kud cerkno sigacan 16

Siga�čan 16

www.geocities.com/sigacan 1

�tevilka 16, leto IV

Siga�čan 16

[email protected]

Wadgawuorn, tehničn, �leht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje � trenutnu Debela Deklica �Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Zmieri bel pli�ast, m pasiu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej � @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobnčlawiku, pa čest newadgauorn urednik � Debew na Ma�ganih; �e ta mejn kasmat, banane rad �ruočurednik � Majmun; Urednic za ta wnajne rči, za use tistu, ka meji al pa �trli wad kuodr �e, pa kamrje � Dve danski dvojčici; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri bel zmatrana urednika, ta prawa»gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Izdelawa grba � �rauf; Izdelawa strani na pajčen� weč al mejn @cool@ da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar); Nemoralna padpuora, pa gliedanje uluft � �kunta �parupk; Komisije za cenzura � Usi prod anmu, adn prod usem; Komisije za likwidacije� tejst, ka ta zadn wastane; Tisk � paglej na ta zadn stran čest spada; Lektorierajne: Kia ej ut?;Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za ta cajtnh seutai 0% DDV, �e zmiera prspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma ta�ba zgubil.(Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!)

No evo, pa je tukaj nova �tevilka � upam da ti bo v�eč. V času odizdaje prej�nje �tevilke do izdaje te, ki jo pravkar bere�, se nipravzaprav nič posebnega zgodilo - kar pa se je drugega, pa bo� itakprebral v novicah � �e sli�im nekoga, ki mi zdaj ugovarja, če� nekajpomembnega se je pa le zgodilo. Res je, pouka je konec in začele sose počitnice. Hm, toda ali je to res tako pomembno � nam

ustvarjalcem Siga�čana �ola oz. izobra�evanje itak nikoli nista bila pomembna.»Zakaj?« me vpra�ate. Zato ker vso svojo energijo potro�imo za pisanjetakih in podobnih člankov za ta časnik, cajtnh, dvomesečnik ali kakorkoli ga�e hočete poimenovati.

Da, tako je � mi �e opazili nismo da so se začele počitnice, saj imamodovolj dela s tem, kar zdaj dr�i� v rokah. Za nas počitnic verjetno ne bo, sajbo Siga�čan iz�el tudi med počitnicami oz. ob koncu počitnic. Saj vem, dasem malce »zabluzil«, toda kaj mi morete, uvodnik in besede zapisane vnjem so samo moje in teh mi ne more nihče vzeti �

Včasih dobim občutek, da nam pri Sigačanu zmanjkuje idej, in da se včasihnehote tudi ponavljamo. Zato mislim da je �e čas, da zmiga� svojo leno rit innapi�e� kak�en članek, vic, risbo � karkoli - tako bo� pripomogel k temu,da Sigačan ne bo postajal vedno bolj dolgočasen. Pa �e hvalil se bo� lahko,če� tudi jaz sem nekaj napisal - mogoče te bo zaradi tega tudi kak�na punca/kak�en fant raje pogledal/a, kaj pa ve�.

Potem je tu �e ena stvar. Vem, da ti pri Siga�čanu ni vse v�eč, čeprav bi timoralo biti - �e samo zaradi nas, edinih velepomembnih in nezmotljivihosebkov. Torej to pomeni, da od tebe pričakujemo pohvale in kritike. S temne mislim, da v knjigo gostov napi�e� »solidno« ali pa »kar v redu«, ampak

Siga�čan 16


da napi�e� kaj ti je super, kaj ti je manj v�eč, in kaj ti sploh ni v�eč, tako dabomo vedeli, koga od nas bo potrebno likvidirati. Lahko napi�e� tudi kak�enpredlog, �e bolje pa bi bilo, da bi napisal kak�en članek, o čemer sem pisalmalce prej. Če pa nima� interneta, pa nam lahko napi�e� tudi kak�no lepopisemce in nam ga osebno izroči� na ulici ali pa v na�i pisarni v Dija�kemdomu (drugi �tuk). Zaradi nevarnosti napada na na�e stranke oz. obo�evalkepa bomo na vhodna vrata Dija�kega doma nabili napis »pozor hudčlovek«(op. tisk. �krata; Človek?), tako da se bodo le ti zavedali nevarnostivstopa v ta objekt. Zakaj je to potrebno, pa vemo samo mi. Spet sem malo»zabluzil« (op.T.J; ah pa ja ne?), toda to ni nič nenavadnega - če me lemalce pozna�, bo� to vedel/vedela. Zdaj pa čisto nekaj tretjega � Nekajdni nazaj mi je neki hudomu�en fantič svetoval naj v sredino Sigačana damoslečeno �ensko. Na �alost pa mi fant ni zaupal ali naj bo ta �enska mlada,mogoče otrok, ali pa naj bo ta �enska srednjih let, mo�no tudi na smrtnipostelji. Jaz temu fantu svetujem naj si vsak dan kupi Slovenske novice, kijim mimogrede, gre slab�e kot nam in naj si tako pote�i svoj nagon � mibomo na sredino dajali stare nonote pa pika. Spet zabluzil? (op.T.J; h kancugre s taba.)

Ker vem, da si me �e sit/a, bom zdaj počasi nehal. Rad bi se samo �eopravičil tistim, ki so zaman iskali igrico na na�i internet strani. Kaj je bilonarobe ve @cool@ da Sivi, zato vpra�ajte njega � zaradi mene ga lahkotudi linčate. Vse pohvale in kritike na račun igrice so prav tako dobrodo�le,samo pazite da ne ujezite �raufa. Rad bi se �e zahvalil Sedlu (hja, kar mislitesi, ni ga tako lahko zajahati - smo �e poskusili), za pomoč oz. zato da nam»skenira« stvari, ki jih rabimo. Svaka ti čast Sedlo, in ostani divji ter se nepusti zajahati.

Torej dragi Cerkljani drage Cerkljanke, dragi ta unajni in drage ta unajne,imejte se lepo, imejte se radi, ljubite se in NAPI�ITE KAJ ZASIGAČANA!!!!

P.S. �kunta �parupk, medtem ko gleda v luft, razmi�lja o preimenovanjuv Zlatka Zimzelenega.

Japče al ki?

Siga�čan 16

[email protected]

Odslej naprej bo Odmevalo. Na uho nam je pri�la vestička, da se boRadio Cerkno od bli�nje prihodnosti naprej imenoval Radio Odmev.Bajenaj bi se to zgodilo, zato, ker ne gre več za navaden lokalni radio, ampak zaradio bolj interregionalne oz. internacionalne sorte. Toda zakaj ravno Odmev?Mogoče za to, Cerkno le�i v kotlini in po njej precej odmeva? No ja kakorkoli�e � Siga�čani, taki kot smo, nismo mogli mimo tega, da ne bi dali �e kak�nihsvojih predlogov. Kaj pravite na Radio WeSeljak? Mogoče pa kar radioSigade, to bi verjetno �e najbolj pripomogli k temu, da bi RC zares postalstvar globalne raz�irjenosti.Vroooooče! Bilo je tako zelo vroče, da so se celo peklen�čki nadaleč ogibalizemeljskemu povr�ju, da ne bi staknili kak�nih opeklin ali celo o�ganin. »Jezihr bel mrzlu pr� nam dal spadi, pa �e er-kondi�n klima sma naračil« je edenizmed njih izjavil za PRESS Siga�čan. No očitno je pri njih precej privatnikovin obrtnikov ter si tak�ne zadeve, hudobe peklenske, lahko omislijo.Strpjen pos ga u Zakuojc. Zgljeda de sa ga u na�ih crklajnskih wasih posiratal nawarn, padewjan, kot praije ldje ga u Zakuojc. An dan je an pos angawatraka tuk wapla�iu, de se je tuk pakakau u hlačke, de sa ga ngoj ta starimogl dr�et ga nad gnajna jama. �elima jem wabilnu gnajejne m pa de bokajt zraslu ga na ni (op: niva).CMAK ponovno v zagonu. Glede na to, da so na�i sponzorji, se rajenismo ognili omembi nadvse pomembnega dogodka � Ponovnemu odprtjukluba po prenavljanju. Nam je v oči padla predvsem vijolično pobarvanasoba, ki nate, če se v nji dalj časa zadr�uje�, pozitivno hipnotično in zelopomirjevalno vpliva. S tako barvo bi morala biti pobarvani vsa javna mestav Cerknem, kjer se zadr�uje veliko ljudi, pa bi bili vsi veseli in srečni, pa �eobveznih pretepov na raznih �urih in drugih prireditvah ne bi bilo.Sigačan na spletju. Obeta se popolnoma prenovljena stran na internetu.V rubriki »dalbutn« manjka �e nekaj starej�ih �tevilk, to bomo NEKOČuredili, vendar, kot smo �e omenjali, smo tako neznansko gromozansko leni.Emajlirani naslov, kamor lahko pi�ete ali kaj po�ljete je,glejgazlomkafrdamanegakakojetomo�no, �e vedno kar [email protected] va�e prispevke, tako, kot tudi vi rabite nas, hehe.

Siga�čan 16


O pohotnem lisjaku

Ne tako dolgo časa nazaj, ko je bila ljubezen med različnimi vrstami �ivali�e prepovedana in neza�eljena, je v gozdu ne tako daleč, vendar tudi netako blizu, da bi lahko vedeli, kje to sploh je, �ivela mlada lisička. Bila je točisto navadna lisička, ki pa je imela eno »napako«.

»Napaka« je bila v tem, da je bila lisička zaljubljena v nekega medveda.Če bi kdo izvedel za to »napako« bi lisička zanjo drago plačala � bila bilinčana. Isto bi se zgodilo z medvedom, kajti tudi on je bil zaljubljen v tolisičko.

Toda ta njuna ljubezen je bila močnej�a od vseh pravil in hrepenenje jebilo močnej�e od javne morale; ne glede na zakone in pravila sta se medvedin lisička vsak večer dobivala pri podrtem drevesu na bregu reke, ki je teklaskozi gozd. Tam sta se pogovarjala o njuni prihodnosti, si govorila sladkebesedice, drug drugemu sta zaupala in re�evala probleme, včasih sta se ljubilana mehki travi poleg podrtega drevesa, včasih sta obujala spomine na začetkenjune ljubezni, ko jo je on vsak dan opazoval skozi mre�o dvori�ča vrtca,kjer se je ona igrala, jo počakal, da je pri�la ven, ji ponudil liziko ali kak�nodrugo sladkarijo in jo povabil k sebi domov.

Noči ob tistem podrtem drevesu so minevale in ker razen njiju ni bilonikogar drugega daleč naokrog (vsaj tako sta mislila), sta iz dneva v dan oz.če smo bolj natančni iz noči v noč postajala bolj predrzna. Vedno glasnejesta se pogovarjala in smejala, včasih sta celo kričala od veselja �

In to je bila zelo huda napaka, kajti to kričanje je neke noči zasli�al starej�ilisjak, ki se je popolnoma pijan opotekal med drevjem in grmičevjem gozda.Začel se je plaziti do kraja od koder naj bi izviralo to kričanje. Ko je prispeldo tja, je zagledal nič hudega sluteč parček. Opazil je, da je lisička zeloprivlačna in po glavi so se mu začele poditi razne misli. �elel si je, da bi se mulisička predala. Če ne zlepa, pa zgrda.

Odtlej ju je hodil vsak večer opazovat in neke noči je sklenil, da bo lisičkistoril silo, saj je vedel, da lisička ne bo prostovoljno postala njegova.Opazoval je njune navade in ni bilo potrebno veliko časa, da je ugotovil, da

Siga�čan 16

[email protected]

lisička pride na ta kraj vedno malce pred medvedom.Ker se mu je to zdelo �e najla�je, je sklenil, da jo bo neke noči (ki jo bo

določil), počakal in opravil svojo potrebo, ki je po načinu pristopa nagnusna. Metka je pomanjkljivo oblečena le�ala na postelji in ozračje je postajalo

vedno bolj toplo. Ogenj je prasketal v peči. Iz kota sobe se je sli�alo hripavosopenje, ki pa je bilo le znak u�itka. V kotu je stala stara čarovnica; Jankojo je poljubljal po vratu in jo ne�no in postopoma slačil. Tudi čarovnica niprav nič zaostajala za njim, majico mu je �e zdavnaj slekla, sedaj pa se jelotila �e njegovih hlač. Počasi je odprla zadrgo in mu jih slekla. Janko je zdajpred njo stal samo �e v spodnjicah. Metka ni mogla več le gledati, kajti biloji je prevroče, ampak je skočila proti Janku in čarovnici, ter � HEJ DRAGABRALKA/DRAGI BRALEC!!! SI ZMEDEN/A !? SAMOPREIZKU�AM,ČE SI �E BUDNA/BUDEN!!!

Torej nazaj k basni: Nekega dne se je na� stari lisjak odločil, da bo svojnačrt izpeljal naslednjo noč, kajti ni več mogel čakati � če smo iskreni, je bil�e prav sit čakanja in prav razneslo bi ga, če bi preveč časa čakal. Z iskricov očeh in slinastim gobcem (kaj steklina!?; op.T.J.) ju je opazoval. Komajje čakal, da bo ona pri�la naslednjo noč.

Naslednja noč, odločilna noč za lisjaka, je bila zelo temna. Oblaki sozakrivali luno in nad zemljo, ki je bila malce vla�na, saj je tisto popoldnepadal rahel de�, se je prikradla gosta megla. Vidnost je bila zelo slaba, zatose je lisjak zana�al na svoj nos in u�esa. Prispel je v bli�ino kraja, kjer sta selisička in medved sestajala. Tam se je skril v bli�nji grm, da ga nihče ne bividel in da bi se malce odpočil, ter si nabral moči za svoj strahoten podvig.

Naenkrat je nekaj zasli�al in skozi meglo je razločil, da se je nekdo usedelna podrto drevo. Ker je mislil, da je to lisička, se je počasi začel plaziti tja inko je bil dovolj blizu je skočil na sedečo �ival. Nekaj ga je z močnim udarcemodbilo, da ga je odneslo nekaj metrov proč. Bil je začuden nad močjo lisičke,zato je malce počakal. Toda tisto ni bila lisička, ampak medved, ki je to nočpri�el prej, saj so njegovi star�i prej zaspali.

Lisjak je, ko je samega sebe prepričal, da se je zaletel v kak�no �ilavovejo, poskusil znova. Skočil je na spodnji del medvedovega hrbta. Spet gaje nekaj udarilo in spet je odletel (seveda ne prostovoljno) nekaj metrovproč. Ko je pristal se je zaril v zemljo. Zaradi strahotnega udarca je izgubil

Siga�čan 16


zavest. Pri�la je lisička in se usedla poleg medveda. Do jutra sta se pogovarjala,

medved je celo omenil, da ga je v kratkem času kar dvakrat pičil komar.�alila sta se in smejala.

Proti jutru, ko je �e postajalo svetlo, se je zbudil lisjak. Bil je ves omotičen.Ozrl se je proti podrtemu drevesu; tam sta se �e vedno pogovarjala in smejalamedved in lisička. Lisjak je takoj opazil, da na medvedovem hrbtu na dvehmestih manjka �op dlak. Pogled je usmeril proti svojemu medno�ju in opazil,da se tem nahajajo dlake, ki niti slučajno niso njegove, ampak po vsejverjetnosti medvedove. Takrat je spoznal, kak�no neumnost je storil in siprisegel, da tega ne bo več počel, ker je pač preveč tvegano.

NAUK: SVETLOBA POMENI RAZSVETLJENJE!ČRNI VRH POSTAJA SREDI�ČEDOGAJANJA? � �OKANTO, A

VZNEMRLJIVO!

EJ STARI, NA ČRNEM VRHU DUGAJA!!! UH, SAMO T�KO POGNOJU SMRDI TU OKOL�!!! (DEJ MOWČ MI ZEJ TO, TEUČKRAZWAJEN MISTN, ČE NE BO� DABIU MAJE GNAJNE WILE TAMKAMR JE TRIBA, PA U� PA JEMU ZA KI RJUT TO WAKUL!!!)

Z dopisni�tva Siga�čana za področje Novakov in Črnega vrha so namposlali posebno poročilo in kar nismo in nismo mogli mimo tega, da ga ne biobjavili: Na Črnem vrhu (ja, tistim pri Cerknem! Kjer se pozimi smuča inlomi noge! Točno tistim, kjer so se včasih pasle krave!) sta se zgodili dveprireditvi. Na prvi so nastopile legende kravjih pa�nikov in senikov � KIKIband. Tisti, ki nas poznajo, gotovo vedo, da smo vsi v kolektivu Siga�čana�e dolgo obo�evalci te izjemne skupine. Celo njihov poster visi v na�ihprostorih! Bilo je res enkratno: moč ozvočenja je presegla prag bolečine vu�esih, nositi je bilo treba čepke. Zaigrali so vse svoje večje hite: Čez Pil�tajnpotoček teče, Cinca Marinca (z obveznimi krulečimi - vre�čečimi vokali),Oj, Francka, zaro�ljaj mi �e enkrat z verigami, V Čekownk gremo vsi -

Siga�čan 16

[email protected]

tralalalalali in pa pesem brez katere letos ne gre na nobenem �uru - Lahko,da jih dobi�, če si poreden (saj se spomnite?Leto�nja evrovizija?). Skratka,če vas ni bilo, če ste slučajno zamudili, naj vam bo kar lepo �al.

Na drugi prireditvi pa je svoje čare (predvsem to) pokazala Natalija Ver-boten/Mit Busen (kakor pravi D.D.)/Mit Boten (kakor pravita D.D.D).

Penasto mo�ko občinstvo je s svojim milim glaskom vznemirila samo za�tiri pesmi(!). A kot pravijo, preveč dobrega tako ali tako �koduje. Pa �epovprečna starost mo�kega občinstva je bila nad 50 let, zato je tveganje zasrčni napad večje. Če bi svoj nastop razvlekla na kakih 10 pesmi (nemogoče!),bi gotovo kateri od poslu�alcev podlegel njenim čarom. Beri: Zadela bi gakap! Natalija ima s tem gotovo �e izku�nje in je zato svoj nastop raje skraj�alana �e dopustno dozo miganja z boki, razkazovanja telesnih oblin inzapeljevanja.

Po nastopu je z občutno bolj polno denarnico lahkih nog odpeketala(odskakljala, oddrobencljala) do svojega Rdečega ferarija (ki je takrat ničakal v gara�i, ampak nedaleč od prizori�ča in je bil �e ves umazan in obtolčen� torej bo Natalija kmalu rabila novega) sedla vanj, se odpeljala in ni je biloveč videti, smrk �

No, seveda ne pravimo, da prelestna Natalija nima talenta. Če dobropomislimo, ima pravzaprav kar dva! In prav nič je ne bilo sram ju pokazati.Da, prav dobro sta se videli tisti dve njeni �

Siga�čan 16


Mo�, ki je imel prevelikega �

Tega dni je �ivel neki mo� in imel je zelo velikega, lahko bi rekli, skorajgromozanskega. Ne bi se pa dalo reči, da ga je to kaj pretirano motilo,pravzaprav sploh ni vedel primerjati, saj ni bil kaj preveč dru�aben tip, takoda se poraja vpra�anje, zakaj ga sploh rabi, poleg seveda ene tiste nujnestvari, brez katere ne gre. Je pa pač enega dne naneslo, da je dobil v rokeeno izmed »tistih« revij, ki se tem zadevam malce bolj posvečajo. In glej ga,vsi, ki so bili notri na slikah, so imeli manj�ega. Ni mogel verjeti, seveda jedostikrat opazil, v tistih redkih trenutkih, ko se je sprehajal po mestu, da jeizboklina na njegovih hlačah opazno večja kot pri drugih, toda temu do sedajni pripisoval večjega pomena, zdaj pa to. Celo izvlekel ga je ven in polo�il namizo in sku�al čim bolje primerjati. Ni zaleglo, četudi se je trudil onega naslikah povečati, je proti njegovemu �e vedno izpadel prav majčken. Začeloga je skrbeti, kaj pa če sem zaradi tega čudak, izrodek, se me mogoče zatovsi izogibajo, mu je skakalo po glavi. Pospravil ga je nazaj v hlače in skorajv joku odkorakal proti mestu. Ko je hodil po cesti je dobil občutek, da vsigledajo v njegovo izboklino, zato prične hoditi sključeno, da bi se ja čimmanjvidelo. Tako zavije v gostilno in se skrije v najtemnej�i kot za mizo, tam setrese in nervozno pogleduje levo in desno. Tako ga opazi neka �enska, ki siji je očitno zasmilil in odkoraka k njemu ter ga povpra�a kaj mu je.»Prevelikega imam!« komaj izdavi. »Ah be�i no, to vsi pravijo, daj poka�iga, bom jaz br� videla.« Tako na� dečko pogleda levo in desno, če ga kdoopazuje in ga počasi privleče na plano. »Oh je�e� marička, kak�na po�ast jeto! Kako ga sploh lahko kam spravi�?!« Prestra�eno odgovori: » Ja, v redupritisnem pa gre �«. »Ti si res čudak, pospravi to reč in izgini, zrihtaj simanj�ega, bolj�ega, obstajajo ljudje za to!« Tako osramočen pobegne,kolovrati po mestu ter sreča enega redkih, ki jih kolikor toliko pozna, le taga zopet pobara po te�avah, ki mu jih na� poba na hitro obrazlo�i in �epoka�e, tako da mo�akar kar poskoči, ko zagleda tisto reč. Mo�akar zmajez glavo in mu potrdi, da se da zrihtati manj�ega, samo da so cene ogromne.Ko mu jih pove, se na� poba kar sesede in začne jokati, saj toliko denarjanima. Prijatelj ga zmajajoč z glavo zapusti in na� dečko se lepo smili samemusebi in joka, ko prikoraka mimo en starej�i mo�akar, ki se mu je zdelo za

Siga�čan 16

[email protected]

malo, da tak mo�ki joče, in ga podreza s palico ter povpra�a. Na� fanteskoraj pobegne, a ga starej�i mo�akar presenetljivo hitro zaustavi, in gaprisili v odgovor. Ko mu vse pove (in tudi vse poka�e) ni mo�akar ničpresenečen. »A to je to,« reče mo�akar in mu poka�e svojega, ki je bil �evečji. Na� dečko samo ostrmi in ostane brez besed. Starej�i mo�akar mulepo razlo�i: »Evo, nič posebnega nisi, �e veliko jih je, �e večjih, starej�ih.Če opravlja svojo dol�nost, potem je čisto v redu, jaz svojega zaradi starostitako ali tako ne rabim več.« Na� poba pa vidno pomirjen, sprijaznjen zusodo, �e hoče zadovoljen iti, ko se nekaj spomni in reče. »A za tisto enonujno stvar ga pa �e uporabljate, a ne?« Mo�akar odvrne: »Verjetno je �e zato prestar. Kaj pa sploh je tista nujna stvar?« In na� junak mu odhajajočodvrne: »Ja, za pogledat koliko je ura, a ne?«

Kako ustreli� modrega slona?S pu�ko za modre slone.

Kako ustreli� rdečega slona?Prebarva� ga modro in ga ustreli� s pu�ko za modre slone.

Kako ustreli� zelenega slona?Obmetava� ga s paradi�niki dokler ne postane rdeč, ga prebarva� vmodro in ustreli� s pu�ko za modre slone.

Kako ustreli� rumenega slona?Valja� ga po travi dokler ne postane zelen, ga obmetava� s paradi�nikidokler ni rdeč, ga pobarva� modro in ustreli� s pu�ko za modre slone.

Kako ustreli� vijoličastega slona?Vijoličastih slonov ni!

Kaj je zeleno in skače iz veje na vejo?Čreda kumaric za vlaganje.

Kaj je prozorno in skače iz veje na vejo?Kozarci za vlaganje ki lovijo kumarice.

Siga�čan 16


Kuglacob Koreja 2002

No, pa se je kamplilu swetownu prwenstwa u kuglacobu na Korej 2002.Je pa to sam an problem, useruot je bla welika reklama, de bo lita�neswetownu prwenstwa na Korej ga pr Far. Ga na tist telewizij, ka ih durh kibali, ka imaje A ga u ta zguornmu disnmu kuotu, sa cile dniewe gawaril samwad tega. Pa sm se wadlačila, de bo triba jet s kaliesam ma pagliedat ga hFar, če imaje ris taku gar kot praije.

Pa sm �la, anu lipu dapoudne, ka nej bi gar �pilal na�i, sm si �la wagliedatta tekma, de bi widla kaku taka rič zglieda. Se ga pr Far use kar se luotjenardije na uliku. Sewide, se tu si lahk prwuo�je, se gar imaje semafor, pa sapatl mista, usaj tak praije anu sutniki. Ka pr nam ga pa ni, usaj tačga, de bidilau. Se praj, de medruj sma �e kmieti, ga pr Far sa pa �e bel mistn. Se sejem tud wid. Ka jem dal s kandelabrau durh meije ke�n čudn �ekast papieri.

Sam pustma stat, ka tu ni namin tega pisajne. Wadprajla sm se, kukr sm �edja, s kaliesam ga h Far, pa sa me umis skara ani trije tomobili zbil. Se nawim, ki dilaje tak uozke ciste, lih tuk de je zneslu, na anih mestah, de smpr�la skuz. Se normaln člauk ja nuca cista �eraka usaj ane 20 metrau.

Sam tu me ni wadwrnilu wad tega, de na bi pr�la gar. Je bi muj babji fierbcpremačan. Ka sm ajnkat pr�la gar, ni blu tu mista neč bel pouhnu kot panawad.Se praj to n tam je bi ke�n člawk. Se ne, de bi blu u Cierknam ki buli, samwani sa le mista � Ka sm se ustajla tam sred nejč, de se ma wadpačijemwad useh naporau, sm srejče anga paznanga puba, pa ga ma pra�a wadtega prwenstwa, pa ni neč widu, je djau, de če �e je tu to pr neh, bi moglubit ga na igri�ču pr �ul. No, pa ki sm ti nardit drujga, kot de sm se wadprajlaga na igri�če.

Sam, lej ga zlumaka, igri�če je blu pa prou čest praznu, nabenga nkuodr,pa taku prwenstwa, de cile dniewe gawarije wad nega pa cil telewizij. Sm simislna, se gwi�n sm le ma prezgudna, bom ma pačeka. Pa sm čeka, tak anaura, pa ni blu benga wad nkuodr, pa sm se pačas wadprajla prot dumu. Seki mi je pa drujga wastalu. Bla sm pa �alastna, se tuk kot sm se truo�ta, debom widla na�e planince �pilet na tačmu welikmu prwenstwu, ka je tukweliku, de sa ga mogl dat som u na�e kance, se če bi blu ris weliku, bi ga dalna Sigade, sam mrma stit tud ke�nmu drujmu ma wesele, de lahk rečeje, de

Siga�čan 16

[email protected]

sa imil ana welika rič pr neh.Sama puot damou ni bla kajt bel drgačna, kot je bla gar, se praj ane par

narcau, ka sa pr�l čest pa maj lij stran, sa me hmal zbil. E, ki če�, nisa usi takbriht kot sma ani. Ka sm pr�la damou, sa bli usi pa Cierknam imil takedouge wabraze, pa sa se cislu dr�al, kot de bi ma preweč limuon paidl, la pake�na prou zla cisla cislca. Pa sm ih pra�a, ki je blu, pa sa usi niki upil naanga sadnika, ka je tam u Korej piskau niki za ta druge, ka sploh na bi smeu,in de sa zatu na�i zgubil. Pa se jest sm bla ga na Korej, pa ni blu bene tekmegar, pa benga sadnika nkuodr.

Sm si mislna, ta kugla pa ris wabdewja use, pa �e tuk pametne pa brihtneldi � Se prajm, ki je ta bel wa�na rič na switu � blezu, de kugla!

Sigadski genskiin�eniring!Večnamenskizajec ...

Papackan Heri

Ob rojstvu mu je bilo dano ime Heri. Kot otročiček se je najraje igral ssvinjami in se z njimi dru�no valjal po blatu, od tod je zato dobil �e pridevek»Papackan«, da bo jasno.

Ko je mentalno dozorel (1847) (op.a.; rodil se je 1801) se je počasiodločil, da se bo osamosvojil. No, v bistvu je glavno pobudo imela njegovamati, ki ga je �irni beli svet pospremila z modrimi besedami: »Sine, pojdizdaj, dovolj časa sem te podpirala, naredi kaj iz sebe in zapomni si, kjerkolibo�, ob vsakem času, ob vsakem vremenu, naj bo noč ali dan, vedno, vedno,ampak res vedno imej spodnje perilo čisto!«.

Tako je zapustil dom in ogrado s svinjami in v od�el v Kolerabo, kjer je

Siga�čan 16


hotel uspeti kot zlatokop. Za to se je odločil kljub temu, da je sli�al, da tambaje razsaja neka čudna bolezen imenovana zlata mrzlica. A ker je celo�ivljenje u�ival veliko vitamina C, ter veliko repe, ki jo je delil s svinjami, sebolezni ni bal. S sabo na pot ni pozabil vzeti vse potrebne opreme, verjetnopa ni potrebno omenjati, da kaj preveč izobra�en na tem področju ni bil.

Pot ga je vodila skozi pro�irne gozdove, prostrane doline, čez prelestnetravnike in cvetoče livade. I�čoč primeren potoček, kjer bi začel svojozlatokopno kariero, je nenadoma naletel na velikansko kosmato zverino, kise ji pravi grizli in je v teh krajih baje prav pogosta. Preden mu je uspelopotegniti kolt, je ta nebodigatreba od zverine �e skočil nanj, ga podrl na tlain ga začel klofutati in tacati. Bil je �e na tem, da izgubi zavest, ko zasli�ivre�čeč ukazujoč glas. »Čips! Pusti gospoda pri miru! Ne zamerite gospod,pa ne da ste se ustra�ili mojega grizlija Čipsa?« Heri je rekel ves zadihan»Kaj ... Čips �?« »Ja, Čips mu je ime, ojoj, vidim, da ste se polulali �«Heri je odgovoril »Ah, sploh ni va�no, sem �e navajen tega � povejte minekaj � je tukaj kje blizu kako potoček?« Mo�icelj mu odgovori: »Ah spetzlatokop, a ne � ja, malce ni�je ob tistih skalah, brunarica je �e postavljena,prej�nji lastniki so jo pa zapustili.« Popackan Heri se vljudno zahvali in odideproti nakazani destinaciji.Čez nekaj dni � Ob potočku je z veliko vnemo z re�etom izpiral kamenje in gledal, če se

bo med njimi kaj zasvetilo vendar zaman, dnevi minevajo a rezultatov ni.Nekega dne so ga pri tem sizifovem delu zmotili �e indijanci. Kar pograbili

so ga in odvedeli v svoj tabor, pred poglavarja. Ta ga je ogovoril »Maju imieje Matačga ko Kočk. Wima, de si ti Papackan Heri, wima pa tud tu, de si sedrznu naselit na na�mu wazemlu. Ka pa nisma tače suorte indijanci, kot nasje wapisal Karl Mej, se praj �leht, ti dama �ansa: ti se spokaj, pa ti nama nečnardil. Če se pa na misle� spokat, bo pa �e dans tuj skalp wisu za majmpasam. Howgh! Gawaru sm!«

Papackan Heri mu je nadvse diplomatsko odvrnil: »Nak! Ne bom! Komajsem dobil primeren prostor, dokler ne najdem zlata, se ne poberem! Howhow, tudi jaz znam lajati!« Matačga ko Kočk je pobesnel: »Se praj, de si seprostowuolnu javu, de nam prepusti� suj skalp. Prwje�te ga!« »Preden selotite, vam moram nekaj pokazati,« Papackan Heri sname klobuk in poka�e

Siga�čan 16

[email protected]

se v oči vpadajoča ple�a. Indijanci ga napodijo iz tabora in mu zagrozijo, dase bodo �e sli�ali, �e bolj pa videli.

Komaj se je vrnil, ga je pred brunarico čakalo novo presenečenje. Vanjose je, med njegovim obiskom pri indijancih, nepovabljeno vselila tolpalopovov in to ne tisto čistih navadnih, ampak je �lo za zloglasno tolpo, ki joje vodil strah in trepet celega Koleraba Dewi Dejvi. Ne vedoč za to, jevstopil, in hop, so ga pograbili, ter privezali za stol, Dejvi se je vstopil prednjim in mu dal povohati svojo cev � no ja, da ne bo napačne interpretacije� povohati mu je dal cev svojega revolverja KOLT 45mm, ki je presenetljivosmrdela po smodniku in smrti, kar Papackanemu Heriju ni ravno vzbujalopozitivnih občtukov. »Ti, kreten, kaj vohlja� tu okoli, zmotil si nas, ko smohoteli skriti svoj plen. Sedaj te �ivega ne spustimo več izpred oči. Kuhal bo�za nas, pral in pomival. Če ne te prepustimo Ta Garčemu Brunotu, ki je bolj»one« sorte in vedi, da bo� potem nosil posledice vse svoje �ivljenje!!!« sevanj zare�al Dewi Dejvi.

Po nekaj dneh prisilnega gospodinjenja, so tolpo nenadoma napadliIndijanci � Herijevi znanci. S kri ledenečim krikom »gaaaaaaaaaaarčaaaaaaawaaaaadaaaa!!!!« so vdrli v brunarico in v trenutku poklali Dewijga Dejvijain njegove pajda�e. Med vsesplo�no zmedo se je Papackanemu Heriju uspeloizmuzniti iz brunarice in z vso močjo, ki je jo premogel, je zbe�al v gostogo�čavo. Med tekom so ga veje bičale po obrazu in spotikal se je ob drevesnekorenine. Nenadoma se je z vso silo zaletel v veliko in kosmato gmoto, ki jeveselo zabrundala in med tem, ko se je pobiral, skočila nanj in ga začelaklofutati. Ubogi Papackan Heri se ni takoj zavedel, kaj se z njim dogaja, ako mu je to uspelo se je začel dreti, kolikor so mu premogla pljuča obte�enaz maso medveda: »Čips!!! Čiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipsss!!! Takoj dol z mene, mrcinazme�ana!!! Kaj sem rekel!? Dooooooooooooollll z meeeene!!!!«

Kak�na je razlika med �eno in teroristom ? - S teroristom se lahkopogaja�.

Zakaj zajec teče hitreje od lovskega psa? - Ker zajec teče za sebe, pespa za gospodara.

Zakaj imajo stari hro�či po dva �auspuha� zadaj?Ko se pokvari, ga prime� in pelje� kot samokolnico.

Siga�čan 16


Siga�čan 16

[email protected]

Cerkljanski Ekscentriki - voljum ena :�ifra: PREROK

V na�em malem mestecu oz. velevasi imamo kar gotovo nekaj posebne�ev,ki bi jih bilo dobro vzeti malce pod drobnogled. Zato sem se za celotenkolektiv demokratično odločil, da bomo uvedli pravo pravcato novo rubriko,ki bo v vsaki �tevilki obravnavala enega izmed njih. �lo bo za ekscentrične,filozofsko razmi�ljujoče, osebe, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečjadolgočasnega �ivlja. Lahko pa sploh ne izstopajo, a smo se jih mi, �leht kotsmo, določili za posebne�e. Seveda to ni nič slabega. Prav dolgočasno bibilo v Cerknem, če bi bili vsi »normalni«, ali bi se enako obna�ali, tako pa jemalce bolj pestro.

Kot prvega sem pod mikroskop vzel osebo, ki smo jo skrili zapsevdonimom Prerok.

�e ko sem bil otrok, se spominjam, da je veljal za prav posebno osebo, kini nikoli skrivala, da rada podlega vplivom luninega sija, bibavice, odpadanjalistja in �e nekaterih drugih naravnih pojavov. Zgodilo se je, da je nam, mulcem,razlagal o posledičnem vplivu odvr�enega papirčka od bonbonov na celotenkozmos. Ni treba omenjati, da smo ga poslu�ali odprtih ust.

Spominjam se da smo nekoč zjutraj, kot gimnazijci (da tudi iz Sigad smogor imeli nekaj odposlancev, vendar nobeden ni zdr�al več kot kak�no leto,kaj �čemo.) čakali, da pripelje prevozno sredstvo s �estimi stranicami in�tirimi kolesi (ah, ja, avtobus!) in nas pobere, ko se je Prerok ves povaljan,pomečkan,zbujajoč vtis, da pretekle noči ni prespal doma v topli varni posteljiampak je delal dru�bo pajkom, klopom in komarjem v kak�nem seniku oz.po na�e swislu, prikazal, se pomenljivo ozrl po nas, dvignil prst, ter z rahlotresočim glasom, kot kak�en pridigar, zaklical: »Dekleta in fantje!!! Čuvajtemi Cerkno!!!«. Nato je stopil nekaj korakov nazaj, a se je, ne da bi pričakovalstopnico, zvrnil po tleh, kot je dolg in �irok. Nismo se mu smejali. Mogočezato, ker so nam njegove besede segle v srce, vendar najverjetneje zato,ker je bilo �e zgodaj zjutraj, in se nam, zaspanim, �e ust ni dalo odpirati.

Včasih, ko je pri volji se v ritmu poskočnih zvokov loti izvajanjakoreografije (in to s popolnoma skladnimi gibi!). Talentiranost za različne

Siga�čan 16


gibe je prav tako pokazal ob neki prilo�nosti, ko je ves v zanosu �el po cestiin se je spotaknil ob rob pločnika. Presenečeno je obstal, kot da bi se pravkarzbudil iz najglobljih sanj in da prav nič ne razume kaj se je sploh zgodilo. Dabi analiziral dogodek je stopil nekaj korakov nazaj in v počasnem posnetkuPOPOLNOMA IDENTIČNO ponovil spotikanje ob rob pločnika.Predstavljajte si, da to vidite. Gotovo bi vas razneslo od smeha. No meneravno razneslo ni, �e sem v enem kosu, če ne verjetno sedaj ne bi pisal tega,kar pi�em. To je ob kreativnem razmi�ljanju, filozofski zanesenosti, globokipovezanosti z naravo in �e čim, gotovo samo eden izmed talentov, ki jihskriva Prerok. Ne čudite se, če bo nekoč izdal knjigo, ki bo v svetovnemmerilo velika uspe�nica, ali pa bo začel predavati po uglednih univerzah.

Nekoč pa ga je bilo mo�no opaziti, kako se je v cik-cak zavojih opotekalpo ulici, se ustavil na mostu pred Sigadami stopil k vodi in nad njo dvignilobe roki in za nekaj trenutkov obstal v tem polo�aju. Takrat je gotovo jevzpostavil stik z davnimi pozabljenimi bogovi, ki bivajo v najskritej�ih kotičkihvsemirja in kozmična energija, ki so jo ti iz�arevali se je preko njegovih rokpretakala v zemljo, tako, da je pri�lo do edinstvenega so�itja med kozmosomin materjo zemljo. In da, prav on je bil izbran za to poslanstvo.

�arečega obraza je ljudjem rad razlagal (in to občasno �e vedno počne),da je njegov �ivljenjski cilj biti čistilka na vesoljski ladji. Saj je to �e skorajbil in ob tem pokazal, na Nasin na�itek na svoji jakni. Tako, da mogoče jeres nekaj na tem. Ne čudite se, če ga boste v naslednjem delu Vojne Zvezd,zagledali, kako veselo pometa hodnik in po�vi�gava, med tem, ko gre DartVejder ves besen mimo s svojim infra-�arečim mečem, z namenom, da sesekljaLuka Skajwokerja, ali pa ga muči huda diareja in i�če strani�če, z mečem pabi pokončal vsakega, ki bi se ravno ob tistem času drznil zasedati »temnemugospodarju« namenjen osebni kotiček, kamor �e cesar gre ponavadi pe�.

Toliko o Preroku. Lahko bi �e pisali, vendar Siga�ačan ni namenjenklobasastim kolobocijam, ker ga potem tako ali tako ne bi nihče bral. Donaslednjič �

Japče, ki pa?

Siga�čan 16

[email protected]

Ljubezni iskanja

»Lahko si misli�, da sem bil po vsem tem �e kar po�teno obupan. Bobi,kje je moj kozarec!« zavpije Tone in Bobi mu po �ank ekspresu podrsakozarec, ki ga Helga s presenetljivo hitrostjo prestre�e in umakne. »Mislim,da si danes �e več kot preveč spil, raje povej zgodbico.« Tone je mislilugovarjati, a ga je hiter pogled na Helgo br� umiril, kajti v vsakem �e takopatetičnemu izgovoru za mo�kega le�i delček, ki se verjetno genetsko prena�aiz roda v rod, ter opozarja lastnika, da je to �enski pogled, ki nakazuje,oziroma daje slutiti nočno čakanje pred vrati, po mo�nosti z valjarjem zatesto v roki. Tako da je Tone pametno hitro zama�il usta in umaknil roko:»Eh, ja, tale mi ga je dobro podkurila, no vse se je zgodilo, ko sem vkorakalprav v tale bar, tukaj sem spoznal Bobija in vso ostalo mafijo, ki tako veselospremlja moje neuspehe!« Pri tem zadnjem se jadrno obrne proti mno�icinapol skriti v temi in cigaretnem dimu, nekdo se je zlobno nasmihal, drugegavidnega učinka pa ni bilo.

*Preteklost*Tone počasi vkoraka v bar, nekdo mu je rekel, da je tu dober kraj za

spoznati �enske. Pa �e doma je prejel pismo od matere, ki ni bilo nič kajpreveč opogumljajoče, opozorila ga je, da ima samo �e dva tedna, �e njenapisava je dala vedeti, da ni heca, čudil se je samo, da ni pisala na karton, kije ponavadi edini pre�ivel njeno pisavo. V Baru je za �ankom sedel zamorjeninatakar, kateremu se plaho pribli�a. »Eh dajte mi en čaj eee ...« »Bobi �«odgovori natakar in se spravi delat čaj, mislim da ni treba poudariti, da dokajzamorjeno. Tone pa vpra�a. »Ej, Bobi, a se tu da najdit kako dekle?« Bobiga samo čudno pogleda in reče: »Ja ponavadi se jih da najti kake dve ulicini�je, malce kasneje, čez par ur, samo kaj bi ti rabil �« A Tone je �e odvihral.Sam pri sebi si je mislil, da mora sedaj zbrati ves pogum, da jih bo lahkoogovoril, mogoče jim bo v�eč. Tako malce pohajkuje, dokler se ne zvečeriin res v ulici najde kup deklet, ki slonijo ob zidu in zdolgočaseno zrejo naokoli.Oblečena so bila v pisana oblačila, kar je Tone pripisal najnovej�i modi, alikakorkoli je �e bilo tisti �enski ime. Pribli�a se prvi in si jo rahlo natančnejeogleda, mini krilo, roza, dolge črne �abe, roza jopica in izredno izrazito, ehmoprsje. Močno napudran obraz, da bi za iskanje prave ko�e verjetno rabil

Siga�čan 16


lopato, pa �e tako bi verjetno prej na�el nafto, ter na�obljene rdeče ustnice.Začuda je kar ona prva spregovorila z njim. »�ivjo dečko postavni, i�če�zabave?« Odlično! Skoči čez Tonetove mo�gane, v�eč sem ji, rekla je, dasem postaven, oh kak�na sreča, mogoče sem pa na�el svojo ljubezen! Takoopogumljen ji reče. »Seveda lepotička moja! Naj ti povem, kako sineverjetno, ehhh, okusno oblečena!« »Ja, ja, ja � pridi z mano.« Dekle karprekine na�ega Toneta in ga odvleče za sabo po stopni�ču v majhno sobico,kjer mu jadrno uka�e: »No sleci se, nimam celega večera �« Tonetu jetako vse manj jasno, zakaj to hoče od njega, mogoče ga hoče celega pogledatikako postaven je, zato jo uboga in se sleče. »A ja, da ne pozabim denarvnaprej.« »Kaj, kako, kak�en denar?« vpra�a prestra�eno Tone, ki mu zdajpa res nič več ni bilo jasno, dekletu pa takoj, zato zakriči. »Eeeeeej Čiko, tuen noče plačati!!!« Br� se pred vrati pojavi gromozanski mo�ki, oblečen vfina oblačila, ki pa ga niso naredila nič manj grozovitega. »Kaj ti bi bil zmojimi dekleti, pa nič plačal a?« Tone je bil popolnoma izgubljen, če je bil tooče teh deklet, verjetno ni dobrega izgovora, da si gol v hčerkini sobi. Kerpa je sedaj �e imel izku�nje s podobnimi rečmi, je vedel, da je ponavadiokno najbolj�a re�itev za te stvari, zato urno skoči kar skozi �ipo, ki serazbije. Ni kaj reči, dober načrt, če ne bi pozabil da je v tretjem nadstropju,to svojo napako je urno odkril, čeprav mogoče malce prepozno. Na njegovosrečo je pod njim ravno vozil avto z odprto streho, v katerem se je vozilmlad parček. Seveda je pristal v naročju dekleta, katerega je to takoprestra�ilo, da je zakričala, fant pa je z vso naglico pritisnil na zavoro, Tonetapa je po malce čudnih zakonih fizike odneslo naprej, skozi drugo okno ravnona mizo, okoli katere je sedelo kup priletnih babic, ki so očitno klicale duhove.Te�ko je z natančnostjo reči, kaj je v tem trenutku �inilo skozi glave vsemtem babicam, ko se je na njihovi mizi namesto sv. Petra prikazal mo�ki,ampak večina jih je bila kar zadovoljna z nadomestkom. Res �koda, daTone ni bil istega mnenja, kajti br� ko se je ovedel, je pobegni, tako da jepograbil prt in ga uporabil kot začasne hlače, tako je pobegnil, pred izjavamikot so. »Uhhh glej ko mu �trli, Berta, kdaj si nazadnje videla kakega takega�« Na �alost Tonetove nočne more �e ni bilo konec, pred vrati ga jenamreč spet pričakal Čiko: »Aha pa te imam!« ter ga pograbil za vrat in gadvignil v zrak. Tonetu se je �e pričelo vrteti v glavi in pogled se mu je meglil.»Kje ima� denar baraba!« Tone komaj izdavi. » V tejle hi�i, kar vstopi.«

Siga�čan 16

[email protected]

Čiko ga sumničavo pogleda, spusti in odkoraka v hi�o. » Bolje zate, da nela�e�!« V hi�i ga je seveda pričakal trop babic, ki so se bile zaobljubile, danaslednjega plena ne izpustijo iz rok. Tako vztrajnim babicam kot so tele, patudi orjak kot je Čiko ne more prav dosti. �e posebej zato, ker so nekatereveč kot izurjene v vihtenju dveh motik naenkrat. Tonetu ni preostalo drugega,kot da se je osramočen pobral nazaj v svoje stanovanje.

*sedanjost*»Ti to meni čisto resno �« reče Helga. »Smrtno resno,« odgovori Tone.

»Kako si mogel � mislim a res nisi uvidel � ah pozabi!« reče Helga, potemko vidi izgubljen izraz na Tonetovem obrazu. »Daj, povej raje kar naslednjo,pa brez pijače!«

NAJBOLJ�I IZGOVORI:

Gospod sodnik, pravite, da sem za�el na slaba pota. Jaz pa vas vpra�am:- je kdo poskrbel za markacije?

V trgovini s plo�čami nisem rjovel kot zver in se nedostojno vedel. Kernisem vedel naslova plo�če, ki si jo za rojstni dan �eli moj sin, semposkusil prodajalki popevko odpeti tako, kot si jo prepeva on.

Tistega dne, ko smo ukradli kamion s pivom, je bilo petin�tirideset stopinjv senci, in normalnemu človeku bo menda jasno, da v taki vročini to splohni prekr�ek, ampak re�evalna akcija.

Avtomobila nisem ukradel. Ker je bil parkiran pred pokopali�čem, sempač mislil, da ga lastnik ne potrebuje več.

Ne razumem, od kod vam ta ideja, da teroriziram sodelavce? Če je torekel kateri od njih, ga kar pripeljite sem. Boste videli, potrdil bo, da semprijazen in priljubljen.

Res je na steni pisalo �Petje in kartanje prepovedano�, vendar smo mivedno ali samo peli ali pa samo kartali.

Siga�čan 16


Ni res, da sem kalil nočni mir, saj sem na trobento igral izključnouspavanke.

To�iteljice nisem okradel, hotel sem ji le pomagati, saj sem videl, da je,stara in onemogla, tisti kovček le ste�ka nosila. Torej sem ji ga vzel iz rokin z njim malo pohitel, pri tem pa �e opazil nisem, da mi tako hitro ne moreslediti.

To�itelj je bil tako nesramen, da se je �e potem, ko je le�al na tleh,zaletaval z glavo v moje čevlje.

Ker je sosed ubil mojo koko�, sem moral nekako poskrbeti za ravnovesjein sem ubil njegovega psa, kozo, mačko, kanarčka in nekaj drugih �ivali.

Na poledici pred gostilno mi je spodrsnilo in sem padel. Malo sem seudaril, malo mi je bilo slabo, pa sem sklenil, da nekaj časa pole�im in sespočijem. Potem pa pripelje ta cepec in me povozi.

Labelo - smrtonosno oro�jeKaj pa če je vse to res?

Lalalalalalalalalalalalalalalalabelo! Ali je mogoče, da je labelo lahkosmrtonosno oro�je? Kdo ve? Se spra�ujete, zakaj sva dali tak naslov? Vaszares zanima? Stoprocentno? Sigurno? Ste popolnoma prepričani? Je tova� zadnji odgovor? Kajti, če vas pogosto tlačijo nočne more, raj�i ne začnitebrati tega članka � Lahko vas postane strah!

Bi vseeno poskusili?»Tatari tatara tataru, pa začnimo,« bi rekel Hugo.Bil je dan, ko smo �e vsak dan hodili gulit �olske klopi, no ja, skoraj vsak

dan, če pa smo �e bili pri pouku, smo se le zabavali ali pa smo od�li raj�i nadalj�i obhod po mestnih gostilnah.

Pa sva za�li s poti. Bil je tisti dan ja, ja. Spet sva �pancirali po cerkljanskihuličicah. Tokratna utrujenost naju je prisilila, da sva se ustavili pri bazenu.Noge naju niso več dr�ale, zato sva se usedli na tisto �elezno reč, ki ima

Siga�čan 16

[email protected]

luknjice. Pa ne tak�ne majhne, da �e u� ne bi mogla iti skoznjo. Ko sva takoveselo sedeli na svoji boleči riti, je od nekje priletelo labelo. In padlo ravnoskozi luknjico na tla. Zasli�ali sva krik, stra�en, grozeč in poln trpljenja. Uzrlisva �rtev, ki je nepremično le�ala na tleh. Ta �rtev nasilja je imela odprtkljun, ker ga ni uhitela zapreti med tistim usodnim krikom, saj je prej izdihnila.

Najini dobrosrčni du�ici nama nista pustili, da bi mirno od�li iz prizori�čadogajanja. Začela se je Misija: Re�evanje. Mimo sta pri�pancirala dvami�ičnjaka. Zgrabili sva ju, da sta nama pomagala dvigniti »re�etke«. Vendars tem najinih te�av �e ni bilo konec. Pomislili sva, da bi bilo mogoče dobro,če bi imeli pri sebi kovček s prvo pomočjo. Tako premi�ljajoči sva predsabo zagledali čisto nov marcedes (verjetno ni čisto slovničen zapis tegaleprekrasnega avta, vendar saj vsi vemo zakaj se gre, kajne?). Najine oči sose spogledale, saj sva obe pomislili na isto stvar � vsak avto mora po zakonuimeti kovček s prvo pomočjo, marcedes je avto, torej to pomeni, da bimoral imeti ta zabojček. Nato se je pojavilo �e eno vpra�anje, in sicer kje seta kovček nahaja? S pomočjo najinih izjemno razvitih sivih celic sva pri�lido spoznanja, da je iskan predmet najverjetneje na kak�nem lahko dostopnemmestu. Kunk-fu je odlična taktika za razbijanje �ip. V bistvu sploh nipomemben postopek ampak rezultat (matematiki se verjetno ne bi strinjali znama)! V glavnem uspelo nama je dobiti kovček s prvo pomočjo ampak jebilo �al �e prepozno, saj nama je iskanje kovčka vzelo preveč časa. Zapomnitesi: Po toči zvoniti je prepozno! ☺

Se sa usi ukop ma prfliknen!

Siga�čan 16


Kako spraviti sostanovalca/ko ob pamet 2nakradu:Pripelji potencialne nove sostanovalce in jih pelji na ogled sob, naj povpra�ajopo tvojem/ji sostanovalcu/ki vpričo nje/ga in odgovori: »Oh, on/ona,? Ah nebo več dolgo tukaj.«

Če pride tvoj sostanovalec/ka domov po polnoči, ga/jo udari po glavi zknjigo in pojdi br� v posteljo momljajoč: »Nehvale�ni/a �«

V sostanovalčevo posteljo nameči kup umazanih posod. Vztrajaj pri tem,da ne ve� kako so se zna�le tam.

Simuliraj resno bolezen kake dva tedna. Pokliči duhovnika v sobo, zapi�ioporoko v kateri zapu�ča� vse svojemu sostanovalcu/ki. Nekega dnečude�no ozdravi. Vztrajaj, da sostanovalec/ka tudi napi�e oporoko, v katerizapu�ča vse tebi. Vsakič, ko zaka�lja, navdu�eno reci: »Ooo, a umira�?«

Cel teden stanuj na hodniku. Potem prinesi vse stvari nazaj v sobo in recisostanovalcu/ki: »Dobro, zdaj si ti na vrsti.«

Nabavi si tarantelo in jo imej v kozarcu kake tri dni, nato se je znebi. Česostanovalec/ka vpra�a po njej, reci: »Oh, tu nekje okoli mora biti.«

Začni hoditi nazaj. Pretvarjaj se, da si padel in se po�kodoval. Simulirajpo�kodbo in pojdi skozi počasno, bolečo okrevanje. Začni ponovno hoditinazaj.

Ko je sostanovalec/ka zdoma, si prilepi čevlje na strop. Ko pridesostanovalec/ka nazaj, se vsedi na tla, dr�i za glavo in stokaj.

Sostanovalcu razlo�i, da bo� kmalu dobil v sobo �e izredno nadarjenega�tudenta. Nekega dne prinesi v sobo pra�iča. Če bo sostanovalec/kaprotestiral/a, objemi pra�iča in reci da ga je prizadel/a. Glejta televizijo skupajz pra�ičem in jejta veliko svinjine.

Siga�čan 16

[email protected]

Spet lepo pozdravljena draga dekleta, pri�el je čas za �e en va� takopriljubljen �enski kotiček Hilara, kjer izveste vse kar ste kdajkoli hotelevedeti o va�i vsakdanji negi. Pri�el je čas le�anja na pla�i in vsem takopriljubljenih pasjih dnevov, ko bi z u�itkom kaj počeli, če bi le vedeli kaj inkako.

Kot veste vročina zelo blagodejno vpliva na va�e pore, ker jih odpre inskoznje začnete lepo »�vicati«, po domače. Pot oziroma »�vic« pa jeobogaten z minerali, predvsem soljo, ki pomaga ohranjati va�o ko�o inpredvsem polt mladostno in čvrsto. Priporočljivo je torej, da se čimboljznojite, kajti pot bo zelo pripomogel k lepoti va�e ko�e.

Naredi si sendvič, ne pojej ga, temveč ga pusti na tleh. Ignoriraj ga, doklerse ga sostanovalec/ka ne znebi, nato reci, »Ej, kje je moj sendvič?!?«Protestiraj da si lačen/a.

Brcni v televizor tako močno, da nastane luknja. Vseeno ga glej, s tem da seneprestano prito�uje� nad slabo kvaliteto slike.

Omisli si ogrinjalo. Stoj pred oknom kak�no uro vsak dan, naj ti ogrinjalovihra v vetru. En dan, ko sostanovalca/ke ni, pojdi ven in se ulezi pod oknoin se delaj, da te boli, ter čakaj na sostanovalca/ko. Naslednji dan ponovnostoj pred oknom.

Z ljubeznijo!Tvoj sostanovalec/ka!

Siga�čan 16


Kako pa pripraviti telo do tega, da se brez razloga poti. Draga dekleta,vem da se je zelo naporno �portno udejstvovati, zato sem izna�la novo re�itev,sicer ni nova, je pa zagotovo zelo priročna za vse tiste, ki bi rade ohranileko�o lepo in čvrsto brez naporov. Ta iznajdba se imenuje rastlinjak, ki nesme prepu�čati niti trohice zraka, kajti le popolnoma vakuumsko zaprtrastlinjak pripomore k potenju va�ega telesa. Ta rastlinjak morate postavitina najbolj prisojnem delu, ki ga najdete v bli�nji okolici.

Ko ga postavite, steklo naj bo debelo najmanj pol metra in večkrat izolirano,ga morate pustiti, da se segreje na najmanj 50 stopinj Celzija, da ne bopomote. Ko je rastlinjak lepo segret in vroč, je najbolje, da se vanj odpravitev popolni zimski opremi, da boste lepo za�vicala, in začele nego svoje ko�e,ki bo ostala lepa, čista in čvrsta.

Kaj, če se rastlinjak ne segreje zadosti? Potem je re�itev le ena, da gaopremite s centralnim ogrevanjem, ki bo oddajalo dodatno toploto in s temle �e povečevalo stopnjo potenja.

Stopnje potenja pa so: Ultralahka � na čelu se vam nabirajo potne srage.Lahka � s čela vam tečejo posamezne kapljice potu. Srednja � s čela vamtečejo potočki potu. Te�ka � s čela se vam uliva potok potu. Superte�ka �s čela vam odteka �e toliko potu, da pod njegovo te�o ne morete več dr�atiglave pokončno.

Stopnja, ki deluje na va�o ko�o najbolj blagodejno, in katera je va� cilj,pa je Superte�ka. Va� kratkoročni cilj je, da se kar se da hitro pribli�ate tejstopnji. Ta stopnja ima �e eno drugo korist � potenje na tej stopnji pripomoretudi k huj�anju, huj�ati pa nikoli ni odveč, mar ne dekleta. Zatorej jepriporočljivo, da omenjeno stopnjo potenja dose�ete vsaj enkrat tedensko,če �e ne morete večkrat. Večkrat, ko boste na tej stopnji, lep�a bo va�ako�a.

Vendar imam za vas pomembno opozorilo, zaradi velike izgube tekočine,ki jo povzroča omenjena metoda ohranjanja lepe ko�e, je priporočljivo, dapred vsako kuro spijete vsaj deciliter malce slane vode, kajti tudi izgubamineralov je izjemno visoka. Sicer pa je za zdravje potrebno tudi malcepotrpeti � pa ne preveč.

To bi bilo za zdaj�njo izdajo zadosti. Do skoraj�njega snidenja, vednova�a ljuba Debela Deklica �

Siga�čan 16

[email protected]

WadaUnkat sm djau, de bom wamdrujm ma weč pawidau wad wade u teh

krajih, ka se jest patikam jest pa neh zej. Kot ta prwu bom pawidau, de jemwade na huod lih zla preweč tak kot to pr nam dama, ka bi ke�n bart bli poubel wesiel, ka bi wada ma pajejne dal z neba padat.

Zej, tam pr neh je pa tu čest drgač, cilu lita weč al mejn ni benga do�je, palwakul junije al pa awgusta, ma je odwisnu kukr kieru lita, začne tak prat tistdo� dal z neba, de člauk prou na wi, a bo kanc suta, a se bo swit �ele radiu.Ta prowu lita, ka sm tu da�iwu, sm bi tak wapla�en, de sm takoj splizau nata bli�ji drewu, ka sm se bau, de me bo prou čest zalilu, pa �e plawat naznam. No ja, se suj cajt sm znau, sam pal pa �e an cajt nism, ka nism jemukuot, tak de sm raj� splizau na drewu. Ka bi wedruj widl, kaku sa se mismejal damačini, ka blezu sm bi widet tak, kot de bi me ki wabsiedlu, �emisce pa tem sa gawaril, pa se smejal za mana.

Ka wani sa pa na do� čest drgač wadreagieral kot jest, wandruj sa začieltak dewju pliesat, de ih tak dewju �e nism widu pliesat. Se sa bli lih taki, kotsa to pr nam watrac, ka ta prejkat snih widje. Se weč al mejn se zmierawabna�eje tak kot ke�n watrac, de na wim a sm jest naumn a sa wandruj.Pa prou gwi�na sm prej jest naumn kot wandruj.

Ka sa plesal pa tem do�ij, sa gliedal som u mene, pa sa me na usak načintil sprajt dal z nega, jest se pa jem nism pustu. Sam je pa pralu tak kar anepar dni ukop, če ni bi kar ciu tidn, se se na spounem, ka ajnkat umis sm takwa�wahiu, de sm sam wad sebe padu dal z drewiesa. Pa sa me pa pelal, čeh nehnmu duhtarju, bi se reklu an wrst �luogarju. Ka mi je dau za panuhatane take čudne rcnje, de sm se prou takoj wabudu, pa se kar zla buli pačutu.

Ni mi wastalu drujga, kot de sm �e jest �ou ma zapliesat če pa do�ji, pasma plesal, de se je hmal zemle u�ga, pa tud če je bla zej pa �e prou uriedunamačena. Ki če�, če dabi� daluočene rči le malakrat, sam tistu u uriedukancu, je pa triba zatu tuk bel use ukop praslawit. Če wiste ki mislem, če nepa tud prou, ste pa sami kriwi.

Ajnkat se pa tud tu kampli, kot se kampli usaka lipa rič � če ne danc pajutre, če ne pa pajutr�nm, pa tak naprej � No, ajnkat pa tud do�je zmajnka,pa se tel ldje nahaje weselit, se wesiel sa �e naprej, sam lih tuk pa tud ne. Kado� kampli padat, se začne pa ta lip� diu lita u teh krajih, ka začne use na

Siga�čan 16


weliku cuost, začneje tud ruo�ce pagajnet pa rast, pa drewiesa pagajnet.Sam weč wad tega boste pa kdaj drugič zwidl �

10 pravil za spanje v senu1. Ne i�či lastnika senika, da bi ga vpra�al za dovoljenje. Čemu zapravljatičas.2. Na seniku si pomagaj z v�igalnikom, v�igalicami ali pa s kresilno gobo,če bi rad ugotovil, kje sploh si.3. Zaradi utrujenosti ne premi�ljuj, če so morda kak�ne vile ali drugipodobni predmeti v senu, ampak se mirno vrzi v seno in si privo�čizaslu�en spanec.4. Neumno si je sezuvati čevlje ali se sleči. Mokre čevlje posu�i na sebi.5. Če v senu kaj izgubi�, se ne sekiraj. Naslednji dan ti bodo drugipomagali premetati seno, da bo� na�el, kar si izgubil. Kmet bo vesel, kerse bo seno vsaj prezračilo.6. Na le�i�če v senu si ob glavi polo�i uro, toaletni pribor in drugedrobnarije, da bo� zjutraj hitreje pripravljen na odhod. Drobnarij nimasmisla zlagati v nahrbtnik.7. Poi�či vrh sena in se ne zakoplji v jamo, sicer �e dihati ne bo� mogel.8. Po potrebi se lahko tudi sleče� do golega, saj je seno toplo, pa tudibodlo in grizlo te bo manj.9. Glave si ne zavaruj s kapuco ali ruto in ne ovijaj si vratu. Lahko sezadu�i�.10. Zjutraj jo čimprej odkuri, preden se kmet prebudi in ne pospravljajsenika za seboj.

Kak�na je krava znotraj? -To vsako tele ve.

Na travniku se pasejo bele in črne ovce. Katere pojedo več trave? -Tiste,ki jih je več.

Kaj dobi�, če kri�a� je�a z glisto? -Deset metrov bodeče �ice.

Siga�čan 16

[email protected]

In vedite ... " opazujemo vas ...

Razmno�wajne Siga�čana je častiu

MLADINSKI CENTER CMAK CERKNO

Supercitat

Gresta dwa kobojca Juohan pa Julče pa puot. Pa jema pridenaprut siedm kobojceu. Pa praj Juohan: »Julče, a wič tisgatam?« Julče: »Kierga misle�, ka ih je siedm?« Juohan: »Ja, unga tam,« papaka�e s prstam. Julče: »A unga,« pa paka�e s kazaucem. Juohan: »Ja, tisgau kobojkah!« Julče: »Se imaje usi kobojke!« Juohan: »Ja, tisga u kobojskih�tabalih!!!« Julče: »Sam �« Juohan patiegne pi�tuola, pa ih �iest pastreli. Pareče: »A wič tisga tam?« Julče: »A tega s mislu!« Juohan: »Ja, tega sm mislu!«Julče: »Ja, ki pa je z nem?« Juohan: »Kaku ki je z nem?« �e an ma udristan.Julče: »A nis teu niki pawidat �« Juohan: »Aja, tega člawika �ijga na mrmwidet �«

Blezu si ti 80% wade ...jest bi te kar spiu,

ka sm �ejn!

Documents

kud cerkno sigacan 16