre volje spre-jela ter povedala, da živi večinoma sama. Kljub temu pa še vsak dan sku-ha kosilo za vnuka Sandija. Poveda-la je, da je skrivnost njenega dobre-ga videza v tem, da vsak dan sede pred okno in si zapoje, potem ko sku-ha kosilo. In ker rada poje, je zapela tudi obiskovalcem ter dodala, da je verjetno ta njen dar podedoval tudi vnuk, ki je muzikant. In čeprav so tudi obiskovalci s sabo pripeljali mu-zikanta, ki jo je razveselil s pesmijo, se tega dne ni zavrtela. Povedala pa je, da je plesala na praznovanju, ki so ga zanjo pripravili njeni najbližji in jo prijetno presenetili. Dodala je še, da so jo presenetili tudi oni s svojim obiskom, predvsem pa se jim je za-hvalila za vse lepe želje.

Željko Romih se še vedno rad zavrti s svojo ženoDrugi januarski slavljenec je bil Želj-ko Romih iz Zeč. Željko se je obisko-valcev, predsednice RK Buče Jožice Plevnik, predsednice KS Buče Mile-ne Krajnc in Alenke Plevnik ter Vlada Sinkovič, zelo razveselil. Najbolj pa je bil vesel igranja muzikanta Jerneja, saj se je takoj, ko je le-ta raztegnil meh harmonike, zavrtel s svojo ženo Vido, s katero sta že praznovala šestdeseto obletnico poroke. Željko je povedal, da sta imela z ženo tež-ko življenje, saj je bil rudar v Hrastni-ku. Takoj ko je odšel v pokoj, pa sta si z ženo dom ustvarila v Zečah. Tu se prijetno počutita, veliko pa tudi plešeta kar ob glasbi, ki prihaja iz ra-dijskega sprejemnika. Kot zanimivost je Željko povedal, da na svoji zlati poroki nista izpustila prav nobene skladbe in vseskozi plesala. Obisko-valci so jima zaželeli, da bi tudi v pri-hodnje izgledala tako dobro, da bi jima zdravje služilo ter da bi še dolgo plesala skupaj.

Julijana Sinkovič se sploh ne počuti stara 80 letVsi tisti, ki so obiskali Željka, so nasle-dnjega dne obiskali še Julijano Sin-kovič. Na njenem domu v Vrenski Gorci so jo iskali že dan poprej, ker pa je praznovala z domačini, so ji prišli voščit dan kasneje. Tudi Julija-na se je obiskovalcev zelo razvese-lila. Povedala je, da ji še ni bilo tako lepo, kot ji je sedaj. Vsak dan se od-pravi v hlev, kjer ima še 6 krav, ki so ji v veliko veselje. Vsako jutro zato komaj čaka, da gre v hlev in malce pokramlja s svojimi živalmi. Zadovolj-na pa je tudi, ker ji zdravje služi in skoraj ne verjame, da rojstni podatki kažejo že toliko let, saj se počuti še prav mladostno. Da tako izgleda, so zatrdili tudi obiskovalci, ki bi mislili, da so na obisku pri kakšni šestdese-tletnici, če ne bi vedeli, da je stara že osemdeset let. Svojo vitalnost pa je dokazala tudi, ko se je ob zvokih harmonike zavrtela z obiskovalcem Vladom. (Z. I.)

Julijana s predsednico RK Buče in muzikantom

Željko je obiskovalcem povedal, da z ženo še vedno rada plešeta.

Julijana svoja leta zelo dobro skriva.

22 | OKo | 28. januar 2010

Klobasna šestdeseticaV soboto, 23. januarja, je dopolnil šestdeset let Jože Debelak iz Ješovca pri Kozjem. Prijatelji so ga presenetili s praktičnim darilom. »Šestdesetico« so iznajdljivo naredili kar iz domače klobase, posodo pa napolnili z vsem, kar bo potreboval za

bližajoče se koline. Zaklali bodo namreč prašička, katerega so isti prijatelji lani podarili Jožetovi ženi Anici za rojstni dan. Jože in Anica sta obljubila, da jih bosta povabila na pokuši-no klobasne »šestdesetice«, najverjetneje na jožefovo. Spet bo veselo, Filipančičev Jožek pa bo spet raztegnil svojo fraj-tonarico, kot jo je v soboto pri Debelakovih. (OKo)

Izvirno darilo, s katerim so Jožeta presenetili prijatelji.Slavljenec Jože z ženo, prijatelji in vnukoma

KRAJEVNI MOZAIK, OTROŠKO OKO

Otroci iz vrtca na smučehPrve smučarske korake so na tridnevnem zi-movanju na Arehu osvajali otroci iz bistriške-ga vrtca Pikapolonica. Poleg aktivnosti na snegu so praznovali celo dva rojstna dneva in plesali v pižamah.

Na zimovanje na Areh so se otroci iz vrtca Bistrica ob So-tli odpravili v spremstvu vzgojiteljic Urške Sovinc in Julande Kralj. Ker so želeli o kraju, kamor odhajajo, izvedeti čim več, so si že pred odhodom v knjigah ogledali zanimivosti Areha in si označili pot, po kateri bodo potovali. Le-ta je na dan odhoda minila hitro in seveda v pričakovanju vsega, kaj jih je čakalo. Na Arehu so si najprej ogledali smučišče in okolico ter se namestili v sobah. Poleg smučanja so si tistega dne ogle-dali še cerkev svetega Areha, sedežnico in se odpravili na škratov pohod. Naslednji dan je minil v znamenju smučanja, izkoristili pa so ga tudi za praznovanje Laninega in Filipovega rojstne-ga dne ter plesa v pižamah, nad katerim so bili otroci več kot navdušeni. Tudi zadnji dan ni minil brez smučanja, vse-eno pa so vmes našli čas, da so domačim pisali kartice, preizkusili pa so se tudi v kvizu. Prav vsi so prejeli pohvale za uspešno opravljen začetni tečaj smučanja in pohorskih škratov ter se polni vtisov vrnili domov. Za učenje smučanja je poskrbelo športno društvo Mirmar. Učiteljica Špela je bila z bistriškimi malčki vsak dan, učitelji Klemen, Lea in Renato pa so se menjevali. Vsi skupaj so bili po besedah malčkov pridni in prijazni, saj so jim pokazali, da je smučanje zelo pri-jeten šport. (Z. I.)

V snegu z učiteljico Špelo

Sprehod po Arehu in ogled tamkajšnje cerkve

Smučanje je tako zelo zelo zabavno.

28. januar 2010 | OKo | 23

ŠOLSKO OKO

Podčetrtški šestošolci so že čisto pravi smučarjiNa podčetrtški osnovni šoli so v minulem te-dnu manjkali prav vsi šestošolci in celo nekaj učiteljev. Vzrok je bila zimska šola v naravi, ki so jo izvedli na Arehu in kjer so poleg smučar-skih veščin osvajali tudi ostala znanja.

Letošnje šole v naravi na Arehu se je udeležilo kar 40 učen-cev 6. a in 6. b razreda v spremstvu razredničark Majde Pepevnik in Anite Jezovšek ter petih učiteljev smučanja: Darka Pepevnika, Srečka Remiha, Boruta Pihlarja, Matjaža Ošlaka in Herte Počivavšek.Za prav vse učence so v šoli zagotovili smučarsko opremo, od smuči, smučarskih čevljev, palic do čelad. Na ta način se namreč zimske šole v naravi lahko udeležijo vsi učenci, tudi tisti, ki nimajo opreme. S pomočjo šolskega sklada pa so poskrbeli tudi za sofinanciranje tistim učencem, ki se to-vrstnega zimovanja ne bi mogli udeležiti. Polni pričakovanj so se šestošolci na Areh odpravili v pone-deljek zjutraj in že istega dne preizkusili bele strmine. Raz-deljeni so bili v pet skupin, smučanje pa je bilo na sporedu dvakrat dnevno, dopoldne in popoldne. Le eden izmed učencev je bil začetnik, vsi ostali pa so smučarsko znanje že osvajali in so ga tako le nadgrajevali. Učitelji smučanja so bili z vnemo učencev po osvajanju smučarskega znanja za-dovoljni, zadovoljni pa sta bili tudi obe razredničarki, ki sta z učenci imeli pouk. Le-ta je potekal v popoldanskem času in je bil prilagojen kraju bivanja. Razredničarki sta jim pripravili poseben delovni zvezek, kamor so zapisovali, kaj vse se je dogajalo. Spoznavali so rastlinstvo in živalstvo Pohorja, opa-zovali vreme, si zapisovali jedilnike in še marsikaj. Ker pa je razredničarka Anita tudi učiteljica angleščine, so se soočili tudi z angleščino na »zimski način«. Posebej zanimivi so bili večeri. Enega so izkoristili za nočni pohod s svetilkami in Po-horje spoznali tudi v temi, še posebej navdušeni pa so bili nad obiskom Frančka Hribernika. Ob fotografijah in glasbi, začinjeno s pravo mero humorja, jim je predaval o živalstvu in rastlinstvu Pohorja. Ob vseh aktivnostih so tako dnevi kar prehitro minili, učenci pa so zatrdili, da jih ni domotožje prav nič premagovalo. Predzadnji dan so osvojeno smučarsko znanje preizkusili še na slalomski tekmi. Med fanti je slavil Tony Remih, drugo mesto je osvojil Kevin Kolar, tretji pa je bil Leon Brundič. Med dekleti ja zmagala Julijana Valek, na drugo mesto je prismučala Lara Bah, na tretjega pa Nata-lija Siuka. Naslednji teden odhajajo na Areh drugošolci v spremstvu učiteljic Darje Žlender in Herte Počivavšek. (Z. I.)

Skupina smučarjev, ki je smučarsko znanje osvajala s pomočjo Matjaža Ošlaka.

Smučati jih je učil Srečko Remih.

Učitelj smučanja Borut Pihlar, ki je bil tudi strokovni vodja zimske šole, s svojo skupino.

Herta Počivavšek s svojo skupino mladih smučarjev

Smučati nas je učil kar ravnatelj mag. Darko Pepevnik.

24 | OKo | 28. januar 2010

ŠOLSKO OKO

Šestošolci OŠ Lesično uživali v zimskih radostihUčenci 6. razreda OŠ Lesično so prejšnji te-den uživali v zimski šoli v naravi na Arehu. Večino časa so preživeli na smučeh in prav vsi usvojili tehnike smučanja. Vreme je poskr-belo za snežno odejo, učenci in učitelji pa za dobro vzdušje in zabavo. Z vami želijo podeliti svoje vtise.

Tekmovanje v veleslalomu»Bil je čudovit dan, ravno pravi za tekmovanje v veleslalomu. Nadeli smo si pancarje, bunde, vzeli palice in smuče ter se od-pravili na sneg. Pred smučanjem smo vedno imeli telovadbo, tako da je bilo naše telo segreto in razgibano. Zapeli smo smuči in se odpeljali proti strmini. Na strmini je bilo že vse nared za tekmovanje. Bil sem prvi na vrsti, zato sem bil malce nervozen. Ko pa je varnostnik rekel tri, dva, ena, zdaj, sem se s polno hitro-stjo spustil med količke. Pri vožnji v veleslalomu sem zelo užival.« Ambrož Amon

Vožnja z gondolo»V četrtek smo se z avtobusom odpeljali na Mariborsko Pohor-je. Z gondolo smo se odpeljali do proge Zlate lisice. Vožnja z gondolo se mi je zdela zelo zanimiva in razburljiva. Bili smo zelo na visokem in bali smo se, da ne bi padli. Za nekaj časa smo se tudi ustavili. In ko smo šli nazaj, smo upali, da bomo še enkrat počakali, ker nam je bil postanek v velik užitek. Vožnja z gon-dolo je bila zelo razburljiva in upam, da se bom še kdaj peljala z njo.« Rosana Jazbinšek

Fun park Bolfenk»V Fun parku Bolfenk imajo veliko zabavnih iger, kot so: vožnja z gokarti, trampolin, XXL nogomet ter snow tube. Jaz se skakala po trampolinu, se sankala s snow tube in vozila z gokartom. Preizkusila sem vse zabavne igre, razen XXL nogometa, ki je bil bolj za fante. Od vseh iger mi je bil snow tube najbolj všeč in sem se z njim večkrat spustila po hribu navzdol. V Fun parku mi je bilo zelo zabavno in sem se pri tem tudi večkrat nasmejala.« Sabrina Mramor

Pohorska vzpenjača»V četrtek po kosilu smo se odpeljali z avtobusom do Pohorske vzpenjače in se z gondolo spustili proti dolini. Zelo smo se razve-selili, ker je gondola na sredini poti počakala. Ko se je gondola bližala dolini, smo bili žalostni, ker bi se še kar stokrat peljali. Zelo smo bili navdušeni, ko smo videli progo Zlate lisice. Na televiziji ni videti tako strma. Zapustili smo gondolo in odšli v Fun park Bolfenk, kjer smo se igrali in se imeli zelo lepo.« Kristijan Majerič

Snežni gokarti»Ko smo prišli v Fun park Bolfenk, smo zagledali snežne gokarte. Z gokarti smo se vozili po snežni cesti sem ter tja in se menjavali. Ko smo zapustili Fun park, smo se odpeljali v hotel. V celem te-dnu mi je bila vožnja z gokarti najboljša.« Dejan Gračnar

Igre v Fun parku »V Fun parku je bilo veliko iger. Na gokart sta šla najprej Ambrož in Kristijan, nato pa jaz in Kristijan. Vozila sva hitro in se zaleta-vala drug v drugega. Zelo sem se nasmejal. Ko sva se nehala voziti, sem dal gokart nekim puncam, ki so govorile angleško. Midva z Ambrožem pa sva odšla na trampolin.« Luka Užmah

Padec na smučišču»V sredo po kosilu smo se najprej ogreli in odšli na krožnike. Ker smo že znali dobro smučati, smo se lahko sami spustili po progi, ko smo prišli z vlečnice. Jaz sem se spustil tretji. Ko smo zavijali, sem z desno smučko zataknil ob levo smučko in pri tem padel. Padel nisem običajno, ampak me je vrglo v zrak, smuči so se mi odpele in palice zapičile v sneg. Komaj sem se pobral, ker so me zelo bolele noge. Nato sem si nataknil smuči in se odpeljal do vlečnice. To je bil moj najboljši padec.« Nejc Plahuta

Glasbena točka in zabava»V četrtek je bil zadnji večer, ko smo spali na Arehu, zato se je vsaka soba predstavila. Edino me punce pa smo pri predstavi-tvi imele še glasbeno točko. Po predstavitvi so nam razdelili pri-znanja z dopoldanskega tekmovanja in darila za lepo pospra-vljeno sobo. Podelitvam je sledila zabava. Bilo je zelo zabavno, ko smo plesali ob disko krogli in super glasbi.« Urška Antlej

Vožnja z obroči»V sredo spet na smučišče smo odšli,s hitrostjo, da se snežni prah kadi.Zanimivo je bilo,ko z obročem,ki predstavljal je volan,brez ključev avto bil je razcefran.Moj avto je imel rdeč volan,brez bremz je bil gas zagnan,v zavoju je bil le-ta zaman.« Mateja Gubenšek

Zimska idila pred Snežnim stadionom

Šestošolci z diplomami s smučarskega tekmovanja

V Fun parku Bolfenk smo veliko doživeli.

28. januar 2010 | OKo | 25

Društvo mladih Lesično se predstavljaNaše delo se je začelo v začetku leta 2009 z izvolitvijo no-vega predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Z januarjem leta 2009 smo začeli s kompletno prenovo mla-dinske sobe. Prestavili smo oder, dobili drug šank, na novo smo napeljali elektriko, dobili smo tudi vodo, ki je do sedaj ni bilo. Vodovod nam je pomagal napeljati Blaž Lupše. Pri ele-ktrični napeljavi nam je pomagal Gorazd Zakošek, ki nam je tudi posodil nekaj orodja, ki smo ga potrebovali med samo prenovo. Občina Kozje nam je menjala vsa okna in bal-konska vrata, saj so bila stara okna že dotrajana, nekaj je bilo celo razbitih, tako da je bilo pozimi zelo mrzlo. Zaradi slabih oken se je ob raznih koncertih glasba slišala daleč okoli. Občina nam je omogočila tudi, da smo lahko naku-pili razni material, ki smo ga potrebovali za prenovo. Sedaj nam manjka še samo nova talna obloga, za katero pa se že dogovarjamo s Kemoplastom in občino Kozje. Vsem, ki so nam pomagali, se lepo zahvaljujemo in upamo, da bomo tudi vnaprej tako dobro sodelovali.

Delo društva v letu 2009 in letošnji načrtiLeto 2009 je bilo zelo zanimivo. Čeprav smo skoraj pol leta prenavljali sobo, se je zgodilo kar nekaj različnih dogodkov. Začelo se je aprila, ko smo naredili delavnico priprave na kresovanje. Posekali smo drevje ob potoku Sušica in naredili velik kres na travniku zraven bara Dren. Da bi bil kres čim večji, so nam nekaj stvari pripeljali tudi drugi krajani Lesič-nega.Naš prvi dogodek je bilo kresovanje, kjer se je nabralo lepo število ljudi. Zakurili smo kres, v mladinski sobi pa postregli z odličnim golažem.Sredi julija smo naredili večer družabnih iger. Igrali smo raz-lične igre, kot so tarok, šah, šnops, enka, risk, monopoli, člo-vek ne jezi se in še kaj bi se našlo.V oktobru smo naredili dva dogodka. Najprej je bil kosta-njev piknik, kjer nas je nekoliko oviralo slabo vreme, zato smo se morali iz začetne lokacije za barom Dren prestaviti v mladinsko sobo. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba odlična. Nato pa je v istem mesecu sledilo še predavanje o pticah, katere najdemo v Kozjanskem parku. Predaval nam je gospod Željko Šalamon, ki je član društva ljubiteljev ptic v Ljubljani. Bilo je zelo zanimivo, saj je s sabo prinesel posnete različne glasove ptičev, ki smo si jih lahko prenesli tudi na mobilni telefon, kot melodijo za zvonjenje.V decembru pa smo naredili še delavnico okrasimo mla-dinsko sobo. Najprej smo naredili različne okraske iz papirja, nato smo jih prilepili na strop in na okna. Razobesili smo tudi lučke, se pogreli s kuhanim vinom in se odpravili na Pilštanj k polnočnicam.V letu 2009 pa smo pomagali tudi drugim društvom: strelske-mu društvu Lesično smo pomagali pri gradnji poti za barom Dren, konjenici Virštanj Obsotelje smo posodili projektor za občni zbor, turističnemu društvu Lesično pa smo pomagali pri pogostitvi.Veliko smo sodelovali tudi z barom Dren, saj smo ob kakšnih večjih športnih dogodkih posodili projektor za ogled tekem na platnu.V letošnjem letu želimo pripraviti otvoritev prenovljene mla-dinske sobe in na otvoritev povabiti kakšnega DJ - ja. Ko-nec aprila nas čaka kresovanje s koncertom, v jeseni pa kostanjev piknik. Želimo organizirati turnir v odbojki na mivki in nočni turnir v malem nogometu. Tudi to leto bodo zazna-movale številne delavnice, pripravili bomo še filmski večer, organizirali ogled tekem SP v nogometu, dvodnevno kam-piranje, kjer bomo iskali sovo uharico, medse pa ne bomo pozabili povabiti tudi kakšnega DJ-ja, seveda pa bomo na

pomoč priskočili tudi drugim društvom, če nas bodo potre-bovali.Na občnem zboru nam je prisluhnil tudi župan Dušan Andrej Kocman. Zadovoljen je bil z našim delom in nam tudi v bo-doče obljubil pomoč pri našem delovanju. (Rok Lapornik)

SVET MLADIH

Pomoč strelskemu društvu

Lanske priprave na kresovanje

Ureditev mladinke sobe

Župan je zadovoljen z delom mladih v Lesičnem.

26 | OKo | 28. januar 2010

ŠPORT, OGLAS

KK Terme Olimia Podčetrtek - članiZmaga na gostovanju v Podbočju

14. kolo 2. SKL - vzhod

Podbočje : KK Terme Olimia Podčertek 57: 80Gobec 21, Abramovič 19, Štahl 13; Stergar 29

Podčetrtčani so v soboto na gostovanju pri ekipi Podbočja potrdili dobro formo in dosegli še četrto zmago v nizu. Način, s katerim so premagali nasprotnika, je mogoče celo malce presenetljiv, saj je ekipa Podbočja v prejšnjem kolu prese-netila ALTE Bistrico na gostovanju in se je nekako pričakoval večji odpor domačinov. Toda varovanci Ervina Dragšiča so še enkrat več odigrali odločno v obrambi in nadzirali potek igre pravzaprav od prve minute naprej in počasi, a zanesljivo stopnjevali razliko. Do polčasa so si priigrali 7 točk prednosti, kar jim seveda še ni bilo zagotovilo za zmago, toda še enkrat več je bilo odločilnih tretjih deset minut igre, v katerih so Pod-četrtčani na čelu z drugim najboljšim strelcem lige Gobcem pobegnili na »varnih« 42:59. Nekaj problemov je tako kot v Podčetrtku pod košem ustvarjal le borbeni Strgar, ki je do-segel 29 točk, toda samo en razpoložen igralec je premalo za uspeh ekipe. Ko je bila tekma odločena, si je še predla-ni igralec Podčetrtka, Božič, prislužil tehnično napako, ki ga je tako razburila, da je odrinil sodnika, za kar je seveda bil tudi izključen. Vse to pa priča o nemoči igralcev Podbočja. V zadnjem delu tekme so gostje nato še nekoliko povečali prednost, tako da je bil končni rezultat tekme 57:80. Rezultat je odraz zelo dobre obrambe (prejetih le 57 točk), veseli pa tudi dejstvo, da je bilo v Podbočju okoli 30 navijačev iz Pod-četrtka. Še strelci za KK Terme Olimia Podčetrtek: Gobec 21, Abramovič 19, Štahl 13, Trupaj 12, Maček 8, Plavčak 4, Lipnik 2. V zadnjih treh tekmah so Podčetrtčani zmagali s povpreč-no 24 točkami razlike in le upamo lahko, da bodo v soboto, 30. januarja, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Podčetrtku še povišali to povprečje, saj pride na gostovanje zadnjeuvr-ščena ekipa Lastovke Domžale.

Mesto Ekipa Točke1 Radenska Creativ 282 Terme Olimia 253 Ježica 244 ALTE Bistrica (-1) 235 Pakman Celje 216 Union Olimpija m 217 Ilirija 208 Dravograd 199 Calcit Mavrica 1910 Podbočje 1811 Vrani 1712 Lastovka (-1) 14

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Liga namiznega tenisa »Vezenje EP« KozjanskoREZULTATI 5. kroga – I. LIGA: 24. 1. 2010Trgovine Polje 2 : Trgovine Polje 1 1:8TKK Vezenje EP : NTK Ponikva 6:3Rogaška 1 : Moj mesar Jože 5:4Elektro Kunst ŠD Buče : Avtoservis Strašek Lemberg 4:5Dravski veterani prosti

REZULTAT ZAOSTALE TEKME 4. kroga:Avtoservis Strašek Lemberg : Rogaška 1 2:7

LESTVICA PO 5. KROGU – I. LIGA: 1. ROGAŠKA 1 102. MOJ MESAR JOŽE 83. TRGOVINE POLJE 1 74. DRAVSKI VETERANI 75. AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 76. TKK VEZENJE EP 67. ELEKTRO KUNST ŠD BUČE 68. NTK PONIKVA 49. TRGOVINE POLJE 2 4

Derbi petega kroga med ekipama Rogaška 1 in Moj me-sar Jože so dobili igralci iz Rogaške Slatine, ki so se ob za-nesljivi zmagi v zaostali tekmi zavihteli na vrh lestvice in so še edina ekipa brez poraza. Sledijo jim tokratni nasprotniki, ki pa imajo tekmo več od ekip Trgovine Polje 1 in Dravski veterani, tako da bo boj za najvišja mesta še zelo zanimiv. Do tesne zmage je tokrat prišla ekipa iz Lemberga, bolj za-nesljiva je bila ekipa Tenis klub Kozje vezenje EP, najzane-sljivejša pa je bila ekipa Trgovine Polje 1 v obračunu s svojo drugo ekipo.

Strelska liga »GraviArt« KozjanskoS tekmami sedmega kroga strelske lige »GraviArt« Kozjan-sko se je zaključil prvi del letošnjega dvokrožnega ligaškega tekmovanja. V derbiju zadnjega kroga je bilo zelo napeto, saj je ekipa ŠD Buče le za štiri kroge ugnala ekipo ŠD Bistrica 1 in tako ostala edina nepremagana ekipa na vrhu lestvi-ce. Sledi ji ekipa Pivovarna Lipnik, ki je bila tokrat boljša od prve ekipe iz Lesičnega. Tekma med drugima ekipama SD Dren in ŠD Buče je bila prestavljena in bo odločala o tem, katera ekipa bo prvi del zaključila povsem na začelju. Med posamezniki je bil v prvem delu najbolj natančen Miran Po-steržin (Bistrica 1), sledi mu Jože Fajs (Pivovarna Lipnik), nato pa štirje tekmovalci vodilne ekipe ŠD Buče 1, med katerimi je najvišje Peter Kunst.

REZULTATI 7. kroga: 22. 1. 2009ŠD Buče 2 : SD Dren 2 preloženoSD Dren 1 : Pivovarna Lipnik 1356 : 1407ŠD Bistrica 1 : ŠD Buče 1 1405 : 1409ŠD Bistrica 2 prostLESTVICA PO 7. KROGU:

Ekipa Tekme Zmage Porazi Zadetki To ke

1. ŠD BU E 1 6 6 0 8475 12

2. PIVOVARNA LIPNIK 6 5 1 8301 11

3. ŠD BISTRICA 1 6 4 2 8117 10

4. SD DREN 1 6 3 3 7991 9

5. SD BISTRICA 2 6 2 4 7830 8

6. SD DREN 2 5 0 5 5835 5

7. ŠD BU E 2 5 0 5 5094 5

28. januar 2010 | OKo | 27

ŠPORT, OGLAS

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekV nedeljo je bil odigran peti krog ZLMN Podčetrtek, po ka-terem dobivamo pred zadnjima dvema krogoma rednega dela vse več odgovorov, kdo bo igral v ligi za prvaka. V skupini A so prve tri uvrščene ekipe Loka Bar Mare, Intermak in ŠK Virštanj dosegle zanesljive zmage. Zelo zanimiv pa bo boj za četrto mesto v skupini, ki še vodi v skupino za prva-ka, saj se zanj borijo še 4 ekipe. V skupini B so bili odigrani derbiji med prvimi štirimi ekipami. Rajmax je premagal ŠD Podsredo, Loški Hopsi pa ŠD Kozje Štus Design. Kljub vsemu pa je boj za prva štiri mesta že nekako odločen, saj ima če-trtouvrščena ekipa ŠD Kozje Štus Design štiri točke prednosti pred ekipo Energi.

5. KROG 24. 1. 2010 ŠD IMENO U14 : ENERGI 5:17 (1:10)Špoljar (3), Šepetavc E. (1), Štravs (1) – Arbaiter (5), Jakopi-na (3), Založnik (3), Jost (2), Hostnik (2), Filipančič (1), Artnjak (1)RAJMAX : ŠD PODSREDA 5:3 (4:2)Debelak A. (2), Svetelšek (2), Črnoša (1) – Božičnik (1), No-vak (1), Kužner (1)ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN : LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 2:6 (0:4)Vrečko (1), Fridl (1) – Hrovatič G. (4), Hrovatič A. (1), Čauš (1)BMW CLUB : ŠD KOZJE MLADI 2:2 (1:1)Anderlič (1), Kramarič (1) – Klavžar (1), Vodeb (1)LOKA BAR MARE : BAR KRANER 5:3 (3:3)Lesjak (3), Pangerl (1), Doberšek (1) – Omerzu S. (1), Muškon (1), Omerzu F. (1)BISTRICA MLADI : INTERMAK 2:6 (0:5)Baliban (2) – Lončar (3), Alegro (2), Počivavšek E. (1)ŠD BUČE : ŠK VIRŠTANJ 1:7 (0:1)Volavšek (1) – Lupše (3), Mraz (2), Planko (1), Čonč (1)TERME OLIMIA : CVUR PRISTAVA 6:0 (2:0)Misja (2), Valek D. (2), Kajba F. (1), Ceraj (1)Zaostala tekma 4. kroga:RAJMAX : ENERGI 11:3 (6:0)Poredski (4), Kosernik (4), Svetelšek (2), Bračun (1) – Jakopi-na (2), Založnik (1)

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 5. KROGU: SKUPINA A TOČKE1. RAJMAX 152. LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 123. ŠD PODSREDA 104. ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN 105. ENERGI 66. BMW CLUB 47. ŠD KOZJE MLADI 08. ŠD IMENO U14 0 SKUPINA B 1. LOKA BAR MARE 152. INTERMAK 123. ŠK VIRŠTANJ 104. BISTRICA MLADI 65. TERME OLIMIA 66. BAR KRANER 6 7. CVUR PRISTAVA 48. ŠD BUČE 0

LESTVICA STRELCEV PO 5. KROGU:15 zadetkov: Novak (ŠD Podsreda)14 zadetkov: Alegro (Intermak)9 zadetkov: Hrovatič G. (Loški Hopsi Alfagrad)

Rokometni klub Gorenje na pripravah v PodčetrtkuTakoj za reprezentanti, ki so odšli v Avstrijo na evropsko pr-venstvo, so bili prejšnji teden na pripravah v Podčetrtku čla-ni rokometnega kluba Gorenje iz Velenja. Branko Tamše, trener prvega moštva, je povedal: »Ta del priprav je seveda sila naporen, saj so fantje večji del treningov pod velikimi fizičnimi obremenitvami. Dopoldne smo po dve uri in pol najprej v fitnesu in kasneje v dvorani, kjer delamo predvsem na »šprintih«, distancah ipd. Popoldne je čas za rokomet, uigravanje in taktiko,« je povedal prvi mož stroke Velenjča-nov, ki je izjemno zadovoljen z vsem, kar nudi okolje v Pod-četrtku. »Lepo je, nič nam ne manjka, pogoji so fantastični. Imamo le nekaj težav z zdravjem nekaterih igralcev, vendar na srečo nič resnega. Ko se nam pridruži še Klemen Cehte in v sredo Harmandić, nas bo skupaj z nekaterimi mladinci 19,« še dodaja Tamše. Velenjčani so prav tako v Podčetrt-ku odigrali prijateljsko tekmo s Sevničani, ki so jo zanesljivo dobili slovenski aktualni državni prvaki. Vsekakor pa lahko v prihodnje računamo na to, da bodo v naše kraje redno zahajale nekatere vrhunske ekipe, saj so bili tako reprezen-tanti kakor tudi igralci Gorenja navdušeni nad pogoji, ki jih nudi Podčetrtek.

28 | OKo | 28. januar 2010

Mali oglasiZAPOSLITEVZaposlimo univerzitetnega diplomiranega pravnika m/ž, vsaj dve leti delovnih izkušenj, zaželen pravosodni izpit. AR PLANE d.o.o., telefon: 040 383 840

Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.

RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740.

Prodam TELEVIZIJO Samsung, raven ekran 55«, priključek scart, audio/video, srebrne barve z daljincem. Stara je 3 leta in deluje brezhibno. Cena 60 evrov, GSM: 070 376 239

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03 58 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

ŠPORT, MALI OGLASI

Bistriški šahisti premagali CeljeV drugem kolu celjske šahovske lige je Bistrica ob Sotli pre-magala ekipo celjskega šahovskega kluba z rezultatom 2,5 : 1,5. Vsaka zmaga posebej je za nas velik uspeh, saj smo na papirju po šahovskih naslovih najbolj neizkušena ekipa. Vsi ostali klubi nastopajo po najvišjih slovenskih ligah: Šen-tjur – najvišja državna liga, Celje in Žalec – 1. slovenska liga vzhod in Slovenske Konjice – II. slovenska liga vzhod. Pred začetkom lige smo se dogovorili, da malo izenačimo liste igralcev, zato lahko v vsakem kolu nastopita za vsak klub po dva mojstrska kandidata v ekipi, ker bi bila liga nezani-miva za slabše klube Celjske regije. Kot kaže odziv ostalih regijskih klubov, ki se niso odločili za letošnjo ligo, se bo na-slednje leto sigurno številčno povečala. Posebej bi pohvalil Timona Kuneja, ki je v 1. kolu po 3 urah igre spustil zmago v potezi, včeraj pa je z odlično napadalno igro že po uri in pol matiral nasprotnika. Naslednje 3. kolo gostimo v Bistrici favorizirano ekipo Žalec 1, ki bo že v soboto, 30. januarja, ob 16. uri v šahovskih pro-storih v prizidku kulturnega doma Bistrica ob Sotli. Vsi, ki vas zanima šah, si lahko dvoboj ogledate, vendar vas prosimo, da ugasnete svoj GSM aparat pred vstopom v dvorano, kjer vlada popolna tišina. (Marjan Drobne)

Stanje po 2. kolu MT T Buch 1 (6) ŠK ŽALEC 2 4 6,0 6,5 2 (2) ŠK SLOVENSKE KONJICE 3 5,5 5,0 3 (3) ŠS BISTRICA OB SOTLI 2 4,0 5,5 4 (4) ŠD ŠENTJUR 2 3,5 10,0 5 (1) ŠK ŽALEC 1 1 3,0 11,5 6 (5) CELJSKI ŠK 0 2,0 9,5

Legenda: meč točke (MT), šahovske točke (T) , % izračun (Buch)

Rezultati 2. kola Legenda šahovskih naslovov po moči od zgoraj navzdol: MK - mojstrski kandidat, I - prvokategornik, II drugokategor-nik, WII -ženska drugokategornica, III tretjekategornik, IV - četrtokategornik in BK - brez kategorije. Pri kategorijah lahko imajo ženske moške kategorije ali ženske s predzna-kom W.

CELJSKI ŠK (5) 1,5 : 2,5 (3) ŠS BISTRICA OB SOTLI MK Zorko, Jože 0,5 : 0,5 Drobne, Marjan MK WII Zorko, Zoja 0,5 : 0,5 Gubenšek, Jože BK III Karič, Amir 0 : 1 Kunej, Timon II IV Červan, Urša 0,5 : 0,5 Babič, Anton BK

Črn mešanec išče svojega lastnikaV Kozjem se je več dni potikal zelo prijazen in igriv črn me-šanec med šnavcerjem in labradorcem. Če ga kdo pogre-ša, sporočamo, da so ga odpeljali v zavetišče Zonzani, kjer čaka na lastnika. Če se lastnik ne bo javil, prosimo dobro-srčne ljudi, da mu ponudijo topel dom. Informacije na tele-fonski številki 041 810 996.

OpravičiloV prejšnji številki časopisa OKO nam je kar dvakrat zagodel tiskarski škrat. Na strani 6 je bil pod sliko v članku »Na čitalniških večerih se je predstavilo že 22 gostov« zapisan napačen podnapis. Pravi se glasi: Marjanu Marinšku je prav župan predlagal, da bi bile predstavitve knjig v knjižnici.Na strani 20 pa je bil napačen podnapis pod sliko v članku »Osemdeset let vedno nasmejane Julijane«. Pod fotografi-jo bi moralo pisati: Julijana, na fotografiji v modrem plašču, na praznovanju s svojimi sorodniki.Za nenamerni napaki se iskreno opravičujemo.

Uredništvo

Marjan Drobne v Bistrici ob Sotli uspešno vodi šahovsko sekcijo.

28. januar 2010 | OKo | 29

PRIREDITVE, MALI OGLASI, AFORIZMI

Tema: PONOS1. Ni vse, kar ne veš, sramota, ni vse, kar veš, po-nos.

2. Mnogi pozabljajo na svoje korenine, saj jim je pomembneje priti na zeleno vejo.

3. Človek se lahko dobro drži tudi zato, ker se ga nič ne prime.

4. Ni potrebno pomilovati vseh muk, saj jih podpira ponos.

5. Vsak je as, če nosi svoj križ s srcem.

Koče (Bistrica ob Sotli), 25. januarja 2010

Tonči Babič

DRUŠTVO IZVIRI D O B R I N A

VABI na

14. TRADICIONALNI NOČNI VALENTINOV POHOD

v soboto, 13. 2. 2010, ob 18. uri, Dobrina–Žamerk, Žu-sem–Dobrina

Dobimo se ob 18. uri pri gasilskem domu v Dobrini. S seboj prinesite LATERNE, da nam bo pot svetlejša. Med potjo se bomo tudi okrepčali. Po končanem pohodu bo Valentinov ples.

Pohod bo v vsakem vremenu. Udeležba na pohodu na lastno odgovornost.

Z DOBRO VOLJO NA POT! Startnina 3 evre, OTROCI IMAJO BREZPLAČNO!Informacije pri Danici Recko, tel.: 03/5797-103 ali 031-509-828

Vljudno vabljeni!

Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah

PROGRAM TORKOVIH SREČANJ 2. februar 2010 ob 9. uri:NA VRHU KENIJE – v besedi in sliki z dr. Jožetom Li-pnikom

9. februar 2010 ob 9. uri:KAKVOSTNO ŽIVLJENJE ODGANJA TEŽKA ČUSTVAKako premagovati težke, depresivne misli in polno živeti vsak trenutek …, nam bo v predavanju pred-stavila psihologinja Andreja Križan Lipnik.

Tel.: 03/81 71 562, 031 617 444

Knjižnica Šmarje pri JelšahEnota PODČETRTEK

VABI NA POTOPISNO PREDAVANJE

A L J A S K A PETRE DRAŠKOVIČ, v četrtek, 28. 1. 2010 ob 18. uri v sejni sobi Občine Podčetrtek.

Vstop je prost! Pripeljite tudi prijatelje in znance! Vabljeni!

Mladinski center Bistrica ob Sotli vabi:

Koncert: Brocken LockV soboto, 30. 01. 2010 ob 21:00

Stari črnomaljski prijatelji prihajajo pokazat, kako se dela unikatna in izredno kakovostna muzika. Pred komaj nekaj tedni so pri založbi Radia Študent izdali svojo tretjo CDjko s skrivnostnim imenom 'Want to exit this Ergastulum?' Pro-dukcijski in kreativni presežek, katerega žive izvedbe res ne gre preskočiti!

30 | OKo | 28. januar 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

POLEPŠAJTE SI DAN S CVETJEM.Izžrebani so bili: Vida Brilej, Trška cesta 58, 3254 PodčetrtekJože Gabron, Hrastje 26, 3256 Bistrica ob SotliVesna Kostanjšek, Trebče 76, 3256 Bistrica ob Sotli

Praktične nagrade podarja CVETLIČARNA IRIS iz Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 29

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 1. 2. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek

28. januar 2010 | OKo | 31

www.ford.si

FordFusion

Poraba: 4,5–6,6 l/100 km; emisija CO2: 119–157 g/km. Slika je simbolična. Ponudba velja v primeru financiranja prek Ford Credita. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford. www.ford.si

FINANCIRANJE

FORDCREDIT

Kako dobro poznate Fusiona?

1. Ali lahko spravite v Fusiona 230 cm dolg tovor?

da ne

2. Ali višji položaj sedenja poveča tudi preglednost?

da ne

3. Ali ponudba poleg bogate opreme vključuje tudi kovinsko

barvo, lita platišča in samodejno klimo*?

da ne

4. Ali ga s financiranjem Ford Credit res lahko dobite že za

10.765 EUR*?

da ne

5. Ali se vam zdi modro zamuditi tako dobro ponudbo?

da ne

* ponudba velja za omejeno količino vozil

32 | OKo | 28. januar 2010