16 gm«i.2oI4 TaristiC

-KROZNA POT Trnovska vas

Sredi kraja in obcine Trnovska vas je yse pri roki - cerkev, obcina in gostilna. Hise so urejene, ceste asfaltirane, Ijudje prijazni. Navezanost na kraj in skrb za

. okolje najbolj simbolicno oznacuje par storkelj, ki gnezdi poleg podzupanove hise.

.-

-Storklji, ed. ini par, ki gnez-di vtej maliobcini,sta pr­votno svoj dam postavili

na farovfu. Ko so teg? obnavlja­Ii, so nedalec postavili drog in eakalL Za storkljo je priSel eas valjenja in Trnovci so na drog hitro prenesli staro gnezdo. Ob pravem casu, da storkelj ne hi izgubilL Vee pa imajo v obi'ini sivih eapelj, ki imajo tu svoja gnezdisca. 0 sozitju z nalavo pric. tudi njihov grb, v katerem sta mocvirska tulipana. Obcina obse~a sedem vasi: BiS, BiSei'ki Vrh, Crmlja, Locie, Sov­jak, Trnovska vas in Trnovski Vrh, V rimskem easu je ta del Slovenije 5 Ptujem in okolico spadal v provincD Panonija, zatD so na obmocju obCine nasH vee rimskih gomil. V urbarjih graWne Vurberk, katere lastniki so bili gospo­darji zemlje, na kateri lezi obCina Trnovska vas, pise, da je prva nastala vas (rmlja (v 15. stoletju), Trnovci in Bis pa pozneje.Urbarialni in listinski zapisi pricajo, da so bile vasi v tistem casu izjemno boga­te. Jozefinske reforme so bile podlaga za ustanovitev sole v Trnovski vasi. Gostitelja, podzupan Alojz Fekonja in Metka Nedelko,

si prizadeva pospesiti razvoj krajih. saj sma uredili okolico na Simonicevi

domaClji, odvodnjavanje, uredili smo studenee in vrt, posadili sadno drevje stare sane, postavili smo brajde v stari obllki ter posadJII vinsko trto stare sorte. DomaCijo, ki je preSi. v last obcine, ielimo preurediti v muzej. V projekt ielimo vkljuCiti tUflsti,no ponudbo obeine, ki se bo povezovala s kolesarskimi stezami in turisticnimi potmi.«

Trnoyska vas O KRO%NAPOT

4) Gostisce pri Sivi caplji e Cerkev svetega Bollenka e Kuino znamenje hrvaski bog o Simoniceva domacija e Rastis.ce moi'virske logarice e Benkova kapela 8 Kasova kapela in ribnik Sovjak e Turisticna kmetija Poiegar G Krajnceva kapela (t!) DomaClja Salamun - damjaki

predsednica turistienega dru­. stva, sta me pricakala v Gosti­

seu pri Sivi eaplji. Ob njem je veliko parkirisee, kot nalase za start nasega obhoda obCinskih znamenitosti. Na lepa urejenem kroziScu, kjer sma preCkali cesta in se odpravili do cerkve, so name­scene simbolicne sive caplje. Cerkev svetega Bolfenka iz leta 1789 je znacilna predstavnica jozefinskih sakralnih stavb iz

AlO/z FekonJa in Me1b NedaIko sodelujeta prj obnoVi SlmoniCeve domaCije.

zadnje tretjine 18. stoletja. Le­sena priznico krasijo podobe vseh ;tirih evangelistov. Nad njo je kip Mojzesa s tablami de­setih bozjih zapovedi. Orgle so postavili leta 1868. Notranjost cerkve, podobe za velikim 01'­tarjem, je leta 1880 naslikal Fontoni iz Kanjic, preostale slikarije v prezbiteriju pa leta 1884 J. Brollo izHumina. Zvo­nik je obcasno sameval brez zvonov. Od leta 1923 so v cerkvi obesili tri jeklene zvonove. Ko smo si izpred cerkve ogledo­vaH obcinsko zgradbo, sta nas preletavali storklji in pristali v gnezdu. Kraj je majhen, a ima vee kot 220-1etno tradicijo ;01-stva, v njem so bile zgrajene kar stiri sole. Tudi obeinska zgradba je bila sola, zato bodo v njej uredili spominsko sobo, v kateri bo prikazana bogata zgodovina solstva Trnovske vasi.

Desno od cerkve nadaljujemo pot proti vzhodu. Po petih mi­nutah prispemo do krizisca, zavijemo desno in zagledamo kuino znamenje, med ljudmi znano tudi kot hrva;ki bog. V njem je upodobljen bog, ki si z roko podpira brado in zalostno gleda proti Hrvaski. Po legendi naj bi zaloval zaradi zrtev, ki jih je pobrala kuga, ki naj bi priSla v te kraje z juga. Vrnemo se do kriiiSca in zavi-

e Sreca v nesreci je bOlrovala poslavitvi Benkove kapele.

jemo z glavne ceste v Vitomar­ceo Skozi naselje nadaljujemo do Simoniceve domaCij~. Leso, vhod na domaeijo, jeodprl podzupan Fekonja. Kako oe, ko pa jo je sam tudi naredil. Domai'ija je obeinska last, aa­oi treh drustev, turisticnega, gospodinjskega in Bolfen;kega drustva ljubiteljev stare tehni­ke, pa jo urejajo s prostovolj­nim,delom. Parcela je ie lepa urejena, za obnovo stavbe pa bo treba se poeakati na sred­stva Evropske unije. Simoniceva domaCija je ena od redkih ohranjenih izvimih panonskih domai'ij v Sloveniji. V takSni panonski hiSi so nekoe prebivali vinii'arii. Zgrajena je bila leta 1787. Zunaj so giimna, listjak, verStat (delavoica), ;ta­la, svinjska stala in drvamica. Pot nas nato vodi med njiva­mi, travniki in gozdiCki in po nasipu reke Pesnice. Na desni

tribuna 29 nIala 20~ 17

~Iovenec selD

~~1C'~ .',-.. .-).~~-. ".'

. ";f\'; '.'"c .. ,:;: .. \, ,,".:' l;!.t<'.'i~.~ ',-,. -':, ~t,:,';t ti::..;~· ~.. ,~f

; ~. ~ ",:,:.~, . ..

strani se na travniku ponuja pogled na rastisce mocvir­ske logarice, imenovane tudi moevirski tulipan. Cveti med mareem in aprilom. Pred dese­tletji je bil zelo stevilen, zato je postal simbol obcine. Po 700 metrih zavijemo z nasi­pa na makadamsko pot, ta nas pripelje v vas LoCie. Ogledamo si Benkovo kapelo in kuzno znamenje, ki stojita na vrtu zu­pana Alojza Benka. Kapelo so

. zgradili zupanovi stari starsi leta 1947 v zahvalo za ozdravi­tev sina. Med vojno je v blizini strmoglavilo letalo in Benkovi so bencin shranili v bunkerju. Ko sta sla mlada fanta, strica danaSnjega zupana, nat06t nekaj bencina, so vzigaliee, s katerimi sta razsvetlila prostor, zanetile pozar. Eden je umrl,

Krajanl imajo radi starodobnlke - obnovljen traktor iz leta 1956.

Na turistiiiaillme1Ul Poie,ar prodajajo domaee svlnjsko meso ler prlpravljajo pogostitv •.

f) Cerkev svetega Bolfenka, zraven sta Gostisce pri Sivi caplji in obcina - vse je na kupu. (FOTOGRAFIJE: VANE D. FORTlC)

drugi preZivel. Neposredno ob kapeli stoji kuzno znarnenje iz 16. stoletja. Vklesana je podoba Marije in se neke osebe. Pot nadaljujemo po maka­dam ski poti, ki nas pripelje do 'obnovljene Kosove kapele. Nedalee je 1000 ribnik, imeno­van Svojna. Ob njem stoji koea, pred njo mize in stolL Poleti se tu zbira in druzi mladina. Zavijemo leva na Kozlovee, kjer stoji kmetija Pozegar. Tam se ukvarjajo s predelavo in proda­jo domaeega svinjskega mesa ter turizmom. Po narocilu pri­pravljajo pogostitve. Za lepSe je ob kmetiji ribnik. Pot nas pelje eez Crmljo pro­ti Sovjaku, kjer je Krajneeva kapela, arhitektuma pripoved Krajneeve druzine, prepletena z mnogo duhovnimi sporoCi­Ii. Namenjena je verskim in druzabnim srecanjern vasca­nov. Stoji na kriziscu eest, od katerih vodi ena h Krajn(evi domaciji. K sosednji hiSi nas je na ko­zarcek povabil Marjan Potre in pokazal obnovljen traktor

hofherr-schrantz iz leta 1956. Pray tako kot podzupan, ki ima starodobnika, avto NSU iz leta 1970, je ludi on aan prizadev­nega Bolfenskega drustva Iju­biteljev stare tehnike. V Bisu nam je Zmago SaJamun pokazal svojo credo damjakov. Kosute so potomke Titovih -z brionskega otocja. Salamun goji credo, kot pravi, Ie za hobi, da mu »kosijo« zemljo, ki Jo ima okrog domacije kar precej. Sinu pa prepusea od­loCitev, ali bo konjieek pozneje razvil v pridobitno turisticno dejavnost. Pri silosih zavijemo leva pra­ti BiSu, kjer stoji rojstna hisa Jakoba Gomilska, pesnika, pisatelja, duhovnika in do­brotnika. Napisal je vee pesmi, med njimi prlesko Dere sem jaz mali bija in studentsko himno Student na putu. Njegova naj­bolj znana Slovenec sem pa je eelo kandidirala na izboru za himno Slovenije. Pot, dolgo 13 kilometrov, skle­nerno pri Gostiscu pri Sivi ca­plji. VANE D. FURTle

. nbeaAi Tmovske vast po stevilnih kapell-cah $Odet zelo skrbljo za duso. Spokojnost ob ogledu kapelic, posltdanju motivov, zakaj so jih postavili, in ob obtudovanju pokrajine obiuti tudl obiskovalee. Znacilna pananska abreena pokrajlna, prepredena s poljsklmi potmi, njlvami, travniki in jelsevimi gozdiiki, bo pomirlla se tako nemirna duso.

elo, kalesarska pot, dolga 28,2 km, poteka po podobni trasl, kat sma Jo prehodill mi. Vodl skozi BiS, Sovjak, Loili in v BiSetki Vrh, kjer se s kmetije Potrl odplra pogled v pesnlsko ravnlno. Bolfensko turlstieno pot, dolgo 30 km s 40 postajami, so zasnovali domaei mladi raziskovalei. Za proJekt so prejeli najvisje nagrade, pot je zelo dobro oznatena In vabi pohodnike, ki sl lelijo veejega izziva.

odoc: GostlSle prl Sivi laplji je zelo velik gostinsko­turistlwi objekt, ki ponuja blvanje in vse za lelodee. Sob ImaJo.za 40 oseb, organizirajo bankete za poroke in druge prilo!nosti do 160 oseb. Na jedilniku imajo ribje in stevilne druge Jedi, naJbol] pestra je ponudba mesnih. Kontak!: 02/157-54-00,031-678-390. Turistiena kmetija Poiegar v BiSe&em Vrhu po narocllu pripravlja pogostitve za 60 oseb. DornaCI SO svefe svinjsko meso in druge mesnine. Kmetija Irna tuili svojo vinsko klet, tako da gostom postrelejo z rumenkn muSkatom, sivim pinotom, renskim in laskim rlzfinlO!!!, mocIrim pinotom ... Kontakt: 02/757-10·61.

J(l~p(l pojdefll •••

Maraton Cesenj. NajodmevnejSi dogodek slovenske To­skane je ze tradicionalno poln zabave, etnoloSkih in kultumih vsebin ter sportnega dogajanja za vse generacije. Med zadnjimi sta brez dvoma v ospredju kolesarski maraton eesenj in pohod med bris1<imi eeSnjami. Prvi se bo v soboto, 31., zaeel ob 8.30 na Dolgem mostu v Ljubljani in koneal po 108 kilometrih pred Vinsko kletjo Gori­ska brda. Informa­clje: 05/331-01-00, www.klet-brda.si. Drugi dogodek je povezan Z osvaja­njem briSkih gri­cev, obiskom vasic ter ogledom narav­nih in kulturnih znamenitosti. Vodi skozi sadovnjake, kjer z dreves pozdravljajo hrustljave eesnje (na fotografiji). Na pohod od eesnje do eeSnje se boste 1. junija samostojno odpravili od 8. do 9.30 izpred Vinske kleti Goriska brda na Dobrovem. Krajsa pot bo dolga 11 kilometrov, kar pomeni dobre tri ure hoje, dalj" pa 16 ali do pet ur hoje. Infonnacije: 031-393-776, www.pdbrda.si.

Po Toyorni poti Moijanca. Skozi dolino Kokre Ze stoletja teCejo pomembne poti, ki vodijo s Kranjskega prek Jezerskega vrha na KoroSko. Sledi stevilnih so se danes vidne na terenu in v razliCnih znamenjih, prepoznavne pa so tudi v nekaterib krajev­nih imenih. Eno izmed teh poti so v Preddvoru ozivili in na dan slovesa z letosnjim majem jo boste lahko prehodili pod vodstvom vodnika. Zaeetek bo ob 9. uri pri okrepi:evalnici Rozmarin,lallke hoje nad slikovito dolino reke Kokre do istoimenske najdaljse slovenske vasi in nazaj pa bo za stiri ure. Pot je primema tudi za druzine. Udelezba je brezplaena, predprijava pa je obvezna. Infonnacije: 031-698-627, www.preddvor-tourism.si.

Pohod pO trasi ozkotirne ieleznice. V okolici La-skega je bilo, v ne tako davni preteklosti, kar vee krajev, kjer so kopali premog. Prebivalci Trobnega Dola se se spominjajo dela

- v njihovem premogovniku in skrbijo, da rudarska zgodovina ne gre v pozabo. Del njihovih spominov na rudarsko preteklost je razstavljen v Muzeju LaSko, v zivo pa si ga lahko ogledate na sobotnem pohodu po nekdanjem zelezniSkem tim iz rudnika v Trobnem Dolu v Lahomno. Pot vas bo vodila od kozolca Ko­njeniSkega drustva v Tevl'ah do Ana rova Rudnika Trobni Dol, zbor pa bo tam do 9. ure. Do tri ure boste hodili po tevSki in soposki dolini, skozi predor in ob potoku do Ana rova. Cilj bo v Domu strelcev Mala Breza. Infonnacije: 0599-341-60, www. stik-lasko.si.

Teden podeielja na Loskem. Ob koncu maja in na zaeet­kti junija je Cas za predstavitev in spodbudo razvoja podeielja in turizma na loskem obmoeju, v bogato vsebino sta umescena tudi dva pohoda. 31. maja greste lahko na vodeni pohod v Cmgrob, na katerem baste v dveh urah obiskali vasi Stara Loka, Papimica in Pevno, na cilju pa se eerkev Marijinega oznanjenja, ki je ze od srednjega veka priljubljena romarska tOCka. Na nezahtevni petkilometrski poti boste opazili stevilna znamenja in kapeli­ce, natrosili pa yam bode se kup zgodb. Odhod bo ob 15. uri s SkofjeloSke avtobusne postaje. Infonnacije: 051-427-827, www. skofja-loka.com. Nedeljo izkoristite za pohod po Cebelarski poti mimo Sv. Urbana, ki se bo zacela ob 9. uri s kmetije Pri Jakuc v Srednji vasi v Poljanah nad Skofjo Loko, pot pa vas bo vodila prek Vinharij, Baeen, Gorenje in Dolenje Dobrave, Zabje vasi in nato na izhodisce, kjer bo ob dveh cilj ob prijetnem druZenju. Vrnes baste delezni animacije na temo cebelarstva. Infomtadje: 031-500-309, www.cd-blegos.si.

SPOmajte Hrastnik. Za koner pohodnih povabil se vabilo . na nedeljski dogodek v Zasavju. V industrijskem in rudarskem mestu bo'zbor ob 8.30 pred trgovino Spar, na poti pa 5i boste v Dragi ogledali zgodovinsko cerkev Karmelske Matere bozje in sli po Splavarski poti, za zabaven in okusen zakljueek pa bodo poskrbeli pri RibiSkem domu. Infonnacije: 031-355-288.

Vabljeni na Franjo. Privosci!Uo si se pogled v bliZnjo priba­dnost, ki ob naslednjem koncu tedna ponuja naJbolj mnoZieno rekreativno kolesarsko prireditev - Maraton Franja BTC City, ki ze 33. leta prinas. posebno energijo in izziva nove mejnike. Ste ze prijavljeni? Zaeela se bo z voznjo na cas, koneala pa z dvema najdaljsima voinjama po delu osrednje Slovenije in Primorske. Za veCino, to je za druZine, turistiene kolesarje in riste, ki k~lo morda uporabljate Ie za v sluzbo, solo ali trgovino, pa bo najbolj zanimiv soliotni spored, ko bo ob 16. uri start netekmovalnega 2S-kilometrskega DruZinsko-solskega maratona Kluba Polet, takoj zatem pa bodo startali se najrnlajSi na biciklih, triciklih ali Stiriciklih. Informacije:.www.franja.org. -..