CENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 59 KRANJ , petek, 8. avgusta 1986

(KMIMHJMSnGLAS G s i p o r i n j e n , p l a v a j

sicer u t o n e š ^avko Z a l o k a r , d i r e k t o r T e k s t i l i n -? u s a K r a n j i n d o b i t n i k n a g r a d e o b čine K r a n j , se s p o m i n j a , d a so že t a J J t . ko je b i l k r a n j s k i župan, n a JJJjBo i n š i roko r a z p r a v l j a l i o p r e ^ k t u r i r a n j u g o s p o d a r s t v a

stran

D o v o l j j e o b l j u b ! H o č e m o v o d o ! Na zboru krajanov na Srednji Dobravi so v ponedeljek zvečer ogorčeno zahtevali, da j im predstavniki občine i n odgovorni komunalc i povedo, zakaj do danes še ni nič narejenega in kdaj bo . . .

stran 4 — —

L u t k e g o v o r e o t r o k o m i n o d r a s l i m Čeprav je tudi lutkam v teh dneh vroče, se vendarle pod dodatno toploto žarometov pripravljajo, da bodo nastopile z novo predstavo po za mis l i Cveta Severja . . .

stran 5 ~

Z d e l o m d o u s p e h a Pavel Okorn , 32-letni Kranjčan, je patentiral voziček za računalniško opremo. Kor isten pr ipomoček . . .

stran 6

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

S t r a n i š č e j e g o s p o d a r j e v o o g l e d a l o N a k m e t i h p r a v i j o : s t o p i v h l e v i n v i d e l boš, kakšen i m a j o r e d v k u h i n j i . Kakšna p a so k r a n j s k a stranišča . . .

stran 12i

T a k o j d o d a t n o

zajetje

K r o p a r i c e Radovljica, 8. avgusta —

J o zboru krajanov v ponedeljek zvečer na Srednji Donavi so se v torek sestali Predstavniki i zv ršnega sve-

samoupravne interesne Jpmunalne skupnosti in Komunalnega gospodarstva Radovljica.

^ceni l i so, da je glede na pom a n j k a n j e pitne vode v Upniški "»lini treba takoj začeti preverja-u vse dosedanje projektne rešitve ^ desni breg Save. Zaradi seda-n l *h težav i n pomanjkanja pitne v ° d e p a bodo intervencijsko t r i -

metrov višje od sedanjega za j č ja n a Kropar ic i zajeli dodatnih ° e s e t litrov na sekundo. Oceni l i S o » d a ta poseg ne bo bistveno ^ » v a l n a sedanji pretok K r o p a -r i c e . T a začasni poseg mora biti P° dogovoru v torek opravljen do s ° b o t e (jutri). Do takrat pa velja 0 l "e jena poraba pri dobavi pitne v ° de p o u r n i k u oz i roma programu« k i je bil dogovorjen lani na Ostanku v L ipn ic i . A j

Po nekaj v r o č i h poletnih dneh so v nekaterih naseljih že imeli probleme s pitno vodo. V L i p n i š k i dolini, v Smledniku, v delu Dupelj . . .

Lesarji izjeme izjem P r e d vrati so izplačila julijskih osebnih dohodkov, ki so v primežu

novih zakonov. Osebni dohodki ne smejo več prehitevati dohodka, kar ob zajezitvi cen seveda oži manevrski prostor. Cilj je, da ne bi delili nezaslužene g a, da ne bi zajemali iz akumulacije in s tem spodkopavali temeljev za prihodnost. Kolektivi morajo zdaj poleg periodičnih obračunov predložiti tudi julijskega, če bodo v nalogih za izplačilo osebnih dohodkov zahtevali preveč, jim ga bo SDK zavrnila. Na Gorenjskem večjih pretresov ne pričakujejo, jasno sliko bodo v naslednjih dneh seveda dala izplačila.

Posebno poglavje so izgubarji, ki jih je udaril novi zvezni zakon o sanaciji. Malce sape so jim še pustili, saj bodo zaradi neskladja predpisov zdaj še upoštevali republiškega, ki je le nekoliko manj strog. V tem smislu, da izvršni sveti lahko ugotove objektivne razloge izgube in torej izgubarju še pogledajo skozi prste. Izjeme pa so seveda tisti, ki jih navaja že zakon: elektrogospodarstvo, premogovniki, zdravstvo in socialno varstvo, pretežni izvozniki, sezonci itd.

Ko preletimo sveži seznam izgubarjev na Gorenjskem (po periodičnih obračunih za drugo letošnje tromesečje) najdemo na njem največ izjem. Izjema izjem so praktično le lesarji, z njimi bodo torej imeli izvršni sveti največ opravka.

Celotne izgube na Gorenjskem znašajo 2.661 milijonov dinarjev, od tega v gospodarstvu 2.602 milijona dinarjev. Če odštejemo še 314 milijonov dinarjev izgube v Rudniku urana Zirovski vrh, ki je v ustanavljanju, pa znašajo 2.288 milijonov dinarjev. Skoraj polovico jih je v elektrogospodarstvu, kjer znašajo 1.001 milijonov dinarjev. Naslednja velika skupina sb gostinci, ki so kot sezonci prav tako izjema; znašajo 744 milijonov dinarjev, od tega 715 na Bledu, kjer so tik pred sezono še veliko gradili in so bili nekateri objekti zaprti.

Gorenjski lesarji pa imajo 469 milijonov dinarjev izgub, če prištejemo še Jelovičino trgovino pa jih je 537 milijonov dinarjev. Najtežje je v Alplesu v Železnikih, kjer znaša 445 milijonov dinarjev.

Gorenjske izgube so tako štirikrat večje kot lani v tem času, ko so znašale 577 milijonov dinarjev. Primerjalno jih še ni moč oceniti, saj slovenskih podatkov še nimamo. m v

M E R K U R k r a n j

G n e č a n a c e s t a h

- J j n e k a j d n e h p o l e t n e p r i p e k e

Prve hiše že brez vode UD ^ D n a v l j a m o i n p r e u r e j a m o p r o s t o r e z a r a z b o h o t e n o občinsko \Z ? V o > p r i r e j a m o i m e n i t n e s i m p o z i j e i n s e m i n a r j e ( n a k a t e r i h j e i zo -r\e Z e v a n J e d o k a j pogos to p o s t r a n s k e g a p o m e n a ) , poskušamo veso l j -ttiPH s v e * u d o k a z a t i , d a s m o s p o s o b n i p r i r e j a t i na jpomembnejša (j r . N a r o d n a t e k m o v a n j a , m i ž imo p r e d b r e z o b z i r n i m z a p r a v l j a n j e m de e n e g a d e n a r j a i n p o d o b n o , ob t e m p a n e m o r e m o z a g o t o v i t i l j u -hik . ^ 0 v o ' J p i t n e vode , k o m a j d a u s p e m o s p r o t i z a k r p a t i r a z d r a p a n e i n v j j . n j i čave c es t e , z a g o t o v i t i č loveku d o s t o j n o p r e s k r b o z o s n o v n i m i ži-S e t : • • P o n e k a j sušnih d n e h so namreč n a G o r e n j s k e m , k j e r j e n a de-] j a ^ e neoporečnih v o d n i h v i r o v , o s t a l e p r v e hiše, z a s e l k i a l i c e l a nase -

p i t n e v o d e a l i j e i z p i p le c u r l j a l o . l j a M a r n i l a h k o k o g a s r a m , d a so n a M e j i , v v a s i c i s r e d i S o r s k e g a po-t l Q ' V ^ d republ iškim središčem i n i n d u s t r i j s k o r a z v i t o k r a n j s k o obči-^ i ln v o d o v o d šele p r e d n e k a j l e t i i n d a z a t a p r o b l e m n e k a t e r i vo-v ~ niožje v občini s p l o h n i s o v e d e l i . S o m o r a l i Možjančani , k r a j a n i *bi 1 C f n a ^ P r e d d v o r o m , r e s t o l i k o časa n e g o d o v a t i , h o d i t i p o vodo v H? l & a n J° c e ' ° v o z ' t i i z d o l i n e , p r e d n o so se j i h l a n i končno u s m i l i -l j e n t ° k l j u b nače lnemu stališču, d a m o r a h r i b o v s k i s v e t o s t a t i pose-

» k e r j e p o m e m b e n z a naš načrt splošnega l j u d s k e g a o d p o r a . Hj., r n e v , k i so g a v p o n e d e l j e k zvečer i z r a z i l i k r a j a n i D o b r a v e v L i p -C a . 1 d o l i n i n a občinsko v l a d o , n a K o m u n a l n o g o s p o d a r s t v o R a d o v l j i c i 0 n a d r u g e , z a p r e s k r b o p r e b i v a l s t v a z v o d o o d g o v o r n e o r g a n e i n o S r i |» J e p o v s e m r a z u m l j i v — že za to , k e r p o m a n j k a n j e v o d e (to, k a r j e feUik 0 z a č loveka d o s t o j n o ž iv l jen je ) n e g r e s k u p a j s p r v i m i r o b o t i v pOsl/ t o v a r n a h , z računalniško k r m i l j e n i m i n a p r a v a m i . P o e n i s t r a n i W i r J U Ž a m o s a d i t i r a z v i t i m ( i n p r a v j e t ako ) , po d r u g i s t r a n i n a s že ne -

J ^ n e v n a suša o p o z o r i , d a s m o še p r e c e j n e r a z v i t i . t| 5|de j e n a G o r e n j s k e m d o v o l j , p r a v t a k o d e n a r j a , le naložbe, k i so H 0 ' ° v eka v r e d n o ž iv l jenje na jpomembnejše , b i m o r a l e d o b i t i p r e d -

M a r ne? C . Z a p l o t n i k

Veliko zverižene pločevine in telesnih poškodb

Kranj , 5. avgusta — V r h u n e c t u r i st ične s e z o n e , p o v e z a n z gnečo n a c e s t a h , k i v o d i j o p r o t i m o r j u , se odraža t u d i v »črni ( ces tn i ) kronik i « . V n e d e l j o j e poči lo n a J e p r c i i n v P o d t a b o r u , v p o n e d e l j e k i n t o r e k j e b i l o več n e z g o d , v k a t e r i h s i c e r n i s o ugašala živl jenja, v e n d a r j e b i l o več udeležencev v p r o m e t u h u d o t e l e s n o poškodovanih, v četrtek z ju t r a j s m o slišali o n e z g o d i s s m r t n i m i z i d o m v Domžalah. M e d r a z l o g i z a n e z g o d e prednjači jo u t r u j e n o s t o d do l g e vožn je , p r e h i t r a vožnja, neupoštevanje p r o m e t n i h p r e d p i s o v .

I t a l i j a n s k i držav l jan C a r l o S t e f a -no S e c c i a j e v p o n e d e l j e k p o p o l d n e z a r a d i p r e u t r u j e n o s t i z a p e l j a l n a avt o m o b i l s k i c e s t i K r a n j — L j u b l j a n a , m e d V o g l j a m i i n c e s t n i n s k o pos ta j o T o r o v o , n a o d s t a v n i p a s , treščil v-v a r n o s t n o og ra j o i n se p o t e m še p re vračal po j a r k u . . . V o z n i k o s e b n e g a a v t o m o b i l a s k a m p p r i k o l i c o VVij-

b r e n B o o m s m a z N i z o z e m s k e j e v o s t r e m o v i n k u v L o g u z a r a d i p r e v e l i k e h i t r o s t i z a p e l j a l n a m o k r e m cestišču n a n a s p r o t n i v o z n i p a s i n z a p r l po t v o z n i k u m o t o r n e g a k o l e s a G u e n t h e r j u O b e r t i m p f l e r j u i z I t a l i j e , k i se j e v n e z g o d i h u d o t e l e s n o poškodoval . . . N i z o z e m s k a k o l e s a r k a G e r t r u d a H o f f m a n j e p r i vožnj i p o k l a n c u n a v z d o l n a c e s t i o d Z a t r n i k a p r o t i K r n i c i p a d l a i n se h u j e t e l e s n o poškodovala . . . V D o v j e m se j e v tor e k p r i p e t i l a n e z g o d a z a r a d i n e p r a v i l n e g a p r e h i t e v a n j a . 31 - l e tn i v o z n i k m o t o r n e g a k o l e s a M i h a P e l k o z B l e d a s 13- letno s o p o t n i c o A l e k s a n d r o Uršič i z R i b n e g a j e v D o v j e m p r e h i t e v a l t o v o r n j a k z v o z n i k o m H e r m a n o m P a d r o m i z M o j s t r a n e , k o j e let a že z a v i j a l n a l e vo . V trčenju s t a se m o t o r i s t i n s o p o t n i c a h u d o t e l e s n o poškodovala, škode j e b i l o z a d v a m i l i j o n a d i n a r j e v .

(cz)

V prijateljski nogometni tekmi sta na stadionu Stanka Mlakar ja igrala domači Triglav i n prvoligaš Reka . Vstop na tekmo je bil prost. Rečani so zmagali s 4K). — Foto: F . Perdan

3 6 . G O R E N J S K I S E J E M

K R A N J , 1 5 . - 2 4 . 8 . 1 9 8 6 . BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE

• KMETIJSKO G O Z D A R S K A A MEHANIZACIJA V

• REZERVNI DELI • POHIŠTVO, BELA TEHNIKA • KONFEKCIJA. DEKORATIVA

VRSTA UGODNOSTI IN SEJEMSKE CENE

0 VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM

. l I « ^hjš$EI]MEBLO, MARLES , BREST, ALPLES, SAVINJA , MOBIUJA ŠIPAD 'I^^.^RENJE TOMOS ^GTTTH , ISKRA , KERAMIKA Krapina JSupermarket -./METKA , BPT Trzic , TEKSTIIANA Kočevje, ODEJA,

it

K ni"

O l

^Joraf/Va ./TEKSTI LANA Kočevje J Moda .[SVILANIT , JAvtomurkaillMV N.mesto

(Mmmm&iGLAS 2. s t r an NOVICE IN DOGODKI

PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

Genscher na obisku Jugo vozi tudi po levi Dubrovnik — N a u r a d n i ob i sk v

J u g o s l a v i j o je prišel zahodnonemški z u n a n j i m i n i s t e r H a n s D i e t r i c h G e n s c h e r i n se v v i l i L a p a d sešel z našim z v e z n i m s e k r e t a r j e m z a z u n a nje zadeve R a i f o m Dizdarevićem. V p o g o v o r i h ne gre s amo z a ob ravnavo vprašanj sode l ovan ja m e d državama, a m p a k je zahodnonemški vodi te l j d i p l o m a c i j e Dizdarevića i n sode lavce s e z n a n i l s pogovor i s s o v j e t s k i m i i n ameriškimi vod i t e l j i t er odnos i m e d v e l e s i l a m a . G o v o r a je b i lo tud i o p r i p r a v a h n a j e s e n s k i ses tanek o evrops k i v a r n o s t i i n sode l ovan ju n a D u n a j u ter o položaju neuvrščenega g iban j a p r e d kon f e r enco v H a r a r e j u .

Union pivo na tujem Ljubljana — L j u b l j a n s k a p i vovar

n a U n i o n bo letos n a p o l n i l a v sode i n s t ek l en i c e 1.800.000 l i t r o v p i va . Po l l e t n i načrt je U n i o n presege l z a pe t ino . Povečal se je tud i i z voz p i v a i n s i ce r največ v A v s t r i j o i n I ta l i jo . Z n o v i m i z d e l k o m , k i vsebu je man j a l k o h o l a , p a je največja od 20 j u g o s l o v a n s k i h p i v o v a r n p r o d r l a tud i n a Švedsko.

O deviznih posojilih jeseni

Beograd — J u g o s l a v i j a je še vedno žejna dev i z , zato je t r eba spodbud i t i vse v i r e p r i d o b i v a n j a dev i z i n to ne le v združenem de lu , a m p a k tud i p r i pos a m e z n i k i h . Za to je oživel p r ed l og z a ponovno uvedbo poso j i l n a p rodane dev i ze , k i so b i l a l a n s k o j e s e n u k i n j e n a . P r e d l a g a n i h inačic je za zdaj še več. E n a p r a v i , d a b i i m e l i to p rav i c o samo zdomc i , d r u g a p a o m e n j a t u d i naše občane, k i ima jo dev i zne račune i n h r a n i l n e knjižice. Če poso j i l a bodo, bo zanes l j i vo n a d n j i m i večja k o n t ro l a .

Sarajevo — V C r v e n i zas tav i , k i i m a sedaj k o l e k t i v n i dopust , teče proda ja nemoteno . N a angleški i n novoz e l a n d s k i t r g so p o s l a l i p rve av tomob i l e jugo G V , k i ima jo v o l a n n a d e s n i s t r a n i i n voz i jo po l e v i . C r v e n a zas ta v a bo letos i z v o z i l a o k r o g 300 takšnih av tomob i l ov .

Marles v Ameriki Maribor — Z a s t o p n i k i M a r l e s a so

se pogovar j a l i s p r e d s t a v n i k i a m e r i ške t v r d k e I n t e rna t i ona l C o r p o r a t i o n T r a d e i z N e w Y o r k a o p roda j i 800 pos e b n i h montažnih s t a n o v a n j s k i h hiš v A m e r i k o , v r e d n i h 15 m i l i j o n o v dolar jev . T a pose l naj b i M a r l e s u r e s n i čil v d v e h l e t i h . M a r l e s v Z D A n i nez n a n , saj je t a m že pos tav i l vzorčno s t anovan j sko nase l j e 60 montažnih hiš. G r e za hiše podeželskega t i pa , n a m e n j e n e večjim družinam.

Manjša poraba bencina Zagreb — Zagrebška I N A je ugoto

v i l a , d a je p o r a b a b e n c i n a manjša, ko t je b i lo načrtovano. T u d i a vgus ta bo n a f t n i h der i va tov dovol j . R a f i n e r i je de la jo s po lno zmogl j i vost jo . J u l i j a so prede la l e k a r 708.000 ton surove nafte, zato so se že po jav i l e težave p r i skladiščenju viškov, p r e d v s e m k u r i l nega o l ja i n p r i m a r n e g a b e n c i n a .

Iskani kruh Beograd — K a k o v o s t k r u h a pada ,

n jegova c e n a narašča, po jemo p a ga v s a k d a n več. Povprečen J u g o s l o v a n poje dnevno vsaj 350 g ramov k r u h a . Manjši so d o h o d k i , več gre k r u h a , v e n d a r se na jman j 10 odsto tkov spe-čenega k r u h a še vedno znajde v smeteh. T o p o m e n i le tno b l i z u 300.000 ton pšenice.

-jk

50-letnica španske državljanske vojne Ljubljana — L e t o s p o t e k a že 50 l e t o d začetka o s v o b o d i l n e g a bo

j a španskega l j u d s t v a p r o t i faš izmu v državl janski v o j n i (od l e t a 1936 do 1939). V t i s t i h mračnih d n e h so španskim r o d o l j u b o m prišli n a pomoč b o r c i i z 55 držav s v e t a . G l a s o m e d n a r o d n i h b r i g a d a h i n n j i h o v i h u s p e h i h se j e širil p o v s e m s v e t u . P o s t a l e so močan d o k a z m e d n a r o d n e s o l i d a r n o s t i v s e h demokrat ičnih s i l v b o j u p r o t i fašizmu, k i j e t i s t i čas s i l o v i t o z a v z e m a l E v r o p o .

V španski državl janski v o j n i se j e b o r i l o t u d i 1665 j u g o s l o v a n s k i h p r o s t o v o l j c e v . B o r i l i so se v razl ičnih k r a j i h Špani je i n se i z k a z a l i k o t p o g u m n i b o r c i . P r e k o 700 j u g o s l o v a n s k i h p r o s t o v o l j c e v j e p a d l o n a španskih bojiščih, več k o t 300 j e b i l o r a n j e n i h .

V počast i tev 50 - l e tn i ce o d h o d a naših p r o s t o v o l j c e v m e d španske b o r c e i n r e v o l u c i o n a r j e , bo letošnjo j e s e n p r i n a s več p r o s l a v . O s r e d n j a bo v B e o g r a d u , z v r s t i l e p a se b o d o t u d i po v s e h r e p u b l i k a h . I z da n i h bo več p u b l i k a c i j n a t e m o španske držav l janske v o j n e i n udeležbe naših r e v o l u c i o n a r j e v v n j e j . O s r e d n j a s l o v e n s k a p r o s l a v a bo ok t o b r a 1986 v D o m u španskih b o r c e v v L j u b l j a n i . D . D .

Slovesno na Bračičevi osnovni šoli v Tržiču — Slovesna seja tržiške občinske skupščine v počastitev občinskega praznika je bila v torek zvečer. Komorn i zbor tovarne Peko in mladi ku l turnik i iz Jelendola so pripravi l i kul turni program. Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Ivan Kape l je med drug im dejal, da je razvoj občine trenutno zastal in je v preteklosti izjemno uspešno gospodarstvo začelo izgubljati sapo, ven dar se stvari obračajo na boljše. Tržičanom sta za praznik čestitala predstavnika pobratenih mest Ludbreg in Zaječar, iz francoskega Ste Mar ie aux Minesa pa so poslali pismeno čestitko. Na seji so podelili odlikovanja predsedstva S F R J , priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in plakete mesta Tržiča. Na sliki od leve proti desni: Peter M e glic, dobitnik reda dela s srebrnim vencem, Jože Gros in Janez Ivnik, dobitnika srebrne plakete mesta Tržiča, dr. Andrej Robič in Fi l ip Bence, dobitnika bronaste plakete mesta Tržiča, predstavnica tržiške knjižnice Dan ica Kunšič, prejemnica zlate plakete mesta Tržiča, Rudolf Berlot, dobitnik bronaste plakete in Janez Piškur, ki je na slovesni seji prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo in priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, (jk) — Foto: F. Perdan

M E R K U R k r a n j

A n t o n Grošelj, nagrajenec skupščine občine Jesenice

D o b r o d e l o b o l j e p l a č a t i Jesenice, 7. avgusta — Anton Groše l j je sodeloval pri dveh velikih ž e l e z a r s k i h n a l o ž b a h , več let pa je bil aktivni d r u ž b e n o p o l i t ičn i delavec — Če bi bile prekinitve dela reši tev, bi vsi prekinili delo.

zave s podražitvami, saj so bile podražitve gradbenih del vedno za okoli 20 odstotkov višje kot je bilo mesečnega samoprispevka. Ob k o n cu je za telovadnico na Bel i zmanj kalo denarja, a zdaj je investicija s pomočjo izobraževalne skupnosti vendarle pokrita. Tisti , k i smo delali v gradbenem odboru, smo vedno meni l i , da bi morale biti pred uvedbo samoprispevka urejene zemljiške zadeve i n načrti i n da bi tako z denarjem lahko takoj gradili . Druga pomanjkljivost občinskih samopri spevkov pa je v tem, da se gradnja draži zato, ker moraš najprej zbrati polovico sredstev, da lahko dobiš kredit. Res je, da smo dobili nekaj premostitvenega kredita, vendar pa bi bilo veliko lažje in hitreje, ko se predpisi ne bi tako hitro menjali.

B i l i s m o z a d o v o l j n i , sa j s m o d e n a r p o r a b i l i izkl jučno z a g r a d n j o šolskeg a p r o s t o r a i n d o b r o p o s k r b e l i z a " a r n o s t . k a j t i g r a d i l i so ob šolah,

O b letošn j e m občins k e m p r a z n i k u m e s t a J e s e n i c e j e p r e j e l p r i z n a n j e s k u p ščine občine t u d i A n t o n Grošel j z a uspešno de lo v Že lezarn i i n z a d e l o v družbe

nopolit ičnih o r g a n i z a c i j a h . A n t o n Grošel j j e s o d e l o v a l p r i načrtovanju i n uresničitvi d v e h v e l i k i h železars k i h naložb, t a k o p r i o b n o v i s t a r e v a lj a r n e i n p r i naložbi v n o v o v a l j a m o n a B e l i , k o t družbenopol i t ični d e l a v e c p a j e v z a d n j e m času a k t i v n o del a l p r i uresničevanju p r o g r a m a d r u g e g a občinskega s a m o p r i s p e v k a .

»S samoprispevkom so Jeseničani zgradili dve šoli i n dva vrtca,« pravi Anton Grošelj. »Nenehno so bile te-

k j e r j e p o t e k a l p o u k i n j e d i l o t r e b « z a v a r o v a t i učence, k i so b i l i v šoli-

Osebno mis l im, da danes dajen*? premalo poudarka delu in p r ^ pričakujemo od dolgoročnih P^jH*' mov. Če sami ne bomo delali > ustvarjali, potem bodo še n a P W J h i zave. Napaka je tudi v tem, da dob* in slabe delavce obravnavamo en ko in da n a m nikakor ne uspe W' praviti take analitske ocene, P° *S teri bi spodbujali dobro delo. pred mnogo leti smo v železarni p?' skušali uvesti anal izo delovn", mest, v zadnjem času sta bila S c j J taka poskusa, a vedno se p o J a V W vprašanja, kakšne razpone smo W pravljeni sprejeti.

V z a d n j e m času se po S l o v e n i j i ^ j a v l j a j o p r e k i n i t v e d e l a . M i s l i r n , •, n j i m i n i mogoče ničesar doseči, s a R n a k o n c u d e n a r spe t t r e b a od ne v z e t i . Če b i s p r e k i n i t v a m i dela k a j d o s e g l i , p o t e m b i k a r v s i P r . e ^ l i d e l o . T e ža v i n p r o b l e m o v se je b a l o t i t i v e l i k o bo l j s t v a r n o i n vel bo l j resno.« , j

D . Sede]

V L jub l j an i te dn i poteka seminar , k i ga o rgan i z i ra M i r o v n a Un i v e r za iz Belgjjg

skupaj z Republiško konferenco Z S M S .

Mirovna gibanja v mednarodnem letu miru Ljubljana, 5. avgusta — Mirovniki iz r a z l i č n i h d r ž a v so se v ponedeljek zbrali v Ljubljani n a rovnem seminarju, ki bo trajal deset dni. V letošnjem le tu se je p r e d v s e m v

s l o v e n s k e m g l a v n e m m e s t u m i r o v n o g ibanje močno razv i l o . D e l o v n a s k u p i n a z a m i r o v n a g i ban j a p r i R K Z S M S i n S e k c i j a z a k u l t u r o m i r u p r i ŠKUC-u iz - " da ja ta poseben b i l t en , v j u n i j u p a je izšla tud i n jegova p r v a k u l t u r n a p r i l o ga z n a s l o v o m Iz m o l k a v k r i k . 14. j u n i j a je b i lo v L j u b l j a n i le tno p l e n a r n o vse-jugos l o vansko m i r o v n o srečanje, k j e r so govo r i l i o g l a v n i h p r o b l e m i h i n pob u d a h , k i so j i h d a l i n a m l a d i n s k e m k o n g r e s u i n k i so na le te le n a ve l i k o neodobravan je v vsej j u g o s l o v a n s k i j a vnos t i . M l a d i m i r o v n i k i o r gan i z i r a j o tud i m i r o v n e sto jn ice .

N i torej nič čudnega, d a s i je M i r o v n a U n i v e r z a iz Be lg i j e z a k ra j letošnjega m i r o v n e g a s e m i n a r j a i z b r a l a ra vno L jub l j ano . S t e m želi d a t i podporo m i r o v n i m s k u p i n a m , saj je za J u g o s l a v i jo , k i je vpe ta m e d oba b l o k a , zelo pom e m b n o ohran jan j e n jene neodv isnos t i .

M i r o v n i s e m i n a r se je pričel v pone

de l jek 4.8. , t ra ja l p a uo do srede, 13. avgusta , n a Gerbičevi 51a v L jub l j a n i . V t e m času se bodo v s a k d a n r a z e n nedel je m e d deveto i n t r ina j s to ter m e d sedemnajs to i n dvajseto uro v r s t i l a p r edavan j a številnih predavate l j ev iz F r anc i j e , Po l j ske , Be lg i j e , N i z o z emske i n Jugos lav i j e . T u d i udeležba n a srečanju je m e d n a r o d n a , saj so prišli m i r o v n i k i iz Be lg i j e , F r anc i j e , V e l i k e B r i t a n i j e , Avs t r i j e , K a m e r u n a , J a p o n ske , Madžarske . . .

N a s l o v s e m i n a r j a je A v t o n o m i j a družbe i n občani z a m i r . T a k o poskušajo r a z b i t i ne za in t e r es i ranos t , k i vod i k nesode lovan ju i n ob l i k o va t i ak t i vne osebnost i . Z a m i s l i t i se m o r a m o n a d odnosom m e d h u m a n o osebnost jo i n njeno v logo državljana tako n a osebn i ko t n a i n s t i t u c i o n a l n i r a v n i .

V s i , k i j i h m i r o v n a p r o b l e m a t i k a bolj z a n i m a , se l a h k o udeležijo m i r o v n e g a s e m i n a r j a , a l i p a naj podrobnejše i n fo rmac i j e poiščejo n a R K Z S M S n a

D a l m a t i n o v i 4 v L j u b l j a n i . Veg"' Z a pokušino p a še p e s e m Saše

k i j e b i l a na t i sn j ena v k u l t u r n i P*jj"l b i l t e n a m i r o v n e s k u p i n e Iz molK* k r i k , k j e r so b i l e zb rane predvsem P srni z m i r o v n o t emat iko .

E P * * 0 K D A J IN Z A K A J ODRASLI 1 O T R O K E

Odrasli tepejo takrat otroke, ko jim od glave in srca odnese roke. Takrat brezglavo brezsrčna dlan kakšen deževen dan sploh ne ve, kaj naj počne. Kaj naj počne? Takoj ko kakšno živahno betico ji eno primaže. In zakaj to počne? Ker mislijo vsi, da je dobro pretepati majhne ljudi.

D a m j a n a G o ^

V Nov ig radu letuje po tisoč otrok letno

Z a l e t o v i š č e j e z m a n j k a l o d e n a r j a Jesenice, 7. avgusta — Obč inska zveza prijateljev mladine Jesenice mora obnoviti letovišče in Pf spevati denar za poči tn iško skupnost Pineta — Širša d r u ž b e n a pomoč Jesenic.

Občinska zveza pr i ja te l j ev m l a d i n e Jesen i c e i m a v N o v i g r a d u letovišče, k j e r po le t i letuje tisoč jeseniških otrok . A letos so se po jav i l e hude f i nančne težave, k i j i h s a m a občinska zveza pr i ja te l j ev m l a d i n e ne more r a zrešiti, zato bo po t r ebna pomoč širše jeseniške s k u p n o s t i .

Že letos m a r c a so u v i d e l i , d a bodo izračunane cene l e tovan ja za o t roke v v i šini 18.000 d inar j e v s stroški p r e vo za p r ev i soke . B a l i so se, d a o t roc i ne bodo mog l i l e tovat i i n so zato začeli z akc i j o z b i r a n j a denar j a . Po t r ebova l i so naj m a n j 5 mi l i j onov d inar j ev , d a b i stroške znižali za oko l i 20 odstotkov . A k c i j a je le de lno uspe la , saj so jeseniški de l o vn i k o l e k t i v i de ja l i , d a za te namene n ima j o denar ja . S pomočjo skupno s t i otroškega v a r s t v a j i m je uspe lo zb ra t i 526.000 d inar j ev , v cen i pa n iso mog l i upoštevati amor t i zac i j e i n r a z n a pop rav i l a .

O b n o v a otroškega letovišča je več kot po t r ebna . B i v a l n i p ros t o r i so nemogoči, hišice je t reba p r e p l e s k a t i i n j i m pop rav i t i s t reho, n i u r e j e n i h kopa ln i c i n ne u s t r e z n i h san i ta r i j e v . R a z e n tega bodo m o r a l i obnov i t i električno napel javo.

Le tos j i h pest i p o v s em n e p l a n i r a n i i zdatek za j a vno k a n a l i z a c i j o v P i n e t i . P r i s p e v e k za kana l i z a c i j o v višini m i l i j o n 200.000 d inar j e v so p o r a v n a l i , ne pa tud i p r i spevke za priključke v višini 2 m i l i j o n a 800.000 d inar j ev . K o t člani počitniške s k u p n o s t i P i n e t a so dolžni ob zaključku sezone p r i spe va t i 5.000 d inar j ev od pr i j av l j enega ležišča, k a r za jeseniških 182 ležišč p o m e n i 910.000 d ina r j e v p r i s p e v k a .

Občinska zveza pr i ja te l j ev m l a d i n e J e s en i c e pred laga , d a b i j i m k o m u n a l ne dajatve p o k r i l a s a m o u p r a v n a kom u n a l n a skupnos t , v s e k a k o r pa se mor a p r o b l e m a t i k a reševati dolgoročno,

ka j t i občinska zveza n i k a k o r ne more več p o k r i t i v seh stroškov.

Otroško letovišče se m o r a vzdrževati i n obdržati, ka j t i v s a k o leto v n j e m letuje na jman j tisoč otrok, r a z e n tega p a

še 500 ot rok v šoli v n a r a v i . Kada• „ stel je n i so zasedene, po n j i h povp ^ je jo tud i v sosedn j ih občinah, k i n jo svo jega otroškega letovišča. ^

Potem ko so Mladinski dom v Bohinju pred petimi leti zaradi dotraja"' . zaprli, ga zdaj obnavljajo in dograjujejo, tako da bo predvidoma decem . letos spet odprl svoja vrata. V njem bodo tri dvorane (z 200, 70 in 50 sede / in drugi prostori, potrebni za seminarje, politične šole in druge oblike braževanja; poleg teh pa še 170 postelj (prej le 80), ki bodo namenjene ucj ležencem izobraževanja, šolam v naravi, mladinskem'* in drugemu tur mu. Denar za obnovo in dograditev doma (390 milijonov dinarjev) ie.Ji* j|» spevala republiška konferenca Z S M S iz sklada za gradnjo študentski«1 dijaških domov. Vsa dela je prevezel Gipos Inženiring Ljubljana, glavni vajalec gradbenih del pa je Gradbincev tozd Jesenice. Z domom bo up r vljala samostojna delovna organizacija. — C. Zaplotnik

?TEK. 8. AVGUSTA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®ISIS5ScjJ©IESGLAS

Sjgvko Z A L O K A R , d i rektor Teks t i l i ndusa K r a n j i n dobi tnik nagrade občine K r a r i j

Ce si porinjen v vodo, plavaj, sicer utoneš ^ a n j , 4. avgusta - »Že takrat, ko sem bil kranjski župan, smo na dolgo in široko razpravljali o prestruktur ira -n W gospodarstva. S tem niko l i ne prenehamo in tudi kaj dosti novega ne uvedemo. Le to, da določene panoge cen imo kot neprimerne, kar se je tekstilu v preteklosti pogosto dogajalo. Vendar smo splavali, ker nikdar n i -^ o na rožicah sedeli i n smo izvažali že takrat, ko so drugi le tarnali,« pravi kranjski nagrajenec.

ie*T e r n a s n i s o P o t i s k a n v ospredi j l e k t s i l naj b i b i l a s tvar p re t ek l o -U k i 1 1 1 z a o s t a l m družb, p r i m e r n a z a p m t e v . v enda r je d a l a s t va rnos t

av nam. V v s a k i sodobn i družbi je lošk Z a m ° d e r n o ' tehnično i n tehno-y e n d a

napredno t eks t i l no indus t r i j o , del - J e P° s °dabl janje ubijajoče, če jih • n a 9 0 ~ o d s t o t n o o d p i s a n i h stro-^ m trepetaš za prodajo d o m a i n n a t e lH 0 1 ' ^ o z i v i k i z vo zu so z a nas pre-g j e d 0 s t - T e k s t i l je m o r a l izvažati, ne

e kakšen z u n a n j e t r g o v i s n k i režim vin J G y e ^ a ^ - M o r a l i smo dob i t i suro-^R L ' k i j i h d o m a n i i n zanje so ponio i d e v i z e - »Odpisani« t e k s t i l je j e r a l P lava t i , s i ce r b i u t o n i l . Prišel

V r f t i ndus t r i j e tako po d o h o d k u , 2 m ° Z U ' p ro i z vodn j i i n izkoriščenosti s a o g l j i v o s t i , le po o s e b n i h d o h o d k i h p r 0 S e vedno v o zad iu . T r g nas ne-sm n o v P o g a n j a . C e zas tanemo , n . . ° izločeni. H i t e t i m o r a m o z v laga -V e g

v "Modernizaci jo, obdržati svoj slo-^ v svetu. T e ga zagotovo i m a m o . . Je k o m i s i j a M e d n a r o d n e b a n k e za

Val ° V 0 * n r a z v 0 J v J u g o s l a v i j i ocenje-, a Programe, v ka te re b i b i l o gospo-Ij^*10 v lagat i , se je odločila za t eks t i l .

a r n ° v sak svoje i n s k u p n e p rog ra -S e ' v najtežjih časih smo sode lova l i ,

povezoval i i n s i pomaga l i . S t a r i zu-nje t rgov insk i s i s t em o z i r o m a dev i -

v Z a k o n o d a j a n a m je omogočila po-- avo v branži, nov i d e v i z n i s i s t e m

? ; a s je v b i s t vu r a z b i l . Pos l ed i ce so Pa

n a - ' P r edvsem i zpad i z voza , i n to jjJPogosteje z a r a d i nav ide zno m a j h -

r i . celo n e u m n i h zadev. T u j c a ne žagoM ' Ha^šne prob l eme i m a m o v J u -kat ^ a n J J e v a z n o ' d a J e b lago ^ O v ° s t n o i n pos lano pravočasno. 2 s ^ n a m je za t i ka l o , k e r tega zve-, a v b i r ok rac i j a n i dovo l i l a uvoz i t i i n

c a t i barvo , v r edno le neka j tisoč a r k.^ § e v edno se rešujemo n a vse

£ g°če načine, u b i r a m o na j r a z l i -t J 3 s a pota, to p a n i n i t i n o r m a l n o n i -

1 Prijetno.«

^ S l a v k o Z a l o k a r je v gospodars t vu 5j ?°utiki p r eka l j en človek i n i z r edne ki .^ u d" z a r a d i številnih dolžnosti,

J l r i je oprav l j a l . R o j e n je v Podsre -v j ? a K o z j a n s k e m , le ta 1949 je prišel n 0 a n J i n os ta l tu s edem let. T e k s t i l -0 ( j t 2 n a n j e ga je gna lo v tržiško B P T , sla ^ a n a s i nd ika t e , po t em n a po-H a t ^ 0 mesto v zvezno skupščino,.

n a 8 — letno županovanje v C q

a n 3 i n nazadn je v s ta lno kon f e r en -2Vp Jugos lav i j e ter v z v e zn i zbor t i r i

e z n e skupščine. L e t a 1982, po 21 le-tek ^ . r e ^ in i t v e neposrednega d e l a v gj s u i n i i ndus t i j i , j e b i l i z b r a n za s t i i - n e g a d i r ek t o r j a k r a n j s k e g a Tek -

U l r»dusa.

»Vsako delo je b i l o z a n i m i v o . K r a n j s k o županovanje m i je dalo šir i n o i n dobro poznavan je v s eh prob l emov , saj se v tej občini prep le ta jo vse de javnost i . Z a r a d i tega je b i lo l a žje de la t i drugje . L e t a mo j ega p red -s e d n i k o v a n j a so b i l a tud i kritična, podobna s edan j im . S p o m i n j a m se, d a smo tud i t a k r a t da l i ves razpoložljivi d e n a r za sanac i je n e k a t e r i h i n d u s t r i j s k i h p rog ramov i n tova rn , d a smo n a dolgo p r e m l e v a l i potrebo po p r e s t r u k t u r i r a n j u gospodars t va i n p r e m a k n i l i razvoj I skre , Save , E x o -t e r m a . G r a d i l i smo šole i n t rgov ine , k i je b i l a v t edan jem K r a n j u n a ko len i h . Z r a s t e l je G l o b u s , n a d r u g i s t ra n i p a hote l C r e i n a . I zde lan je b i l tud i načrt pos lovne stavbe m e d G i m n a z i jo i n Bežkovo hišo, v e n d a r s ta b i l i močnejši bo jazen p r e d p r e v e l i k i m i zmog l j i v o s tm i t rgov ine i n premočno k o n k u r e n c o domači t r gov in i . Z a n i man j e za gradnjo tega ob j ek ta je b i lo p rav p r i t r govc ih i z v en k r a n j s k e občine v e l i ko . P l a n i n a je b i l eden p r v i h s l o v e n s k i h p r i m e r o v ce lov i te s tanov a n j s k e gradnje . G r a d i t e l j e m smo odda l i povsem k o m u n a l n o opreml je no zemljišče, zato je b i l a g r adn j a cenejša i n je b i l a c ena k v a d r a t n e g a met r a s t anovan ja v K r a n j u nižja ko t drugje . D r u g a p r i j e tna i n z a n i m i v a

•ter odgovo rna obenem je b i l a dolžnost genera lnega s ek r e t a r j a s ta lne kon fe rence mes t Jugos l av i j e v Beog radu . S p o z n a l s e m vse dele države, žive so b i le vez i s tu j ino , sp loh p a smo b i l i t i m , k i je vede l , ka j hoče. K a r ko l i s e m že b i l , n i s e m n i k d a r zapos tav l j a l vez i z l j u d m i , k i so m e izv o l i l i , p o m e n in f o rmac i j i n spoznan j

ter a r gumen tov oko l j a , iz ka t e r ega s e m izšel. B r e z tega sp l oh ne gre i n to ne sme b i t i z a n i k o g a r b reme . Za to s e m n a m a r s i k a t e r o zadevo g leda l drugače ko t b i sicer.«

S l a v k a Z a l o k a r j a se n e k a t e r i ob odločitvi, d a gre v T e k s t i l i n d u s , začudeno vprašali, a l i n i t vegano po to l iko l e t i h " odso tnos t i " p revze t i odgovorno dolžnost v t e k s t i l n i i n d u s t r i j i .

»Takšne p o m i s l e k e z a n i k a m . Seved a b i b i lo težko, če b i b i l le opazovalec s t va r i , ne p a ob l ikova l ec s k u p n i h p r i zadevan j k o l e k t i v a . Spo j i t i je treb a s t r okovno znan je , izkušnje i n vsa kodnevne naloge. V t eh štirih l e t i h m i n i b i lo n i k d a r žal, da s e m se tako odločil. De lo v t o va rn i je konk r e tno , neuspehov se ne d a s k r i t i , n i v e l i k o možnosti z a r a z n a opravičila. S l u t i m , d a dobro d e l am , s i cer ne b i b i l t ud i k o l e k t i v m e d pred lagate l j i , d a d o b i m najvišjo k r a n j s k o nagrado . M a r s i k a tero p r i znan j e s e m že dob i l , v e n d a r m i je to najljubše. V i s o k o ga c e n i m . Spoštujem ko l ek t i v , k i ga v o d i m . Ve l i k o več ko t m a r s i k d o d r u g m o r a gara t i , d a napredu je . V teh l e t ih smo zam e n j a l i večino p ro i z vodnega progra m a i n osvo j i l i p r o g rame športnega oblačenja, p r o g r a m pros tega časa i n p r o g r a m i zde lkov za klasično oblačenje. Štirikrat letno se z n o v i m i prog r a m i po jav imo n a t r gu , večino i zde l kov p r odamo neposredno kon fekc io -n a r j e m i n le manjši de l široki potrošn j i . Ničesar ne n a r e d i m o n a pamet i n zato tud i 40 odstotkov pro i zvodn je izvo z imo . V štirih l e t ih smo v m o d e r n i zaci jo vložili 6,3 m i l i j a rd e d ina r j e v i n k a r po lov ico vsote smo zb ra l i s a m i . Še vedno prev ladu je težko i n i z m e n sko delo, o p r e m a je še zas ta re la , nižji osebn i d o h o d k i p a odvračajo l jud i od zapos lovan ja p r i nas . 51 odsto tkov de lavcev je iz d r u g i h področij Jugo s lav i je . To so doda tn i s o c i a ln i i n ekon o m s k o p ro i z vodn i p r o b l e m i , saj je za večino teh l jud i to p r v a zapos l i tev . Vseeno uspevamo . V t e k s t i l u je t r eba de la t i , zato nas pr i zadene jo neži-v l j e n s k i u k r e p i , k i sekajo n a splošno, brez se lekc i je . E d e n takšnih je zadn j i , k i določa 120 dnevno p redhodno pr i j avo s p r e m e m b e cen . Če bo tako osta lo i n k e r m i m e n j a m o ko l ekc i j e štirikrat letno, se h i p o m a l a h k o uspešni T e k s t i l i n d u s s p r e m e n i v i zguba-ša. Za to je pame tno za pro i zva ja l ce m o d n i h i zde lkov spre je t i p r ed l a gan i r ok 60 d n i . D o d a t n i h zgubašev p a s i gotovo nihče ne želi, saj bo v t renutk u podrto vse, k a r smo težko g r a d i l i v pre t ek los t i i n z ap r l i u s t a t i s t im , k i so v r t e l i la jno o t e k s t i l n i i n d u s t r i j i ko t s t va r i zgodovine.«

J . Košnjek

en prvi del nove Tehtnice iz Železnikov

o leto bo treba še potrpeti Pa. eZnjk*> 5 - avgusta - Gradnja prvega dela je k o n č a n a , v sredo gotS° * e Podpisali pogodbo o gradnji drugega dela, ki mora biti

° v do konca junija prihodnjega leta. i> t e d e n je za Teh tn i c o i z Železni-

rv v tfste i , Hij0 u r e z jutraj do o s m i h zvečer praz-r ^ n r e ' P ° odločbi inšpekcije neupo-^ t>6 .P r° store, i n se sel i jo v nove. S ta -^{,°drtija m o r a b i t i do 15. avgus ta V 'je* a z zeml jo i n zemljišče p r i p r a -p r ( i o 7 « — ; ~«„J1,

znamen ju se l i tve . V s a k d a n od

z a nada l j evan je g radn je n o v i h V ? r o v . Sedaj zg ra j en i obrat je sa-Hv^jP^a e tapa mode rn i zac i j e . 1600 ° P t w , a t n i n me t rov m e r i , z a g radn jo i n 22 ^ o p a je T e h t n i c a p o r a b i l a skora j ^°iih i h m i l i j a r d d inar j ev , d e l o m a k l c e - .deloma p a poso j i l b anke , i z va -H o s ^ in sovlagate l jev . P o d novo stre-

D ° m o r a l a p rese l i t i v s a pro i zvod-

0 polletje je m imo

n ja s skladišči v r ed i n bo še napre j u t esn j ena , v enda r bo t ra j a l a le še do polov ice p r ihodn j ega leta, ko bo celotn a g r a d n j a dokončana. V T e h t n i c i so k l jub t e m u zadovo l jn i , saj se dolgoletno besedičenje o nov ih p r o s t o r i h le s p r e m i n j a v s tvarnost .

Tehnični vod ja T e h t n i c e F r a n c Re j c n a m je poveda l , da z nada l j e van j em gradn je ne bodo odlašali. V sredo so s T e h n i k o m iz Škofje L o k e že podp i sa l i pogodbo o g radn j i d ruge etape, k i bo obsega la 3000 k v a d r a t n i h me t rov i n bo ve l j a l a 84 s t a r i h m i l i j a r d , od tega 30 m i l i j a r d z idov i , ostalo op r ema . 15. avgust bo začetek gradnje , zaključek p a

Železnikarske tehtnice so pri nas iskano blago — Foto: F. Perdan

konec J u n i j a p r ihodn j e ga leta. T e h t n i ca iz Železnikov bo po tem popo lnoma nova .

J . Košnjek

*o j d o b r o p r o d a j a , s l a b š e k u p u j e -v |^>ka, 30. julija - V prvem polletju so loški konfekcionarji ustvarili

dinarjev celotnega prihodka, kar je 135 odstotkov več kot v ^ času lani.

^$to r a s u J e s približno 80 ods to tk i ^''h 4 & n a višja c e n a kon fekc i j e , okro -

odstotkov p a je de j ansko več \ n e g a b laga ; v K r o j u so razširili C S d r

h r epub l ik , z l a s t i Hrvaške i n Bo-•njo s pomočjo kooperan tov iz

C^tij °dobne rezu l ta te kot d o m a so Lok i rtefti P r v e m pol le t ju doseg l i t ud i n a i°Hv s o p r oda l i z a 276 mi l i j onov

^ OH1" m m d inar j ev oblačil, k a r je \fo s t o t k o v več kot l a n i . Če vzame-

~~ odstotno ras t v r ednos t i tuje va

lute , p o m e n i , d a so povečali i zvoz za k r e p k o polov ico.

D i r e k t o r K r o j a J a n e z Z i h e r l p r a v i , d a je s p o l l e t n i m i p o s l o v n i m i r e zu l t a t i zadovo l jen . J u g o s l o v a n s k i kon fekc io na r j i so - tako ugotav l ja jo p r ek svo j ih združenj - na domačem t r gu p roda l i za 30 odsto tkov man j i zde l kov ko t l a n i , m e d t e m ko je šla K r o j e v a proda ja r a vno v drugo smer , v občutno poveča nje. To je gotovo d e l n a r en ta m i n u l i h štiridesetih let, ko s i je K r o j p r i d ob i l

ug ied , je pa tud i res, d a l judje ne k u p u jejo več samo za pa r mesecev, a m p a k z a več sezon. Iščejo kva l i t e to , k i so jo p r i p r a v l j e n i tud i bol je plačati. K r o j e v o kon fekc i j o od l iku je jo ma jhne ser i je , kakovos t i n modnost .

K a k o v o s t je z v e l i k i m i začetnicami p i s a n a tud i v v s eh K r o j e v i h načrtih za pr ihodnos t . P r i t e m p a j i h zelo s k r b i , k e r v sak d a n težje pr ide jo do kva l i t e t n i h t k a n i n . P rav i j o , d a tud i najboljši p ro i z va ja l c i beže v povprečnost. T e ga p a v K r o j u , k i m u ne gre zgolj za preživetje, ne more jo spre je t i .

H . Jelovčan

E l e k t r i k a i n premog naj dobita pravo vrednost

Draga elektrika bo udar i la slabe .Letošnje leto naj bi bilo prvo, ko naj bi energija, predvsem elektrika in premog, dobila pravo ceno, takšno torej, kol ikor veljata. Vendar inflacije še ne dohitevajo, čeprav bi jo morale prehitevati. Najbolj se je letos elektrika podražila v Sloveniji, novo podražitev pričakujemo jeseni. Sk lepa mo torej lahko, da se bo tedaj bolj podražila v drugih republ ikah.

V povprečju so se c e n e e lektr ične e n e r g i j e v J u g o s l a v i j i l e tos povečale z a 43,9 o d s t o t k o v : v S l o v e n i j i z a 58,5 o d s t o t k a , v B i H z a 56,4 o d s t o t k a , Črni g o r i z a 48,6 o d s t o t k a , M a k e d o n i j i z a 47,3 o d s t o t k a , S r b i j i z a 40,2 o d s t o t k a , n a K o s o v u z a 37,1 ods t o t ek , H rvaškem z a 37 o d s t o t k o v i n v V o j v o d i n i z a 34,4 o d s t o t k a .

C e n e so s e v e d a razl ične t u d i z a r a d i razl ičnih pogo j e v p r i d o b i v a n j a e lektr ične e n e r g i j e v p o s a m e z n i h p r e d e l i h države. P r i m e r j a v a pokaže, d a j e g o s p o d i n j s k i t o k zda j najdražji v S l o v e n i j i , k i l o v a t n a u r a v času v iš je t a r i f e s t a n e 18,96 d i n a r j e v , n a Hrvaškem 17,33 d i n a r j e v , v B i H 15,97 d i na r j e v , S r b i j i 14,07 d i n a r j e v .

G o s p o d a r s t v o v c e n i e l e k t r i k e plačuje t u d i p r i s p e v e k z a r a z v o j , d e n a r se s t e k a n a p o s e b n e m računu. T a k o v e l i k i o d j e m a l c i k o t že lezarne, n e plačujejo le 12 d i n a r j e v z a k i l o v a t n o u r o , k a k o r piše v t a r i f n e m c e n i k u , temveč v r e s n i c i 15,6 d i n a r j e v , i n d u s t r i j a o k o l i 30 d i n a r j e v i n o s t a l i odjem a l c i d o b r i h 63 d i n a r j e v z a k i l o v a t n o u r o .

S k u p n o s p r e j e t i s i s t e m z a o b l i k o v a n j e c e n e e l e k t r i k e n a p o d l a g i s k u p n i h e l e m e n t o v p r e d v i d e v a t u d i z g l e d o v a n j e po p o d o b n i h c e n a h v p e t i h r a z v i t i h e v r o p s k i h deželah, z upoštevanjem tečajnih r a z l i k . P r a v i v r e d n o s t i e l e k t r i k e se s e v e d a n i moč približati z e n i m z a m a h o m , za to računajo, d a b i to s t o r i l i v t r e h l e t i h , d o k o n c a l e t a 1988. V s a k o le to na j b i r a z k o r a k zmanjšal i z a t r e t i n o .

E n e r g e t i k i u t e m e l j u j e j o , d a j e p r i n a s e l e k t r i k a p r e p o c e n i , d a p o v p r e čna tričlanska držina p o r a b i mesečno z a n j o le o k o l i 3 tisočake, k a r j e t o l i k o k o t odšteje z a m e s t n i a v t o b u s . V e n d a r se p r i podražitvah ne b i s m e l i s p r e n e v e d a t i , avtomatično prištevanje p r i s p e v k a z a ra z vo j b i b i l o le p r e h u d o b r e m e , p r e d v s e m z a d r o b n o g o s p o d a r s t v o i n d e l d r o b n e i n d u s t r i j e , k i i m a »ostali od jem« i n 72 o d s t o t k o v p r i s p e v k a .

Dražja e l e k t r i k a bo s e v e d a na jbo l j p r i z a d e l a t i s t e , k i z n j o v p r o i z v o d n j i ne varčujejo, k i se varčevaln ih u k r e p o v še n i s o l o t i l i . Letošnja podraži tev e l e k t r i k e j e b i l a namreč prvič l i n e a r n a , z a v s e e n a k o .

V »špici« presegli milijon Turist ična z v e z a J u g o s l a v i j e o c en ju j e , d a zda j l e tu j e p r i n a s 1,090.000

gostov , od t e ga 580 tisoč t u j i h . Največ j i h j e s e v e d a n a J a d r a n u , k j e r j i h l e tu j e 920 tisoč. M i n u l i t e d e n j e p r i s p e l o 110 tisoč gos tov , s č imer j e dosežena »špica« s e zone , k i p a j e l e tos z a r a z l i k o o d l a n s k e dese t d n i kasnejša. V e l i k o gos t ov pričakujejo t u d i t a t e d e n .

Še n a p r e j so na jbo l j e o b i s k a n e i s t r s k a , šibeniška i n črnogorska r e v i e -r a , z a d n j i t e d e n bo l j t u d i zadrška. L a n s k i h r e k o r d o v p a ne dosega jo s lov e n s k a , m a k a r s k a i n dubrovniška r e v i e r a . Z a n i m i v o j e , d a le tos boljši o b i s k beleži jo v p l a n i n s k i h , zdravi l iških i n j e z e r s k i h letoviščih.

N a d a l j u j e se ' t u d i r a h l a r a s t p r i l i v a domačih gos tov , k i l e tu je jo p r e d v s e m v počitniških d o m o v i h i n k a m p i h , še n a p r e j p a so z a s e b n e sobe slabše z a s e d e n e od pričakovanj .

Naši v Iraku grade veliko elektrarno S a r a j e v s k a H i d r o g r a d n j a i n zagrebška I n g r a s t a p r e d d n e v i p r e d a l a v

u p o r a b o d v a od s k u p n o šestih a g r e g a t o v ene največjih v o d n i h e l e k t r a r n , k i j o g r a d e v i raškem m e s t u H a d i t i : E l e k t r a r n a bo i m e l a 660 m e g a v a t o v moči. V r e d n o s t t e g a p o s l a , k i g a j e H i d r o g r a d n j a d o b i l a v o s t r i m e d n a r o d n i k o n k u r e n c i p r e d p e t i m i l e t i znaša več k o t 600 m i l i j o n o v do l a r j e v . P r e d v i d e n o j e , d a bodo c e l o tno e l e k t r a r n o p o g n a l i v začetku p r i h o d n j e g a l e t a .

Mesto Ljubljanske banke v svetu R e v i j a E u r o m o n e v j e v j u n i j s k i številki o b j a v i l a r a z v r s t i t e v 500 največ

j i h b a n k v s v e t u po različnih m e r i l i h . G l e d e n a v iš ino v loženih s r e d s t e v v s k l a d e , po s t a n j u k o n e c l e t a 1985, se j e L j u b l j a n s k a b a n k a u v r s t i l a n a 273. m e s t o , k a r j e z a 109 m e s t v iš je k o t v l e t u 1984. T u d i Udružena b a n k a H r v a t s k e i n Udružena b e o g r a d s k a b a n k a s t a se v p r i m e r j a v i s p r e d h o d n i m l e t o m u v r s t i l i bo l j e , p r v a n a 400. m e s t o i n d r u g a n a 441. m e s t o .

Manjši izvoz na zahod K r a n j , 1. a v g u s t a — G o r e n j s k o g o s p o d a r s t v o j e v letošnjem p r v e m p o l

l e t ju i z v o z i l o z a 42,67 m i l i j a r d d i n a r j e v b l a g a , od t e ga n a k o n v e r t i b i l n o t r žišče 58 o d s t o t k o v , n a kl ir inško p a tore j 42 o d s t o t k o v . V p r i m e r j a v i z e n a k i m l a n s k i m r a z d o b j e m j e b i l c e l o t n i i z v o z z a 9 o d s t o t k o v večji, v e n d a r p a n a račun kl ir inškega, k i j e p o r a s t e l z a 33 o d s t o t k o v , m e d t e m k o j e b i l k o n v e r t i b i l n i z a 3 o d s t o t k e manjši .

Drugače p a se j e s u k a l u v o z , k i j e b i l večj i z a 4 o d s t o t k e , k o n v e r t i b i l n i z a 8 o d s t o t k o v , klirinški p a z a 10 o d s t o t k o v manjši. R a z v e s e l j i v j e odstot e k uvožene o p r e m e , saj j e g o r e n j s k o g o s p o d a r s t v o n a t u j e m k u p i l o z a 9,31 m i l i j a r d d i n a r j e v o p r e m e , k a r j e p r e d s t a v l j a l o 27 o d s t o t k o v c e l o t n e g a u v o z a . P o s o d a b l j a n j e p r o i z v o d n i h z m o g l j i v o s t i j e tore j h i t r e j e s t ek l o .

Z a r a d i manjšega i z v o z a n a z a h o d j e s e v e d a p o k r i v a n j e k o n v e r t i b i l n e g a u v o z a z i z v o z o m slabše, saj j e b i l o le 87 ods t o tno . C e l o t n o p o k r i v a n j e p a j e znašalo 122 o d s t o t k o v . D o v o l j j e r a z l o g o v z a korenitejši p o s e g v e k o n o m s k e o d n o s e s t u j i n o , k a r z v e z n a v l a d a n a p o v e d u j e z a s e p t e m b e r .

i * M 0 V 0 S T Raziskovanje umiranja gozdov

B i o l o g i L a n c a s t e r s k e u n i v e r z e v A n g l i j i v l a b o r a t o r i j i h r a z i s k u j e j o v z r o k e u m i r a n j a gozdov . P r e v e r j a j o t eo r i j o , p o k a t e r i onesnažen z r a k nep o s r e d n o ne povzroča u m i r a n j a go zdov , temveč s l a b i n j i h o v o o d p o r n o s l p r o t i h u d e m u m r a z u i n suši. T o namreč dos l e j še n i d o k a z a n o , za to n e k a t e r i d v o m i j o , d a j e onesnažen z r a k e d i n i k r i v e c u m i r a n j a go zdov R a z i s k o v a l n a e k i p a u p o r a b l j a s i s t e m k o n t r o l e i n onesnaženosti v štirih ločen i h s t e k l e n j a k i h z a p r e v e r j a n j e različnih t eo r i j . V n j i h so r a s t l i n e i n d r e v e s a i z p o s t a v l j e n a onesnaženju, kakršno j e v v e l i k e m d e l u E v r o p e H k r a t i d o va j a j o h l a d e n z r a k i n t a k o u s t v a r j a j o r a z m e r e m r z l i h z i m s k i h noči.

Kokoši na prostem N o b e n a s k r i v n o s t n i , d a so kokošja j a j c a boljša, če so kokoši n a p r o

s t e m , n a t r a v n i k u , ne p a z a p r t e v h l e v i h . V A n g l i j i povpraševanje po n j i h h i t r o r a s t e i n k m e t j e so se o p r i j e l i n o v e g a načina g o j e n j a kokoši n a p r o s t e m , začenši z e n o d n e v n i m i piščanci do kokoši, k i začno n e s t i j a j c a P o m a g a j o s i z montažnimi kokošnjaki, k i j i h p r e s t a v l j a j o po t r a v n i k u s a i se s i c e r z a s t a v i vpršanje ekonomičnosti p r i r e j e . Kokoš v h l e v u namreč d o b i 18 do 20 g r a m o v p r o t e i n o v d n e v n o , n a p r o s t e m p a so s e v e d a bol j požrešne i n po j edo d n e v n o t u d i do 150 g r a m o v h r a n e s 17 o d s t o t k i p r o t e i n o v Z e l o p a z l j i v i p a m o r a j o b i t i , d a t r a v n i k i z a r a d i g o j e n j a kokoši ne obo l i j o

G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI in LJUDJE TOREK. 5. AVGUSTA ijjjj

K R A T K E R O G O R E N J S K E M

Z e l e z n i k a r s k i ribiči g r a d i j o r i b o g o j n i c o — Ribič i i z Že l ezn ikov so i m e l i r i b o g o j n i c o v s a m i h Že leznik ih, v e n d a r so se m o r a l i u m a k n i t i i n z g r a d i t i r i b o g o j n i c o d r u g j e . R ib iška družina, k i i m a 52 č lanov i n m l a d i n c e v , s k r b i z a 18 g o j i t v e n i h p o t o k o v , j e začela l e t a 1980 g r a d i t i n a R u d n e m n o v o p o s l o p j e , v k a t e r e m na j b i b i l i r i b o g o j n i c a i n družinski p r o s t o r i . Ribiči so t r n k e z a m e n j a l i s k r a m p i , l o p a t a m i i n s a m o k o l n i c a m i t e r s p r a v i l i hišo p o d s t r e ho t e r v n j e j v p r v i f a z i u r e d i l i v a l i l n i c o , k i d a l e t n o o k r o g 350.000 m l a d i c potočne p o s t r v i . T a j n i k že lezn ikarske r ibiške družine N a n d e Šmid j e pov e d a l , d a b o končna z m o g l j i v o s t v a l i l n i c e m i l i j o n m l a d i c , s e v e d a p a m o r a j o b i t i u r e j e n i še z u n a n j i b a z e n i . P r i g r a d n j i so p o m a g a l e t u d i d r u g e r i b i ške družine. Z e l e z n i k a r s k i ribiči vračajo p o s o j i l o z m l a d i c a m i i z r i b o g o j n i c e , ( jk) — F o t o : F . P e r d a n

Po le tn i iz let borcev i n upokojencev Radovlj ica — K r a j e v n a o r g a n i z a c i j a Z B N O V i n Društvo u p o k o j e n

cev R a d o v l j i c a s t a s k l e n i l a , d a b o s t a v počastitev 45 - l e tn i c e v s t a j e o r g a n i z i r a l a s k u p n i i z l e t z a v s e č lane Z Z B N O V i n u p o k o j e n c e . P r e d v i d e n o j e b i lo , d a bo i z l e t n a Vodiško p l a n i n o že j u l i j a , v e n d a r j e z a r a d i občinske p r o s l a v e z a p r a z n i k o d p a d e l . I z l e t b o zda j 16. a v g u s t a . Če bo t r e b a , b o d o o r g a n i z i r a l i t u d i p r e v o z z a v t o b u s o m . P r i j a v e s p r e j e m a j o v k r a j e v n i o r g a n i z a c i j i Z B N O V i n v Društvu u p o k o j e n c e v .

T R

Podpora postavitvi spomenika Jesenice — Člani občinskega o d b o r a Z Z B N O V J e s e n i c e so s k l e n i l i , d a

v p r o g r a m razl ičnih a k c i j , k i so p o v e z a n e z r e v o l u c i o n a r n i m i d o g o d k i i z naše p r e t e k l o s t i , vkl juči jo t u d i a k c i j o z b i r a n j a s r e d s t e v z a p o s t a v i t e v spo m e n i k a v e l i k e m u S l o v e n c u g e n e r a l u R u d o l f u M a i s t r u v M a r i b o r u . Pričak u j e j o , d a se b o d o v to a k c i j o vkl juči le t u d i d e l o v n e o r g a n i z a c i j e . J R

Obvestila in razglednice Smlednik — Turist ični društvi S m l e d n i k i n Dragoča jna-Moše s t a p r e d

n e d a v n i m i z d a l i p e t k r a j i n s k i h r a z g l e d n i c s turist ičnimi z a n i m i v o s t m i z n j u n e g a območja. N a r a z g l e d n i c a h so: S m l e d n i k z o k o l i c o , S t a r i g r a d ; le t n a okrepčevalnica n a S t a r e m g r a d u i n s t o l p z o s t a n k i o b z i d i j ; p o g l e d s k a n j o n a n a S m l e d n i k , r e s t a v r a c i j a K a n u i n g o s t i l n a Z o r m a n v V a l b u r g i p a t u d i k a m p v Dragočajni z več p o d r o b n o s t m i i r p e n s i o n V e r o n i k a v D r a g o -čajni. R a z g l e d n i c e j e n a t i s n i l G o r e n j s k i t i s k K r a n j . Turist ično olepševaln o društvo S m l e d n i k p a j e p o l e g t e g a p o s k r b e l o t u d i z a o b v e s t i l o , k a k o so v p o l e t n i h m e s e c i h ( z a r a d i d o p u s t o v ) o d p r t i p o s a m e z n i g o s t i n s k i i n t u r i stični o b j e k t i n a območju S m l e d n i k a , Dragočajne i n T r b o j . j. g

Jubilej lovske družine Gorenja vas — Člani z e l e n e bratovščine i z G o r e n j e v a s i v P o l j a n s k i do

l i n i l e t o s p r a z n u j e j o 40 - l e tn i c o o b s t o j a l o v s k e družine. Druž ina i m a o k r o g 60 l o vcev , k i r e d n o s k r b i j o z a go j i t e v i n o d s t r e l d i v j a d i . T u d i z a t o se n a n j i h o v e m območju dos l e j n i p o j a v i l a s t e k l i n a . Že p r e d l e t i p a so l o v c i z g r a d i l i l o v s k o kočo n a Z i r o v s k e m v r h u , zda j p a v G o r e n j i v a s i g r a d i j o svo j d o m . O d p r l i g a b o d o p r e d v i d o m a j e s e n i , n a r e d i l i p a so že v e l i k o p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r . P r e d s e d n i k družine J a n k o K o k a l j p r a v i , d a bo otv o r i t e v l o v s k e g a d o m a najlepši p r i s p e v e k k p r a z n o v a n j u 40 - l e tn i c e obs t o j a l o v s k e družine G o r e n j a v a s .

•31

Neurje pod Krvavcem Cerklje — 24. j u l i j a j e d i v j a l o h u d o n e u r j e v v a s e h p o d K r v a v c e m . M o

čan v e t e r j e povzroči l največ škode n a n j i v a h s k o r u z o v z h o d n o od C e r k e l j p v o t i Pšat i i n Poženiku. S k o d a j e v e l i k a , k e r j e p r i d e l e k d o b r o o b e t a l . M o čan v e t e r p a j e p o d r l t u d i n e k a j s a d n e g a d r e v j a i n s m r e k . D e l a v c i i z E l e k -ronadzorništva C e r k l j e so d e l a l i do noči. J . K u h a r

P I S A L I S T N A M

DRUGA PLAT TURISTIČNEGA ZEMLJEVIDA K R A N J S K E GORE

Nedavno izdelan turistični zemljevid Kranjske gore z okolico je pomemben vodnik turistom. Na njem so oštevilčene in označene turistične sprehajalne poti. V sami Kranjski gori in okolici so nameščeni kažipoti za označevanje teh poti. Zemljevid ima tudi telefonske številke hotelov in celo avtomehanikov pa kje se poleti lahko kopamo itd. Napisano je tudi, da ima Dom v Planici plavalni bazen. Ko sem prebral to sporočilo tudi v italijanščini, nemščini in angleščini, sem pomislil, da tujcev le ne vlečemo preveč za nos. Zato sem odšel v Dom v Planici na kopanje. Dolgo sem zrl v razbitinico, ki je bila nekoč bazen in premišljeval, koliko tujcev in drugih naivnih bralcev zemljevida Kranjske gore z okolico bo tako kot jaz zastonj prišlo v Dom v Planici »na kopanje« v njihov bazen .. .

Namesto v bazen sem odšel po označeni turistično-sprehajalni

poti št. 12: iz Rateč v Zelence do izvira Save in nazaj. Ob pričetku poti ob stari železniški postaji je sicer kažipot, nato pa je popotni raziskovalec prepuščen bolj samemu sebi. Zato ob poti srečuješ številne tujce, kako z zemljevidom v roki pošiljajo otroke zdaj v eno, zdaj v drugo smer, da bi tako našli kakšno označbo, ki jo tu zaman iščejo. Šele na zametenem smetišču kaže znak, da se popotnik bliža svojemu cilju — izviru Save. Na parkirišču sta dve, do vrha napolnjeni posodi odpadkov, ob njih pa velik kup smeti, ki jih obiskovalci tega prvega počivališča za našo mejo odlagajo ob posodah, veter pa jih nato ra-znaša po vsem parkirišču. Nič boljša ni pot čez gozd do izvira Save.

Sram me je bilo, ko sem videl zgrožene poglede tujcev, ki so tu ob smetišču dobivali prve vtise o deželi, v kater so pravkar prišli. Kaj nam pomaga lep zemljevid, če nismo pripravljeni urediti vseh trinajst poti, ki so začrtane na zemljevidu in jih primerno označiti. . .

A l e k s a n d e r Žalar

Vroča razprava zarad i poman jkan ja vode n a Sredn j i Dobrav i

Dovolj je obljub! Hočemo vodo! Srednja Dobrava, 8. avgusta — »Stvar se vleče že v drugo sredn jeročno obdobje. Obljubljajo, d*8 voda bo. Pa je ni. Zahtevamo, da nam predstavniki obč inske skupščine in odgovorni komunal* ci poveste, zakaj do danes še ni n ič narejenega in kdaj bo . . . Ža los tno je, da na Gorenjskem ta' ko rekoč izpod vsakega kamna vre voda, mi pa je nimamo . . . «

K e r n a S r e d n j i D o b r a v i p r i K r o p i že od prejšnjega četrtka n ima j o vode o z i r o m a jo z a r a d i ome jene porabe dob iva jo občasno, so v ponede l j ek zvečer n a z b o r u k r a j a n o v z vročimi i n n a t r e n u t k e t u d i precej o s t r i m i bes e d a m i g a s i l i p r o b l e m , k i se vleče že deset i n več let n a d e s n e m b r e g u S a ve v radovljiški občini o z i r o m a v L i p -niški d o l i n i . S e s t a n k a , k i s t a ga s k l i c a l a svet i n k r a j e v n a k o n f e r e n c a S Z D L v k r a j e v n i s k u p n o s t i , so se poleg p r e d s t a v n i k o v sosedn j ih kra jev n i h s k u p n o s t i udeležili t u d i p redsed n i k izvršnega sve ta občinske skupščine s sode lavc i i n d i r e k t o r K o m u n a l nega gospodars t va Radov l j i c a .

Po treh letih spet K o n e c n o v e m b r a 1983. l e ta so v

R a d o v l j i c i r a z p r a v l j a l i o p o m a n j k a n j u p i tne vode v Lipniški d o l i n i , k i j o je že p r e d t e m l e t a i n l e ta p r i m a n j k o va l o . T a k r a t je p o t e m inženir Tomaž G r o h a r s povezavo d v e h zajeti j i n zmanjšano dobavo t o v a r n i v i j akov P l a m e n p r o b l e m rešil, d a je b i l o vode dovo l j , čeprav je b i l a suša ko t je že n i petdeset let . T a k r a t so t u d i ugo t o v i l i , d a b i b r e z takojšnjega doda tnega z a jet ja z r a z m e r o m a m a j h n i m i stroški rešili p r o b l e m z a n a s l e d n j i h neka j let. V po t r j en i p r o g r a m p a so z a p i s a l i , d a bodo t ako j vg ra j en i d o d a t n i c e v o v o d i k o t s es tavn i d e l novega zajetja p o t o k a K r o p a r i c a , z a k a r so načrt i v g l a v n e m že gotov i , z b r a n a p a so b i l a že t a k r a t t u d i skora j v s a po t r eb n a sog las ja .

Le to kasne j e (1984) težav n i b i lo , l a n i p a so se spet po jav i le , saj je b i l o t r eba porabo ome j i t i . N a s k u p n e m s e s t a n k u v L i p n i c i so s p r e m e n i l i pr v o t n i režim z a p i r a n j a vode i n ga u s k l a d i l i z željami k ra janov . Vode p a je začelo spet p r i m a n j k o v a t i prejšnji t eden i n ko t je b i lo moč r a z b r a t i n a s e s t a n k u v ponede l jek , so v K o m u n a l n e m gospodars t vu v R a d o v l j i c i spet p r i z a p o r a h o z i r o m a o m e j i t v a h u p o r a b i l i r o k o v n i k , k i je že l a n i povzročil hudo k r i i n negodovan ja .

Manjka 10 sekundnih litrov

V vroči r a z p r a v i se je t ok ra t i z k a za l o , d a b i b i l drugačen režim r e d u k ci j (takšen, k o t so se zan j dogovo r i l i l a n i i n so ga t u d i zdaj zahteva l i ) bo l j sp re j eml j i v z a k ra j ane o z i r o m a po trebe po p i t n i v od i . V e n d a r p r o b l e m a ne rešuje, vode je še vedno p r e m a l o . M a n j k a namreč g lede n a sedanje p r e t oke o k r o g deset s e k u n d n i h l i trov . To p a b i l a h k o rešili z d o d a t n i m za jet jem odvečne vode v K r o p a r i c i .

N a s e s t a n k u je b i l o slišati, d a m e n d a p r a v s t r okovne ocene i zp r ed t r eh

let, d a je vode v d o l i n i s p r e v e z a v a m i i n n o v i m i cevovod i dovol j , v so s tvar n e k a k o potlačile. T u d i zato, k e r so K r o p a r j e m p r e d l e t i r a z l a g a l i prog r a m , d a bo t r eba n a K r o p a r i c i za je t i k a r 60 s e k u n d n i h l i t rov , z a k a r so o n i seveda tako j pos tav i l i zahtevo po ured i t v i k a n a l i z a c i j e i n čistilni n a p r a v i .

Sedan j e ocene so ovrg le t ako 60 sek u n d n i h l i t r ov dodatnega zajet ja, r a z m e r e p a so pokaza l e , d a zgolj nov i cevovod i i n drugačne prevezave , čep r a v v s a de l a še n iso končana, prob l e m a ob k o n i c a h o z i r o m a sušnih obdob j ih , ko t je zdaj , t u d i ne bodo rešili.

Gradi se tretja etapa D i r e k t o r K o m u n a l n e g a gospodar

s tva R a d o v l j i c a M a t i j a M a r k e l j je poj a s n i l : »Že t r i l e ta se b o r i m o , d a b i z d o d a t n i m zajet jem K r o p a r i c e d o b i l i 20 s e k u n d n i h l i t r o v vode. Špik i n Črn i po tok t r e n u t n o dajeta le 12 do 13 l i t r o v i n še napre j p r e t ok u p a d a . S edan j i cevovod, k i ga pospešeno g r a d i m o i n z n j i m tretjo e tapo, bo omogočal večjo p ropus tnos t od seda nje. O d p r a v i l i b o m o t u d i i z gube n a omrežju, k i so 20 do 30-odstotne . P r e d d n e v i smo d o b i l i 30 m i l i j o n o v d ina r j e v poso j i l a i n še 45 d n i m a n j k a do i z t e k a r o k a , ko mora jo b i t i d e l a gotova. V e n d a r , če ne b o m o d o b i l i še 5 do 10 d o d a t n i h s e k u n d n i h l i t r o v i z K r o p a r i c e , bodo še napre j težave z vodo . . . «

V r o č e in ostre besede . . . Vročine, k i je ma l o p r e d začetkom

s e s t a n k a n i ka j p r i d a pogas i l a s icer

precej močna deževna p l oha , tud i te ugotov i tve n i so uspe le kaj p r i d a ov&' l i t i .

Slišati j e b i l o očitke, d a se stvar vleče že v drugo srednjeročno obdoD* je, d a so to zgolj ob l jube i n laž i . • • * z ' črpali so vse s amoupravne po t i i n z a ' to n i dos t i m a n j k a l o , d a b i s t ranspa-r en t i ( in u m a z a n i ) prišli n a slavno^ stno sejo skupščine n a Vodiški p lanin i . . . D a d e s n i b r eg že ves čas na v s e h področjih v občini preveč zapo; stavl ja j o i n d a b i b i lo v R a d o v l j i ^ l a h k o kakšen mete r (sedaj praznega kana l a ) m a n j p a t u d i kakšno križišče b i b i l o l a h k o drugače ure jeno . • • ~ K r o p a r i c o p a v p r ihodn j e ne b i s m . b i t i p rob l emov , s icer bodo sedanja de la n a cevovod ih v Lipniški do l in i s r e n a zgrešena inves t i c i j a , ko t t isto k r i žišče v obč in i . . . T u d i to so poudar i l i d a želijo v t e d n u d n i točen k r a t k o r ^ čen i n dolgoročen odgovor o r e ^ -p r o b l e m a , s i cer bodo prišli p r e d obe

Nazadnje se je izkazalo, da bO*9 glede na dolgoročno rešitev proble' ma, v Kropi najbrž vseeno morali P°* vesti razpravo o zajetju kakšnih de' setih sekundnih litrov na KroparJC1; To je predsednik krajevne skupnost' Kropa tudi obljubil. Kratkoročno P* bodo skušali razmere urediti z in 1 ' proviziranim dodatnim zajetjem bodo analize to dovoljevale) in • takšnimi časovnimi omejitvami P r ! porabi, kot so bile dogovorjene l&n1 na sestanku v Lipnici.

A . Žalar

V hote lu P a r k na B l e d u razmišljajo o nadz idav i

Nove sobe i n restavracija I Bled, 6. avgusta — Integral Golfturist tozd Park hotel namera^ z nadzidavo pridobiti 68 novih ležišč in z zasteklitvijo ene

od teras restavracijo s o r i b l i ž n o 120 sedež i .

Finžgarjevi sosedje o h r a n i l i d o m a čijo — P r i Mohorču v Doslovčah se večkrat us tav i j o o b i s k o v a l c i , k i so s i ce r n a m e n j e n i do Finžgarjeve r o j s tne hiše i n sprašujejo, če je tu p r i Finžgarju. Nič čudnega, ka j t i F r a n c i Mohorč je s taro domačijo o h r a n i l p r a v takšno, ko t je b i l a nekoč. »Niti c e n t i m e t r a n i s e m dvignil,« p r a v i , »kajti tedaj , k o s m o hišo ob n a v l j a l i , n a m spomeniško vars tvo n i d o vo l i l o s p r e m e m b e , češ, d a so vse Dos l o vce k u l t u r n i s p o m e n i k . I n s m o se odločili, d a res ničesar ne spremenimo.«

F r a n c i Mohorč je ko t m i z a r hišo i m e n i t n o u r e d i l , p r e d njo p a pos ta v i l t u d i s taro prešo, k i jo je p r i p e l j a l i z Zgoše . . . F o t o : D . Sedej

V h o t e l u P a r k n a B l e d u so še p r e d n o v o g r a d n j o ( p r e d d e v e t i m i le t i ) n a črtovali štiristo ležišč — sto več, k o t j i h i m a j o z d a j . Načr tovan im pos t e l j n i m z m o g l j i v o s t i m so p r i l a g o d i l i ve l i k o s t o s t a l i h d e l o v h o t e l a : v k u h i n j i l a h k o p r i p r a v i j o n a d a n po tisoč o b r o k o v , v v s e m h o t e l u j e p r e k d v a tisoč sedežev, z a d o s t i v e l i k i so t u d i b a z e n , s a v n a , d i s c o , k a v a r n e , slaščičarne, t a v e r n a . . . V d e v e t l e t n e m pos l o v a n j u h o t e l a se j e p o k a z a l o , d a b i b i l o t r e b a prenoč i tvene z m o g l j i v o s t i u s k l a d i t i z z m o g l j i v o s t m i o s t a l i h ho t e l s k i h p r o s t o r o v , izboljšati gospod a r n o s t o b r a t o v a n j a , p o e n o s t a v i t i v zdrževan je i n polepšati z u n a n j i i z g l e d .

G l a v n i p r o j e k t a n t pro f . d r . F e d j a Koš i r j e i z d e l a l več rešitev, v h o t e l u P a r k p a so se odločili z a t i s t o , k i p r e d v i d e v a , d a b i r a v n o t e r a s o , n a m e n j e n o z a »r ikl i jevsko rekreaci jo« gos tov , n a d z i d a l i do v iš ine s t r e h e n a d b a z e n o m . D o s e d a n j e p o s l o v a n j e j e namreč p o k a z a l o , d a se h o t e l s k i gos t j e z a n i m a j o p r e d v s e m z a b a z e n , m e d t e m k o z a t r i m s k o t e l o v a d b o n i b i l o n i k d a r p o s e b n o v e l i k e g a z a n i m a n j a . S takšno rešitvijo, k i bo p r i n e s l a h o t e l u 32 dvo - i n štiri enopo s t e l j n e sobe ( s k u p n o 68), soglašajo t u d i k r a j e v n a s k u p n o s t B l e d , d r u štvo z a v a r s t v o o k o l j a R a d o v l j i c a i n turistična p o s l o v n a s k u p n o s t . V ho t e l u so izračunali, d a b i j i m n o v e p r e nočitvene z m o g l j i v o s t i p r i n e s l e n a le to o k r o g štiristo tisoč d o l a r j e v i r d a b i b i l a naložba, k i vkl jučuje t u d i

z a s t e k l i t e v t e r a s e n a d p r o s t o r i U b l j a n s k e b a n k e t e r p r e u r e d i t e v v r s t a v r a c i j o s pribl ižno 120 sedeži, P 1 čana v t r e h a l i štirih l e t i h . ^cZ)

S o r i c a — O s t a n e k nape l jave i z ' e t ^ 1911 s p o m i n j a n a ma jhno elektrar^ no , k i so jo vaščani pos tav i l i ob So* r i , nedaleč pod n j e n i m i z v i r o m ltyt z e n o s m e r n i m t o k o m napa ja l a

KULTURA 5. STRAN ( ^ I M l S S o i J © I S K G L A S

Lutkovno gledališče Cveta Sever ja

L U T K E G O V O R E O T R O K O M I N O D R A S L I M

Kranj — Čeprav je tudi lu tkam v teh dneh vroče, se vendarle pod dodatno toploto žarometov pripravljajo, da ^•"O nastopile z novo predstavo,in sicer najprej na ljubljanskem poletnem festivalu. Po zamisl i Cveta Severja

je besedilo za Vodnjak življenja napisal Mar jan Bel ina.

Ko so posprav l j ene n a po l i ce , kovčke a l i zavoje, so na jbo l j

^ l r t v a stvar n a sve tu K o van j e pos i j e

l u t k 0 1 ? 1 , k 0 z a s l i š i J ° g l a s b 0 - i n § l a s stv J a ' zažive, se razvese le občin-S m

a ~ i n za igra jo igro, k i i z v a b l j a luuv s o l z e > J e z 0 - žalost, p r i t r j e van j e .

uuce Cve ta Seve r j a n i so p r a v nič ^gačne , p a spet po d r u g i s t r a n i

° i S k e ' T a k e so t u d i l u tk e z a novo 1 * 8 t a v ° V o d n j a k življenja, k i bo

°J krs t doživela ko t e n a od lu tkov -„ Predstav letošnjega m e d n a r o d n e -

Poletnega f es t i va la v L j u b l j a n i , i n l c j * v Križankah 27. avgus ta . ~ Predstavi Cve to Sev e r ne govo r i

V s ' ? e Posebej ne zdaj , k o še »pili« ? tisto, k a r bo s s e d m i m i l u t k a m i

s t v f ° V e d o v a l odraščajočemu občin-Ceri' V o d n J a k življenja bo m a l -lal rtgačna P r eds tava , ko t j i h j e de-otr t * e J ~ v s e s 0 b i l e namreč z a t ^ . e « k i so s sabo l a h k o p r i p e l j a l i ^ Q 1 starše. Najnovejša p r eds tava p a o t

2 a starše, k i bodo l a h k o s icer t u d i Oier k p r i P e l J a l i s seboj , t oda r a z u -že nJi0 Predstavo le bol j t i s t i , k i so

odrasli k r a t k i m hlačam, m e d n j i -p a S e v e d a tud i starejši osnovnošolci, ig r i S r e d r i ješolci i n d r u g i o d r a s l i . K a j t i PriTu g o v ° r i o p l e z an ju »s pručke n a t o J c k o * . o ob las t i , k i l j u d i t ako s i l ov i -tj v e v z a m e , p a še o čem, d a o m o r a l n i Pame tnem k r o k a r j u n a k o n c u Pred ? e S o v o r i m o - Novo l u t k o v n o U s t ~ s t a y o so C v e t u Seve r j u p o m a g a l i ^ k s f r i t i ^ a J r a n V e l i k a , k i j e n a p i s a l Se v S o n 8 i > k i J i h poje s eveda Cve to ty;ier sam, p a so n a s t a l i pod p e r e s o m

»ana Dek levp P a Dušan Soklič j e

p o m a g a l p r i ro j s t vu lu tk , p a A n d r e s a V a l d e s a kaže o m e n i t i , k e r je b i l l ju bezn i v z nasve t i . K t e m u je dodato še to, d a i m a po n o v e m Sever jevo lu tkovno gledališče zares gosposko razsvet l javo, žaromete, d a se še l u t k a m blešči v očeh.

P r a v z a r a d i tega, k e r zdaj le po le t i nas ta ja nova p reds tava , se je Cve to Seve r pos lov i l od gostovanj v polet n i h mesec ih , k a r je s icer neka j časa redno de la l . T o d a z a l u tko v no g ledališče, k i se m u sezona konča takra t , ko jo o b e n e m že spet začne, i n z a lutk a r j a , k i je o b e n e m igra lec , p a pevec, p a o d r s k i de lavec, t i s t i , k i s k r b i za g lasbo, z a k o s t u m e i n končno t i s t i , k i tud i posp rav i i n odpel je l u tke , je več ko t sto preds tav n a leto res v e l i ko .

B i l e so sezone, k o j e b i l o p r eds tav tu d i po stopetdeset, t oda z m a n j k o v a l o je po tem časa z a us tvar jan je n o v i h predstav . O b v s e m v e l i k e m povprašev a n j u po l u t k o v n i h p r eds tavah , udeležbi fes t iva lov po J u g o s l a v i j i i n tud i zuna j me ja , b i se po t em m o r a l odpoveda t i n o v i m i g r i c a m . Seveda p a s t e m še n i rečeno, d a so lu tke iz prejšn j i h p reds tav pokopane , sp l oh ne, čaka jo n a po l i c ah , d a bodo v j e s e n i znov a oživele v p r eds t a vah ko t so Cesar j e va nova oblačila, p a Zgodb i o vrem e n u i n v V r t i l j a k u . T e m se bo verj e tno že f eb ruar j a nas l edn je leto p r i družila novost , k ;. je dosle j v Sever je-v e m l u t k o v n e m gledališču še n i b i lo — mar i one t e .

L . M .

I Ob letošnji številki L is tov :i

P a 6 ( f 0 s l o v m d e l p rve letošnje (s icer g l a V n e p 0 v r s t i ) številke je ses tav l j en v

a bi w*z tekstov, k i n i so i m e l i sreče, r**Jev» L 0 D i a v l J e n i v z b i r k i M a l a Ču-^ j u u a knjižnica, v enda r p a po mne -nati s v T n . i š t v a i zpo ln ju je jo k r i t e r i j e za Ufcoi* l i s t i h . T o so p e s m i Božidarja fati C IQ • Tomaža Iskre , E l i z abe t e Ste-Zevn iu 6 , M a r i n k e Uršič i n M i l o d a r a Uid.j a - Prostor v p r i l o g i p a je našla n j e 5°^ z iJa V a l e n t i n a Cundriča, V a l e -n * J e « k > M a r j a n a Čufarja, D a m j a -^ e C a ~ r l a > Nade Seve r i n M i l a n a S t r -flr^i" Tone P r e t n a r je p revede l štiri Polj s^ e n° angažirane p e s m i sodobnega W i C 2 a e g a književnika K o r n e l a F i l i p o -P r e f j v ' v n jegovi d o m o v i n i z n a n e g a 'n f i i ^ 6 ? 1 kot r omanop i s ca , nove l i s t a šk0 , e 6 a s c enar i s t a . S p rvo pesn i -rćt l J l l r * o Pa je p resene t i l šele n a sta-Z^Q7W' k o Je p e s m i i z d a l p r i i l e ga ln i

2 b l v K r a k o w u .

L I S T I N A N O V I P O T I s enice — Sele ob jeseniškem občinskem prazniku je izšla letošnja prva številka Listov, kulturnoumetniška

priloga jeseniškega Žele

Pozo rnega b ran j a je v r e d n a tud i tenkočutno n a p i s a n a nove la D e k l i c M i l o j -ke Žižmond, vse p r ema l o znane avtor i ce, iz Renč p r i N o v i G o r i c i . D e k l i c je v r e d n a peresa kakšne K a t h e r i n M a n s -f i e ld — podobno ko t že poprej objavl jeno J u t r o , za ka te ro je Žižmondova dob i l a prvo nagrado z a črtico n a natečaju Naših razg ledov.

L i t e r a r n i z godov inar M i l a n D o l g a n je za svojo r a zp ravo o Moškričevi komed i j i S t a r mož i n m l a d a žena napo l n i l d o m a l a t re t j ino pr i loge . M a t e j a C r v p a se je naspro tno n a s i l a s k o p e m pros to ru s tud iozno l o t i l a vprašanja m i t a , poezi je i n j e z i k a . A r h e o l o g i n zgodovin a r J a n e z M e t e r c piše o ra zvo ju kolon i zac i j e i n železarstva v jeseniški okol i c i v v i s o k e m s r edn j em v e k u . Priložnos tn i članek T o n e t a T o m a z i n a i n Jo ža V a r l a ob 40 — l e tn i c i jeseniškega Do-

l i k a pa b i bolj s od i l v k u l t u r n o r u b r i k o G o r e n j s k e g a g lasa a l i Železarja.

A r h i v D e l a je p r i s p e v a l neka j fotog r a f s k i h posne tkov Plečnikovih a r h i t e k t u r n i h mo j s t r ov in , ostale fotograf ije pa so delo B o r u t a G r c e t a . T i s k a r s k i škrat p a se je grdo po i g ra l s p e s m i m i Nade Sever , saj je t r i n jene p e s m i zlep i l v eno samo.

Novo i z vo l j en i devetčlanski u r edn i ški odbor L i s t o v (v k a t e r e m p a po leg p r e d s t a v n i k a uredništva Železarja m o r d a m a n j k a še kakšen družboslovec) i n nova i m e n a m e d sode lavc i vzbuja jo upanje , d a bodo L i s t i bolj kot doslej h o d i l i v k o r a k s časom, da bodo bolj odp r t i za nove i n i z v i rne načine ra zreševanja a k t u a l n i h p rob l emov v l i ter a t u r i , k u l t u r i i n družbi nasp l oh . M o r a l i p a b i seveda i zha j a t i r edno i n bolj pogosto — četudi n a račun zmanjšanega obsega.

E d o T o r k a r

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J — V g a l e r i j s k i h p r o s t o r i h M e s t n e hiše j e o d p r t a r a z s t a va šestih gor e n j s k i h s l i ka r j e v Koloristi 86.

V M a l i g a l e r i j i se z u p o d o b i t v a m i kmečke s tanovan j ske a r h i t e k t u r e n a G o r e n j s k e m preds tav l j a s l i k a r Rudolf Arh.

V Prešernovi hiši je n a og led r a z s t ava slovenske male grafike (32 avtorjev) iz z b i r k G o r e n j s k e g a muze j a .

TRŽIČ — V P a v i l j o n u N O B je n a ogled razstava likovnih de/tržiških l i k o v n i h amater jev .

Muzejske zbirke, G r a j z a r j e v a 11, so odprte v torek , sredo, četrtek i n pe t ek m e d 10. i n 18. u ro , ob sobotah i n nede l j ah p a m e d 14. i n 19. u r o .

J E S E N I C E - V r a z s t a v n e m s a l o n u D o l i k je n a ogled skupinska razstava članov l i k o v n e g a k l u b a R e l i k T rbo l j e i n l i k o v n e g a k l u b a D o l i k Jesen i ce .

V ga l e r i j i K o s o v e graščine je n a og led r a z s t a v a Originali in odtisi. R a z s t a v o je pos redova l G o r e n j s k i muze j i z K r a n j a .

R A D O V L J I C A - V pasaži radovljiške graščine ra zs tav l j a fotografi je Edi Gnilšak, član foto k i n o k l u b a Radov l j i c a . V Šivčevi hiši so n a og led risbe in krokiji šestih g o r e n j s k i h a k a d e m s k i h s l i

kar jev .

B L E D — V f e s t i va ln i d v o r a n i r a z s tav l j a s l i k e a k a d . s l i k a r Dušan Lipovec. B O H . B I S T R I C A - Še j u t r i je v D o m u Joža Ažmana odpr ta r a z s t ava s l i k Metke Vovk — Mauser in Matjaža Mauseria. ŠKOFJA L O K A - V H o m a n o v i hiši n a M e s t n e m t r gu 2 je odpr ta s t a lna s l i k a r s k a r a z s t a v a a k a d . s l i k a r j a Franca Novinca. K A M N I K — V razstavišču V e r o n i k a je odp r t a r e t r o spek t i vna ra zs tava a k a d . s l i k a n a Dušana Lipovca. L U K O V I C A — V ga l e r i j i P r i v o d n j a k u ra z s t a v l j a svo ja de la o b l i k o v a l k a Bernarda Zaiec. ŠKOFJA L O K A — Zbirke Loškega muzeja so odprte v s a k d a n r a z e n ponede l j k a od 9. do 18. u re .

Prešernova rojstna hiša v V r b i je odp r t a v s a k d a n ra z en ponede l j ka od 9. do 16. u r e . Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odp r t a r a z en sobote v s a k d a n od 9.30 do 13., ob nede l jah p a od 12. do 16. u re .

L I P O V E C V R A Z S T A V I Š Č U V E R O N I K A

Kamnik — Bo l j a l i man j ponavljajoči se v e d u t n i pog led n a staro mes tno j edro K a m n i k a z mogočno gmoto S ta r ega g r a d u v ozad ju , je s ta l en p redmet u m e t n i škega z a n i m a n j a i n zato že tud i spo znavn i z n a k s l i k a r s t v a a k a d . s l i k a r j a D u šana L i p o v c a . Seveda b i b i l a i n f o r m a c i j a o s l i k a r j u v e l i k o bolj zaokrožena t u d i z ostalo u m e t n i k o v o obsežno l i kovno us t va r j a lno de javnost jo — por t r e tom, k r a j i n a m i , g ra f i ko i td . To, d a nekdo pogosto s l i k a svoj k r a j , v svetu ume tnos t i že dolgo n i nič i z j emnega , mnogo bolj r esno i n z a n i m i v o p a je k r a j i n a r s k o s l i ka rs t vo , če se k d o tako ko t L i pov e c l o t i bližnjega k r a j a s študijsko poglobl jenostjo i n dosega s t em ve l i k e sp r emembe i n tud i upoštevanja v redne rezu l ta te. S e d a n j a t e m a t s k a r a z s t ava je tako odraz i n t i m n e vez i u m e t n i k a z mes tom, se p r a v i čustvenega vživljanja v k ra j ino , h k r a t i p a tud i r a z v i d njegovega d u hovnega pog lab l j an ja v s l i ka r s t vo k ra j i n e z v i d n i m i p r v i n a m i umetniške ras t i .

F I N Ž G A R J E V A V E R I G A V S P . S E N I C I

M e d v o d e — V petek, 15. avgusta , bodo v S P . S e n i c i n a M a r k o v e m dvorišču že osmič u p r i z o r i l i Ve r i go F r a n a Šaleškega Finžgarja. Kulturnoumetniško d r u štvo F . S. Finžgar s t em praznu je t r ideset le tn ico , k a r je b i l a v Sp . S e n i c i prvič u p r i z o r j e n a ta Finžgarjeva d r a m a . Finžgar je Ve r i g o n a p i s a l po resničnem dogodku , k i se je p r i pe t i l v tej v a s i , ko s ta se d va k m e t a p r a v d a l a za rad i >žlaj-dre«. Finžgar je t a k r a t (od 1908 p a do 1918) služboval v S o r i p r i M e d v o d a h . V i g r i nas t opa oko l i petnajst igra lcev , k i govore v domačem narečju. V e r i g a , up r i z o r j ena n a p ros t em, i m a vedno svoj čar, saj p r i t em l a h k o uporabl ja jo efekte, k i j i h s icer n a odru n i mogoče — n a p r i m e r k o n j s k o vprego. D r a m o bodo po pe tkov i p r e m i e r i ponov i l i tud i v soboto i n nedel jo , to je 16. i n 17. avgusta, vsakič ob 20.30.

L . M .

D E V E T D E S E T L E T N I C A A L J A Ž E V I H P O S T O J A N K

M o j s t r a n a — O b 90 - l e tn i c i A l jažev ih t r i g l a v s k i h p o s t o j a n k d a n e s , v p e t ek , ob 19. u r i o d p i r a j o r a z s t a v o v o s n o v n i šoli M o j s t r a n a . F o t o g r a f s k o i n dok u m e n t a r n o r a z s t a v o o p l a n i n s k i h p o s t o j a n k a h j e p r i p r a v i l a k o m i s i j a z a k u l t u r o i n proučevanje z g o d o v i n e p l a n i n s t v a p r i P l a n i n s k i z v e z i S l o v e n i je . O b tej priložnosti bodo n a o t v o r i t v i f i l a t e l i s t i l a h k o d o b i l i p o s e b n i poštni žig, p r a v t a k o p a t u d i v nede l j o . P o s e b e n žig bo mogoče d o b i t i t u d i n a K r e d a r i c i .

L . M .

v r oman Toneta Svetine

U k a n a 5 P o t e m k o je k o n e c p r e t ek l ega l e ta izšla U k a n a IV, v k a t e r i se je p isate l j v nekakšn e m l o k u i z o g n i l o s ebam, k i j i h je op i sova l v svo j ih prejšnjih k n j i g a h , se z U k a no V z n o v a lo teva vojne zgodbe, kot jo je začel p les t i že v p r v i k n j i g i ; v U k a n i V se zaključuje zgodba major ja VVolfa i n n e k a t e r i h d r u g i h oseb, k a t e r i h usode se p r e pletajo že v vseh prejšnjih k n j i g a h . V več nada l j e van j i h b o m o ob jav i l i neka j o d l o m k o v i z še neobjav l j enega r o m a n a , k i bo izšel letos v j e sen i .

^alje kdo ! ^ z a to, d a se k u l t i v i r a lepota . Če S voiiv?. Z a s luž i , je to m l a d a ženska s

^ čari.« ^ e t n ^ j V o j k o Seve r je z odobraval a / i s i g a J e s t a r i l o v e c ž e l e l > ° 6 l e " §a j j s " k o za s l i ko . N i k o D o l s k i , k i se ^ b i P ^ a č a P r i J e l a , je prišel p r i gan ja t , °blj n s J a ; K o p a j e zag l eda l božanske J e Sen , l a n e - l jubice gospoda K o n i g a , ? n ^ l v , . l n z a m a k n j e n o g l eda l . K e r n i P° n%vr i k ° n e m š k o , je ob v s a k i s l i k i * *dovoi a l : * D a s i s t s c n o n « K o n i g p a j e *To d e f J e n z občudovanjem ra z l a ga l : vf° r i ie ^ e P ° P o m o z a n i k a n j e rasne L • Nif! ^ s l a b o u m n e zab lode naše do-k°ni C p a m a t i j e b i l a Španka, z odten-

v a n j e

1 a l n l t k e k r v * ' o č e P a čistokrven a r i -*$ec.« k e g a po r ek l a , modrook plavo-

^ r p a ' , k i i e i m e l a pesniško ime , je ! ° j i s r l e P° t i ca i n e n k r a t n o bit je . Oči

6. STRAN ZANIMIVOSTI PETEK. 8. AVGUSTA 198«

P o l e t n i v t i s i — U l c i n j (2)

V vrtincu cen Ko je p r i š l a vest o hudi p o d r a ž i t v i kruha, so v tur is t ičn i poslovalnici dobili tudi odpovedi d o m a č i h gostov. Revnim d r u ž i nam s Kosova, Srbije in Makedonije se r a č u n i c a pač ni več se-šla, kruh in p a r a d i ž n i k sta njihova poglavitna dopustn iška hrana. Za nas je bilo to seveda osupljivo, doumeli smo, zakaj je drugod v Jugoslaviji nastal t a k š e n vihar ob veliki p o d r a ž i t v i kruha, da so jo morali omiliti.

Najboljša i n ne pretirano draga je ribja restavracija Amfora , kjer imajo kar 21 vrst rib.

S i c e r p a l e t os ob J a d r a n u , p o s e b e j v imenitnejših-letoviščih, belež i jo u p a d a n j e števi la domačih gos tov . N a j b o l j p r a z n e so z a s e b n e sobe , k a m o r p r a v i l o m a p r i h a j a j o domači gos t j e . T u d i v U l c i n j u s m o n a križišču p r e d m e s t o m večkrat l a h k o o p a z i l i o t r o k e , k i so v o z n i k o m m a h a l i z n a p i s i »sobe« .

B r žkone se j e l e tos v s a k d o p u s t n i k znašel v v r t i n c u c e n . J a s n o j e že, d a so se turistični d e l a v c i j u l i j a s p r e t i r a n i m i podraž i tvami ( tud i čez 10 o d s t o t k o v z a tu jce ) o p e k l i , d a j e šele a v g u s t p r i n e s e l več gostov . T a k o s m o v t i s t i h p r v i h j u l i j s k i h d n e h l a h k o slišali, d a s t a D u b r o v n i k i n M a k a r s k a n a p o l p r a z n a , d a n i amer išk ih gos tov , k i so j i h l e tos v D u b r o v n i k u čak a l i l u k s u z n i a p a r t m a j i , p r e u r e j e n a l a d j a , k a r j e m e n d a v e l j a l o m i l i j a r d o d i n a r j e v . T u d i v U l c i n j u j e b i l o moč d o b i t i s obo v k a t e r e m k o l i h o t e l u , čep r a v so h o t e l i r j i v s e p o v s o d s k r i v n o s t n i , k o g r e z a sveže p o d a t k e o z a s ede n o s t i . N e k a k o n a m j e u s p e l o i z v e d e t i , d a j e 15 o d s t o t k o v pos t e l j p r a z n i h . M a n j k o t d r u g o d t o r e j , v e n d a r p r a v t a k o .

Na tržnici je ponudba dobra in poceni, saj so v okol ic i Ulcinja plodna polja.

N a c e n e s m o p o s t a l i bo l j k o t z a d n j a l e t a p o z o r n i že p r v i d a n , k o s m o v o b c e s t n e m k i o s k u v K a r d e l j e v e m odšteli z a t r i u m e t n e oranžade i n d v e v o d e n i k a v i k a r 750 d i n a r j e v . P o 270 k i l o m e t r i h vožn je s m o v U l c i n j u z a v i l i v toči lnico i n s i privoščil i p i v o , saj j e t a m boljše k o t v I s t r i . Pr ičakoval i s m o s e v e d a višj i račun, v e n d a r s t a d v a v e l i k a vrčka p i v a , d v e k a v i i n s a d n i s o k v e l j a l a p r a v t o l i k o . K o t z a n i m i v o s t p a v e l j a p o v e d a t i še to, d a n a m j e n a t a k a r n a p l a d n j u p r i n e s e l t u d i blagajniški račun. K a s n e j e s m o i z ve d e l i , d a so inšpektorj i l e tos s t r a h i n t r e p e t u l c i n j s k i h g o s t i n c e v , d a so j i h p o k l i c a l i o d d r u g o d i n d a so s e v e d a n e u s m i l j e n i . Prv ič j e k a z e n n i z k a , drugič z e l o v i s o k a , tretjič l o k a l z a p r o . T a k o skušajo z a u s t a v i t i n e u p r a v i čeno b o g a t e n j e i n s e v e d a n a p o l n i t i občins