Embed Size (px)
DESCRIPTION
KAR NE MOREMO VAM DATI MIRU, KAJNE!? 28 Izhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : September 2004 Izhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : September 2004
Citation preview
Siga’čanIzhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : September 2004
Siga’čanSiga’čanIzhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : September 2004
28
KAR NE MOREMO VAM DATI MIRU, KAJNE!?
Siga’čan 28
KOLEKTIV SIGA’ČANA:Da Sivi - Wadgawuorn, tehničn, hadabn urednik, mpa wiečn dic.Tirolski Jodlar - Kolumnist mpa jodlarist, ne čest pa damaču.Frnihtan Nejče - Kolumnist wad lih n pičk zgoblenga filozofa.Debeu na Mažganih - Kolumist, ka ma was ris rad.Padplat - Uradnišku pateptan kolumnist, ka ma rad nage nagie.Pina&Toma - Dinamičn kolumnišk duo, poun vseh žaub.Zvita Šnita - Rezidenčna risarka, ka se ji kar suče wad wesejla.Jadranka - Veleumna striparka.
IZDELAWA GRBA - ŠraufIZDELAWA STRANI NA PAJČEN - Da Sivi, pamuč - Tirolski Jodlar.
KOMISIJE ZA CENZURA - Wsi prod anmu, adn prod usem.LEKTORIRAJNE - Bi blu fajn, ja.
Cajtnh je tiskan na 110% nere-cikliranmu papirju, prspiwama kot panawad h uničejnu ekosis-tema (Siiikaj siikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Alge u murje!!! Nafta nad tjulne!!!)
ZAHWALA: Kolektiu Siga’čana se iz dna srca zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga Janezu Kobalu. Pa wsem wam še, ka nas prenašate, na dama se, hwala.
U No, pa sma spiet to … Pr kancu palitja … Tiste študente, ka nisa bli prej dast pridn, čaka zej nawa prilka, de le prguraje u naslejdn litnk, za dijake pa učence se pa
itak začne spet pouk. Sam, če pa pagljedama nazaj na tu palitje, usaj z maje strani, je blu ful fajn. Žurau ni prmajnkwalu, tu se ris ni za prtažowat. Wečkrat sej zgadilu tak, de je blu na an parih kancih ki, tak de se je blu prou težku wadlačit kam bi šou. Palitje je tud fajn, ka spjet widiš kešne znane frise, ka jih prej cilu lita nis. Palit se pa le prkatali-je u ta naša dalinca, ka čez lita imaje blezu preweč s šula za waprajt.Če pagljedama pa ta wejčih daguodkih to blizu nas: Palitje u Cierknam je blu tak kot panawad – pouhnu »okajenih«, kot se ma lipš reče. Ka to u Cierknam je panawad tak, de se ga mrje le napit, de pal lahk plješeje na tiste štajerke, ka se zmjeri wesjele. Sam, če imaš ta prawa klapa ldi wakul sebe, na rabiš prou neč drugih substanc, de se imaš fajn. Naslejdn wejč dogodk je blu regajne dal wab sotočju Tolminke mpa Soče. Lip plac, dabra muska, urjedu ureme, faca ldje – ki še češ lipšga … Tud »cvirn trajbarsk festiwal« u našmu sas-idnmu mistu je litas kr uspiu, čeprou je blu u sabuota taku, de je sam še snih majnkau, tak je blu mraz. Špilal sta pa tiste dwi skupine, ka sta litas itak čest useruot špilale. Sam je pa tak, de žur pa zmjeri nardita.
www.sigacan.net 3
Siga’čan 28
Pa še an festiwal je biu dal wab sotočju, in sicer metalsk. Tu sa tisti, ka se jih je triba bat, ka sa čest u črnu wablečen, pa imaje douge lasje pa črne nahte, pa tak grdu gljedaje … Ubistwu sploh nisa neč grazni, ampak sa čest fajn (usaj kar jih jest paznam). In tega festiwala sa se udeležil tud naši pubi – barehandauci, ka sa blezu tuk dabru pa na glas špilal, de sa se ta zguorni ma ujezil in je začje kr tuoča padat.Pa še an uspeh sa crklajnski kudauci litas dasjegl. Pa mnejnu publike sa bli najbulš u Jeblan na mednarodnmu festiwalu pouličnih gledališč. Brawo naši!No, litas palit nas pa tud slowenski glas-beniki nisa pustil na cedilu. Kot us-aku palitje sa se tud litas patrudil pr besedilih palitnih hitau. Tak sa nas najprej paučil, de si mrma zbrat fanta, tistga ta welizga, ka negowa brizgalna ris najlipš brizga (hmmmm, le ki bi tu pamenilu … ). Kar pa še tu ni blu dast, je blu pa še, de je triba digidigidig-idagi juhujuhujuhu gor pa dol po ritki nagi … Ris jem
tud litas patrudil pr
Siga’čan 28
mrma bit hwalježni, ka sa se tuk pamatral. Tud Kingstoni sa nam dal an fajn predlog, in sicer kuot use je triba palublet sajga lubita al pa lubica – med uratam pa nusam, pa tud med puopkam pa kalinam … Sewide lahk tud nad, pad al pa še useruot umis …
Na kancu nej was pa use ris zla lpu pawabm, de ki napišete al pa narišete za Siga’čana, ka ris ni tak bavbav kot se zdi. Se na bo lih tuk hudu, če boste an dan ma telenowel zamdil, ka boste sjedl za računalnik al pa za list papjerja, mpa niki nakracal. Se sa itak naslejdn dan ponowitwe.
Že ris, de prajje, de je usega lipga ejnkat kanc. Sam tu še na pamin, de je pal začjetk slabga. Lahk je le začjetk še bel lipga! Fajn se imejte pa pridni bodte, jest že bom!
PAPA
Julka Brezwabstajnka
BANKA SE ŠIRI:
Kot je že marsikdo, ki vsaj vsake toliko časa pogleda s svojo zaspano glavo skozi okno ali pa se odpravi iz svoje male utice na nenevarne ulice Cerknega, je mogoče opazil, da so banko na glavnem placu začeli obavljati oz. širiti.Širitev bo kar obsežna, ni kaj, in ko bo dokončana, bo od placa ostalo bore malo. Prav zanima me, kje bodo potem potekale prireditve kot so pustovanje, pozdravljanje in nazdravljanje novemu letu ter Poletje v Cerknem - to pa je tudi vse kar se v Cerknem bolj obsežnega dogaja, če odštejemo CMAKajne, seveda.
An ma falauz
www.sigacan.net 5
Siga’čan 28
Zaradi širitve so bili bankirji tudi prisiljeni preseliti bankomat - tistega, s katerim je Tirolski Jodlar in verjetno še kdo imel take velike probleme - na drugo mesto. Le-to pa so izbrali zraven lokalne foto trgovine, kjer je zaprt za lesenimi vrati in kar vpije naj ga kdo ukrade. Bomo videli,če se bo to tudi zgodilo, vendar v to dvomimo... Zakaj? Zato, ker je v Cerknem sorazmerno malo kriminala.Ob širitvi banke pa se mi v mislih poraja še eno vprašanje, in sicer kaj se bo zgodilo z lokalno knjižnico. Le-to so nam hoteli kar čez noč zapreti, čeprav so potrebna ravno nasprotna dejanja, torej širjenje knjižnice. Knjižničarke pravijo, da ni več prostora za knjige in da morajo le-tepotem ležati v škatlah.
Zatorej: ŠIRITE KNJIŽNICO IN NE BANKE!
BO JULKA BREZWABSTAJNKA TURISTIČNA SVETOVALKA?:
To vprašanje se nam je porajalo, ko je na naš i-mejl naslov prispela prošnja za objavo njenega članka, ki ga je spisala za julijsko številko:ta prošnja je namreč prišla od delavca ene izmed turističnih agencij vIdriji.
Ta prošnja je nakakšen dokaz, da Julka dobro plava v turističnih vodah ter da se bodo po vsej verjetnosti njeni nasveti glede poceni potovanj še dobro prijeli med ljudmi od blizu in daleč, kajti naša obveščevalnaslužba je bila že priča, da se je njen člančič že pojavil v izložbi prej omenjene agencije.
Tokrat vam je svetovala, kako najceneje priti na Japonsko (ne dvo-mimo, da je to prej poskusila na svoji koži), zato upamo, da nam bo v prihodnjih številkah zaupala, kako si tam najceneje priskrbeti stano-vanje (skvotiranje?) ter hrano (brskanje po smeteh?)...
Siga’čan 28
Pred davnimi časi, ko svet še ni bil z vseh strani zasvinjan, je v ogrom-nem gozdu, pod visoko belo goro, živela skupnost raznoraznih živali, ki so tja prispele z vseh vetrov. Le-te so živele v sožitju – med njimi, raznolikosti navkljub, ni bilo nobenih večjih problemov ali prepirov, saj so se zavedale, da imajo tudi marsikaj skupnega: vse so ljubile okolje, ki jih je obdajalo, pa najsi bodo to veliko in močna drevesa, žuboreči potočki, ali pa trava na jasah, ki so se tu pa tam odpirale sredi gozda. Vse to pa so ljubile zato, ker jim je bilo to vir hrane, katerega so si med seboj vedno enakomerno porazdelile. To njihovo brezskrbno življenje pa se je končalo z dnem, ko se je na bližnjo goro preselil beloglavi orel nepredstavljive velikosti. Uredil si je gnezdo na skalni polici, ki je bila tako velika, da bi si na njeni površini domovanje uredilo petnajst drugih živali povprečne velikosti. Z nje je imel kar lep razgled nad celotnim gozdom, ki se je raztezal pod goro. S svojim ostrim očesom je videl skoraj vsak kotiček, če le-ta res ni bil zelo skrit, videl pa je tudi vsak korak ali zamah krila katerekoli živali. Opazil je tudi vsak list ali iglico, ki se je drznila pasti z drevesa. Skratka njegovemu očesu se ni izognilo praktično nič. Živali v gozdu so bile seveda vesele svojega novega soseda in so ga zatorej sprejele, kot so do sedaj sprejele vsakogar, ki se jim je hotel pridružiti. Nudile so mu vse, kar mu je srce poželelo: Hrano, pijačo,celo bivališče so mu hotele zgraditi, pa jih je zavrnil, češ, da bi bil raje sam v svojem gnezdu. Orel je začel njihovo gostoljubnost kaj kmalu izkoriščati. Vse živali so delale, nekaj, kar je koristilo njihovi skupnosti, le orel ne. Živalim to seveda ni bilo všeč, še posebno pa ne zato, ker je bil tako velik in je zato pojedel več hrane, ki so jo živali nabrale s skupnimi močmi. Zatorej so mu dale na izbiro dve možnosti in sicer, da naj naredi kaj koristnega za vse, ali pa naj odide. In tako se je orel znašel v zagati , vendar se mu je v glavo kmalu po-rodila hinavska domislica: živalim je predlagal, da jih bo, v zameno
Basn O gozdnih živallcah in beloglavem orlu
www.sigacan.net 7
Siga’čan 28
Siga’čan 28za hrano, varoval pred sovražniki, ki naj bi že obkrožali njihov gozd. Seveda so se živali teh strašnih novic ustrašile, zato so v ta predlog privolile. Več mesecev je bilo vse lepo in prav, kajti živali so se ob tako velikem in mogočnem varuhu počutile varne, orel pa je bil tudi sit in se zato ni pritoževal. Nekega dne pa so nekatere živali podvomile v obstoj sovražnika tam zunaj. O svojih slutnjah so se hotele prepričati na lastne oči, kar so tudi storile. Izkazalo se je, da je bil njihov dvom upravičen: Ne duha ne sluha o kakem sovražniku. Vse je kazalo na to, da si ga je orel iz-misli, z namenom, da bi živali prestrašil in jih tako lažje izkoristil. To so povedale tudi ostalim in skupaj so sklenile, da od orla zahtevajo pojasnilo. Ni preteklo veliko vode, ko je orel prišel po hrano, ki naj bi mu pri-padala. Srečal se je z živalmi, ki so ga sprva jezno gledale, ko pa jih je na prav butast način vprašal, kaj je narobe, se je nanj sprožil plaz obtožb in vprašanj. Postalo mu je jasno, da so živali njegovo ukano prepoznale in da mu, če se iz te godlje ne bo kaj hitro izvlekel, preti nekaj zelo neprijetnega. Zato se je začel izgovarjati, da so sovražnikires obstajali in da so res obkrožali njihov gozd, vendar pa to ni zaleglo. Ko je iz vsega vika in krika, ki so ga zganjale besne živali, razbral, da so se o neobstoju sovražnika na lastne oči prepričale le nekatere živali (te so bile v manjšini), se je spomnil nove podle prevare: Tiste, ki so se o neobstoju sovražnika pač prepričale, je obtožil sodelovanja z njim, ter izdajstva drugih živali. Rekel je, da si ta manjšina, ki je lena in nikoli nič ne dela, želi oblasti nad ostalimi živalmi in da so za dosego tega cilja pripravljene storiti čisto vse. Te besede so zanj pomenile novo zmago, saj so med živalmi zasejale razdor. Medtem, ko so se živali kregale in se gledale postrani, kar jim je pobralo precej energije, ki bi jo lahko porabilo za obnavljanje zaloghrane, niso opazile, da jim orel krči preostale zaloge in se pri tem hi-navsko smehlja, ter si mane krila, saj si je uspel zagotoviti še nadaljnje lagodno življenje. Zaloge so kmalu pošle in takrat je tista manjšina živali, ki je trdila, da je orel le parazit, ki s pomočjo podlih zvijač živi na njihov račun, ledokazala svoj prav. Ostale živali so, osramočene, ker niso verjele svo-
www.sigacan.net 9
Siga’čan 28
Debeu na Mažganih
jim dolgoletnim prijateljem, priznale svojo zmoto, ter sklenile, da jihbodo poslej poslušale in držale z njimi. Ko so se pobotale, so živali sklenile, da bodo orla izgnale, zlepa ali zgrda. Orel je seveda iz svojega gnezda takoj spregledal namen živali, ki so se mu, renčeče in z ognjem v očeh, približevale. Zgrabila ga je panika, saj niti približno ni vedel, kaj mu je storiti. V glavi so se mu porajale razne nore misli in ko je na grobo pretehtal vse možnosti (ali zbežati, ali se boriti), se je odločil za boj, saj se je zavedal, da je veliko večji, poleg tega pa še sit in pri močeh, kar pa za živali ni bilo moč trditi, kajti jedle niso že precej časa. Ko so prisopihale do njega, so zahtevale pojasnilo in njegov takojšnji odhod. Orel se ni hotel preveč truditi z besedami, saj je vedel, da mu te ne bodo več v nobeno korist, zato je s kljunom in kremplji začel udrihati po izmučenih živalih. Za mnoge je bila to smrtna obsodba, toda živali se niso dale. Vse naenkrat so ga napadle, ter ga grizle in praskale kar mu je povzročilo precej ran in bolečin. Spoznal je, da je njihovo moč precenil, zato je hotel pobegniti. Poskušal je vzleteti, toda njegovih kril so se z vso trdovratnostjo držale mnoge živali, tako, da je bil čisto krvav. Napel je vse svoje moči in končno mu je uspelo vzle-teti. Letel pa ni dolgo časa, saj so bile bolečine le prehude, tako da je omagal in skupaj z živalmi, ki so se ga še držale, strmoglavil v globino, k vznožju gore. Bila je to velika tragedija, v kateri je umrla le malce manj kot polovi-ca vseh živali, ki so napolnjevale gozd. Preživeli te tragedije nikoliniso pozabile, čeprav bi bilo mogoče bolje, da bi jo, kajti kmalu se je med njimi zopet začela širiti vest o zunanjih sovražnikih na obrobju gozda, vendar izvora teh vesti nikoli niso ugotovili. In kmalu po po-javu te novice so se na mestu, kjer je nekoč živel orel, pojavili štirje medvedje, ki naj bi varovali ostale živali pred notranjim in zunanjim sovražnikom ... NAUK: TA BASEN NIMA NAUKA
Siga’čan 28
AFORIZMI
V sili hudič še muhe žre! Mogoče bi bilo dobro, da bi se držal kake druge diete ...
Ivanščica je videla obilje klorofila, katerega lastnica je bilaTrava. Ni treba posebej omenjati, da je tudi ona precej
pozelenela, vendar od zavisti ...
Ali tudi shujševalna kura zrno najde?
Imela je toliko železa v krvi, da so zaradi prehude konkurence morali zapreti bližnji rudnik.
Pranje možganov je učinkovito le, če vtaknete glavo v pralni stroj ...
Če bi ljudje res znali narediti iz muhe slona, bi nas množica slonov že zdavnaj pomendrala po sabo.
Ljubezen, ki gre skozi želodec, rada pokvari prebavo!
Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ... toda kaj, če greza zlato jamo ?
Najprej je bil na konju, potem pa kar naenkrat čisto na psu ... Domače živali niso bile prav nič vesele tega skakanja po
njihovih hrbtih.
www.sigacan.net 11
Siga’čan 28
Postregli so nam z neslanimi šalami o zasoljenih cenah.
Za vsako rit raste palica. Sedaj vem, zakaj sekajo gozdove...
Vse novce je pognal po grlu in v želodcu mu je zaradi tega glasno žvenketalo.
Siga’čan 28
Sierkauc Hmal je pršlu palitje h kancu, pa je začielu Sierkaucu u tistih ruošcah ziebst. Pa se je kumi wabudu, ka je bi tak lpu zaspau, pa wadsejenu nikam ukrej, de je bi čest pazabu, de huod pa switu, pa de nima kanc kanceu nkuodr za prespat. Sam tu ni wažnu zej, wažnu je tu kam se je bi wadsejenu.Sejneu je bi tak lpu pa sladku, de se prou ni teu wabudit, se zatu je pa šlu palitje tak hitra mimu, brez, de bi se ga wan sploh ki zawidu, ruošce sa ga ble pa tak na guostu prerasle, de se ga wad deleč še widlu ni.Sejneu je bi wad tega, de je bi ratau kral, u anmu waddaljenmu kraljest-wu, ka sa ga usi spaštwal, se mu klajnel, pa mu use da pad nus nasil. Prou lpu se je bi jemu, ka mu prou neč ni majnkalu. Lpu je bi spau, zjutre je ležeu kukr douga je teu, pal se je šou ma waprat, de je bi wačieden, de je lpu dešau, pal sa mu prprajl frušk, južna, malca pa wečierje, umis je ma paležowau na trawnku, ka sa mu purši hladil glawa, de ga ni preweč razkurilu. Tu je šlu kar an cajt skuz, dukr se ni blu an dan niki nardilu, ka ga je blu zla zamatilu, pred nem se je kar naajnkat pajawu an welikan, ka ga je bi teu niki prašet. Sam Sierkauc se ga je bi tak waplašiu, de ga je tak prepucalu, de še an tidn ni bi mogu s skrieta prit. Sam welikan je bi maniern, pa je bi pačakau, de je Sierkauc wapraju tistu kar je bi jemu za waprajt, tak de ni blu kešnih welikih problemau z nem.Ka je Sierkauc pršu nazaj, se mu je welikan waprawiču, de ga je bi tak waplašiu, ka tega ni bi nariedu namiernu, sam niki ga je teu prašet. Tu je blu pa tu, če bi mu lahk u kešnmu kancu ngojga kraljestwa dau kešn kanc zemle, de bi se wan naseliu čie, pa ma wabdelowau, sam s tem kancem zemle je tak, de mre bit uriedu trdnu, ka če ne bi se mu znalu udierat. Sierkauc ga praše, de ki bi pa wan dabiu za luon wad tega? Pa reče welikan, de bi ga wahtau pred nawarnastje, se se mu nabedna na bi upau neč nardit, ka je tak welk pa mačan, de mu nabedn neč na mre. Sierkauc ma prewaga use skop, pa mu reče, nej si kar sam zbere zemle, de ni wažnu kot je, sigurnu je dabi.
www.sigacan.net 13
Siga’čan 28Welikan se mu zahwal, pa gre pa negojmu kraljestwu, de bi najdu zemle, ka bi lahk na ne bajta pastaju, pa kešna kaza zrediu za mlika, kešnu drewu pasadiu … Sierkauc se wrne nazaj u wsakdajnu žulejne, spet mu strižeje wadsprejt pa wadzat, tak de mu neč ki kajt na majnka, ima se fajn, lpu žwi … Kar naajnkat pa se wad nejč spet prkaže welikan, ni bi ki zadawuoln widet, bel slabe wuole je bi. Sierkauc se ga spet waplaši, ka wid, de ni use tak kot bi moglu bit, spet ga puca an tidn, welikan spet maniernu čaka, sam u tem cajtu, ka čaka, pa se ma razglieda pa gradu, pa wapaz, de to sa tla strašnu trda, de se mu neč ki kajt na pagriza, de mu ni triba ki kajt mislt, de se ma to lpu, pa de užiwa, ka ima tak lip razgled. Spoune se, de mu je kral Sierkauc wablubu kierkul kanc negowe zem-le, pa si misle, de grad bi pa lahk jemu, pa še pogodba sta bla padpisa, de ni wažnu kuot bi ta kanc zemle biu.Sierkauc waddila ta saju, pride pred welikana wos waplašen, pa že wad deleč wid, de ni weč tak alabe wuole kot je bi, ka je bi pršu. Se mu waddohne, ka wid, de mrbit je pa le najdu kanc suta za sebe, de bo lahk na nemu žiwu. Wad deleč mu začne wpit, če je bi dabiu tistu kar je jeskau. Welikan mu reče, de je, pa de je še zla blizu. Sierkauc si mis-le, bliži ka bo, bel bom warn. Pride h nemu, pa praše, kuot je ta kanc zemle. Pa reče welikan, edinu tuj grad je u cilmu kraljestwu zgrajen na dast trdn padlag, de lahk jest na ne žwim. Sierkauca prewzame graza, pa se brš začne puntat, de pr nemu pa na bo žiwu, ka ni placa. Pa reče welikan, de na bo pr nemu žiwu, se bo namis nega žiwu. Ka če bi bla skop u an bajt, bi se lahk nardilu, de bi ga pa nasrejč ma pahadu, pa ga sploščiu. Sierkauc se s tem na strinja, pa mu zagrazi s tažba, welikan se sam pas-meji, se je bi jemu use papierje, de mu nabedn ni neč mogu.Pa se je začieu suodn proces, ka je bi zla doug pa se je uliku, pa ga na boma wapiswal, ka se uliče kot praščewa čiwa. Kampliu s eje pa tak, de je bi Sierkauc zgubu in se wad same ihte zbudu, ka ni widu, ki bi nariedu. Ka je waprou wači, ga je že uriedu zieblu, pa take lipe ruošce sa ble wakul nega, de je kar wab anm pazabu na tu, ki je sejneu, pa se uzignu pakanc, pa wos preležan možeu u suncem, ka je lih šlu spat če za griče. Frnihtan Nejče
Siga’čan 28
Metal Camp Dogodil se je nesluteni pripetljaj za našo malo deželico, namreč da se bo vsakoletni kamp železovja udejanil ravno pri nas. Ker nas je že od vekomaj zanimalo vse kar ima opraviti z zemeljskimi rudninami, smo seveda poslali delegacijo, da preveri situacijo in temu primerno poročakako in kaj je bilo tam. Njihovo sporočilo se je glasilo:
Prva dva dni je rahlo deževalo, tretji dan se je zboljšalo. Hvala....…….…………….........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................………….……………….…...Khm, ker pa seveda s tem nismo bili zadovoljni (očitno šala doumljiva samo tistim z dobrim spominom, ki so si ogledali drugi del Waynovega
www.sigacan.net 15
Siga’čan 28sveta…eh…) smo jih znova zapregli v mučilne khm… inspirativne naprave. Ki so po dolgem mučenju (naprav, ne delegacije, vse se slej koprej utrudi) priobčili naslednji izdelek.Ob prvi namestitvi bivalnih prostorov smo seveda iskali čimvečje udobje, lepo pokrito in seveda dovolj zaščiteno pred nepričakovanimi okoljskimi spremembami. Prvemu pogoju je bilo še kar nekako zadoščeno, kar se drugega tiče… no ja, vsaj mislili smo, da smo mu zadostili. Vsekakor se je po prvem odličnem vtisu pričelo počasi temniti (dobesedno v obliki nebesnega svoda in preneseno glede na sledeče dogodke), kmalu so nas vse označili kot živino z nekakšnimi rumeno oranžnimi trakci in smo se že ustrašili če nismo slučajno zavili v napačen kraj. Ker pa na vhodu ni pisalo nič v stilu delo osvobaja, smo se rahlo sproščenejši odpravili nazaj, da bi nekaj popili, a glej ga šmenta, nekdo je določil, da ravno vsi tekočinohrambni kontejneri pa le ne smejo notri. Sicer smo nekako še doumeli smisel, da je steklenica lahko nevarno orožje (pri udrihanju in tudi pri praznjenju), nam to nekako ni klapalo pri piksnah. Mogoče lahko zmečkaš v kepo in nepa-zljivemu očevidcu zabrišeš v čelo ali kaj podobnega, kdo bi vedel. To nas seveda ni zaustavilo, ker so plastenke težje za reciklirat kot nikelj, smo raje pretihotapili v kamp piksne. Dežurni nosilec, ki je dotični artikel skrival v malhi je z ropotajočim hrupom krenil proti vhodu (Klonk, klonk bi bil približen posnetek zvoka, če vas pa res interesira kako je zvenelo, odbrzite v shrambo, prepričajte se, da vas ati in mami ne vidita in tresknite dve piksni skupaj, ja to je ta zvok, pomnožite ga z šestkrat, dodajte po polsekundi zamik med posameznim tonom in ob vsakem tadrugem rahel odmev, zadovoljni?) kjer ga takrat še nepro-fesionalni paznik sploh ni porajtal (kasneje so jih nadomestili veliko nevarnejši ĐI7). Potem se je seveda začela popivalna mzlica (Ej, tega ne smeš napisat! Zakaj ne? To je navajanje k pitju alkohola! Sploh ga nisem omenil, lahko bi pili šveps, ti si ga sedaj prvi omenil bumbar!O pi*** sori… piši naprej, ja otroci šveps je bil, resno!)Nato smo mrzlično čakali, da nam predstavijo najrazličnejše met-alurgne artikle, a kar naenkrat se je levo desno začel oglašati zvok, melodije. Le kaj naj bi to bilo? Smo se spraševali in po krajšem ogledusmo ugotovili, da je bila kovinska kvečjemu konstrukcija odra. Kosmo dodobro preverili kakovost kovine in vzdržljivost konstrukcije
Siga’čan 28
(ob tem je varnostnik odgnal kolega ko je čisto znanstveno potrkaval po cevi, da bi slišal odmev, nezaslišano pravim, ko se mojstri lotijodela res nimajo časa, da jih rudninski zelenci obtožavajo terorizma, še manj pa da potem razlagajo, da merilnik resonance ni plastični ek-sploziv, ter da je francoz u bistvu neškodljiva zadeva, a daje prečudovit odmev, ko lopneš koga po betici, naprimer neumnega paznika, ki bi zaradi prazne betice oddal še posebno čudovit odmev ). Potem smo se pa počasi posvetili trenutnim odjemalcem konstrukcije. Le ti so seizmenjavali vsako urico in nasploh popestrili dogajanje. A še vedno nismo in nismo dočakali mojstrov kovine… ccc že smo skoraj žalostni hoteli oditi, ko nas je presenetil naliv in smo se urno skrili pod majhno strehico, ki smo jo postavili, da bi sicer preprečevala odvečno sončno svetlobo, a je urno zamenjala vlogo kot dežnik. Po nalivu ki nas je skoraj odplaknil smo se odločili, da kljub vsemu ostanemo, predvsem zaradi tega, ker se nobenemu ni dalo graditi splava. Dan je nadalje potekal v rahlo zamegljeni verziji (šveps pa mehurčki veste, huda stvarhuda, ne pijte preveč švepsa otroci!) In naslednji dan se je dež ulil šehuje, a oboroženi z znanjem preteklega dneva, smo urno začeli kopati jarke, ki bi nas zaščitili pred nalivom, a še tako globok jarek ni mogel zaustaviti hudega naliva, kmalu je k nam priplaknilo še celo množico ljudi. Ene iz sosednje Avstrije, Nemčije, celo iz daljne Norveške, janaliv je bil resnično hud. A da bi zadal še hujši udarec, bi ravno takrat morali nastopiti naši domači mojstri, ki so dneve pred tem strastno in vztrajno talili kovino, odstranjali žlindro in sploh so hoteli dokazati, da nihče ne kuje železa tako kot mi doma. A glej ga zlomka, zaradi dežja so jih meni nič tebi mokre gate, odpovedali. Ko so tako eni že skorajda odšli domov, so jih vseeno priklicali nazaj in jim dali možnost svojo umetnost pokazat ob davni jutranji uri. Vsekakor bi lahko bilo še huje, a vendarle tudi veliko bolje. Kolikor poznano hujših incidentov ni bilo, mogoče kak prepirček tu in tam, a še tisto bolj od domačinov, ki niso prenesli tako veliko koncentracijo kovine v neposredni bližiniin so mogoče skušali malce doprinesti svojega okusa k mešanici, tako rečeno, vseeno jih je veliko kar konkretno sodelovalo v samem dog-otku in delovali so navdušeno, očitni ljubitelji težkih kovin.Nasplošno gledano je bilo vendarle kar solidno, od malo vode ni še nihče umrl (Ok, ok so! Prav? Priznam, ne mi fentavat dobrega reka!)
www.sigacan.net 17
Siga’čan 28
Upamo, da bo naslednje leto vreme prijaznejše jeklenkam in kovi-narkam (ups, oprostite mi predomače prevajanje, mislil sem kovi-narjem, ne jeklenkam). In da bo še več mojstrov prišlo pokazat svojo umetniško obrt. Mi bomo vsekakor zopet tam (oboroženi s kanuji in ribiškimi škornji) najdite nas in častite nam pi… ups… khm, šveps.
(Op. zdrav. odd. =Slika je obrnjena zato, da razmigate vratne mišice)
Da Sivi
Siga’čan 28
Ta nedoužna (wad 23.veličga srpajna da 21. kimawca )
Baje, de na ta ma upliva Merkur, tak, de morete usi tisti, ka ste nedoužni ahtat, de vas kešna NASA na pabere pa vas slučajnu pejle na Merkur mpa gar pusti, ka pal se nkul na wi, ki bi se
nardil, ka ima Merkur še tul wejč muč, ka si na nemu.
Zej kaku vam bo lbiezn ki šla:Baje de se niki že ciu cajt matate wakul anga wasiebka, ka se na zmin ki preveč za vas, tak de sm dabila preblisk (mislem, de lih zej ena srida, ka je niki dal z neba letil; baje de se je niki rsulu gar, pa je pal dal padlu, mpa zagarilu ... zej nawim, kaku de se ni naben pazar unjeu ane.. sam pustma) de bi mogl jet mal da
nega, mpa ga s kešnmi wili ane parkat čje med riebra žuoknt, de bi se ma wawidu, de bi pa lih ki radi imil vad nega. Če wam bo panujeu nakladalka, rečte, de je že imate, de bi pa nucau kešn kombajn. Sam prašte ta osebek, če je tu uklučenu zrawn nega,
de na boste daplačwal ...
Dila al pa šula:Kolektiwni se wam še kar uliče, tak de s tem nimate proble-
maw. U pisarn probajte (sewide, pal ka pridete s kolektiwnga, tam u sred kimawca nejč) lih mal mejn dilat, boste pršl bel
spačiti damou. Prajje, de je tu za zdrava kuoža.
Dnar:Sej imate nkop plastike nuotr pa prektašnu, pamaje je je dast, de
bi lahka tarok špileu. Tak, de kešnga dnarja na nucate ...
www.sigacan.net 19
Siga’čan 28
Siga’čan 28
Waga (wad 22. kimavca da 22. winotuoča)
Venera was ma mječe usake tuk cajta, ka ima kamanda nad wami. Fajn bi blu, de bi si nabavl kesna zaščitna blazina al pa ki paduobnga, de usakič ka bi vas zagnal, de bi usaj na mehku
prletil, če že tega premetavajne na morte ustajt.
Lbiezn:Pr wam je tak al tak use na an wag, pa se sami ste taki, de nkul nawiste, ki bi nardil, ka pride ana nawa lbiezn mimu. Takat se tuk cingate, de zgliedate kot kešni watrac na guncalc. Po tie-htnem gliedajnu nuot u ta maje kugla sm prsla da tega, de pr
vam ni nabene pamaci. Ka se nkul na ustajte guncat. Predlagam sam, de dabite ana uriedu masa vad te vaše t.i. lbiezn, de bo imi premuč na saji stran pa se boste nahal ma guncat. Druzga mi tut
karte na pawije, se mejn pa kešne zwizde...
Dila al pa šula (se je use an in isti drek..)Ta zadn cajt bi biu, de se lih ma zrisnete pr temu. Sicer, pr wam se je mal prej kančau kolektivni kot se je pr ta nedoužni, sam še zmieri niste uridu zagrabil. Fajn bi blu, de bi usaj to mal risnast pakazal, pa se ne bi pakladal wakul kot de ste čest zgobleni. Ma uravnoveste tu vaše dila mpa fraj cajt. Ka pridete damov nimate več pravice gavarit wad šihta, na šihtu pa lahka nakladate kukr
čete, sej vas nabedn na bo paslušeu.
Dnar:Dast ga imate, če ga čete pa še mal več imit, ga dejte pa zaslužit.
Se kešnu tihotaplejne al pa prekupčvajne gre baje za mied... Lahka pa probate z borza pa s tistmi papierji...
www.sigacan.net 21
Siga’čan 28
Siga’čan 28
Ljubezni Iskanja Neverjetno kako lahko taka reč kot je prisotnost zapeljive dekline utiša še tako vroč prepir in preusmeri tudi najbolj zadrte misli vsaj za trenutek še kam drugam. Tako tudi Tone in možakar, pa čeprav le trenutek prej skoraj v smrtnem spopadu in nasipu žaljivk, oba v tre-nutku ustavita že skoraj dvignjene pesti ter se izbuljenih oči zazreta v novo prispelo vsiljivko. Dekle se mirne duše usede na klopco in z niti migljajem ne pokaže, da bi osebe na nasprotnem sedišču sploh kakorkoli registrirala v svojo okolico. Mirno iz torbice potegne manjšo knjižico, pobrska po njej do označene strani in mirno začne brati Ko tako mine kaka minuta buljenja vanjo, se Tone in možakar toliko osvestita, da potegneta osušene jezike nazaj v usta in pomežikneta stremeče oči.
www.sigacan.net 23
Siga’čan 28Možakar sprosti pesti ter zagrabi Toneta za ramena in prične divje stresati, ne da bi odmaknil pogled kakorkoli stran od dekleta. »Glej to! Pravim ti glej to! Se ti sploh sanja a ti vidiš isto kot jaz?A?Kot, da je naročena, posebej zame, a sem ti jaz srečko al ja?« Še preden kot je Tone sploh lahko karkoli odgovori na možakarjev monolog, ki sicer odgovora sploh ni zahteval, še manj pa bi imel vpliva na njegovo samopašniško hvalisanje. Ko je pa Tone kljub vibracijam vseeno hotelodpreti usta za ugovor, se možakar sunkovito obrne, približa svoj obraz čisto blizu Tonetovega in še vedno s srepečimi očmi, ki so Tonetu vr-tale nekam mimo glave in ogrožale mali grm za klopco z spontanim samovžigom. »Ti!« reče nekam mimo Tonetove glave, »Zdaj boš videl, pravim, zdaj boš videl! Kako se to pravi osvojiti žensko!«To je bil stavek izrečen z tako momentarno silo, da bi se v kakem filmu moralo zabliskati in zatreskati v ozadju. Čas se je za trenutekustavil in zgleda, da je tudi možakarju samemu ob take težki, skorajda zaklinjalni izjavi rahlo zaletelo in oči so mu za trenutek skočile levo desno kakor v paniki, da bo nekdo hotel to izjavo napisano in pod-pisano s krvjo. Le trenutek za tem pa že strmijo nazaj v Toneta. »Ja!«Skoraj zavpije in odrine Toneta nazaj, da skoraj zleti s klopce. »Le glejti nejevernež! Pazi zdaj tole!« Nato vstane, si zategne hlače, šine z roko skozi lase in še skoraj stopi prvi korak naprej, ko ga nevidna sila prikuje na mesto. Tone ga gleda z zanimanjem a hkrati tudi z rahlim ciničnim priveskom na ustnicah, ki je bil drugače v Tonetovem primeru bolj rezerviran za prejemanje kot dajanje. »No kaj je mojster?« Končno povpraša ko mine par sekund. Možakar še kar stoji sredi koraka in gleda v dekle, ki mirno, kot da se celotne situacije sploh ne bi zavedala,še naprej brala svojo knjigo. »Eee… khm, torej…« možakar se nena-doma urno nazaj usede. »Ne smemo se prenagliti veš, pravi trenutek je vse…« »Torej nimaš pojma kaj bi rekel?« nedolžno povpraša Tone, ki je, če ne drugega, vsaj v takih situacijah imel že malo izkušenj. »Sevedavem! Ampak treba je izpiliti zadevo! Ni kar vsaka beseda dovolj dobra! Poleg tega je treba počakat na pravi trenutek!« Tone mirno pogleda dekle in z veliko muko nazaj možakarja. »Pravi trenutek, nekako se mi zdi, da glede na to da bere knjigo ne bo kakih hudih vsakovrstnih prilik razen te, ki se ti ponuja že lep čas.« »Ne ne, to sploh ni res, kaj pa ti sploh veš o ženskah a? Poleg tistega kar si videl v revijah? Jaz po
Siga’čan 28drugi strani, ki imam neskončno več izkušenj kot ti, vem kaj je prav in kaj ni? Jasno?« se obupano brani možakar. »Kaj ti potem brani, da ne stopiš tja?« dreza Tone še naprej. »Ker ni še pravi moment presneto! A ti je res toliko težko dopovedat?« »No prav pa čakajva na ta tvoj mo-ment.« reče Tone in se z rahlo zasanjanim pogledom zagleda v dekle in pozabi na nadležnega možakarja poleg sebe, ki se je začel rahlo potiti. Nervozno je gledal od Toneta do dekleta in očitno je bilo, da je na nitki njegova čast. Sicer je bil Tone zadnja oseba, ki bi lahko držal baklo sramote komurkoli a možakar tega še ni doumel najbolje. Naenkrat nekako odločen skoči zopet na noge, pogleda Toneta, nato dekle in se
www.sigacan.net 25
Siga’čan 28
s težkimi koraki kakor, da bi noge imel okovane z železom, odvleče proti sosednji klopci. Dekle še vedno brezbrižno ne da vedeti, da bi opazila karkoli, dokler očitno potni možakar ne spregovori. Majhen vpogled v njegove misli bi verjetno razkril govor razsežnosti nagov-orov velikih vojskovodij svojih vojakov, kjer jih fanatično zaneseno pozivajo naj nesejo svojo rit naprodaj, da bo njihova ostala čimbolj cela. Verjetno pa celo njihova prizadevanja niso imele tako hudega pritiska iz ozadja, kot ga je možakar čutil iz strani Toneta, ki je tačas po pravici povedano bil rahlo zaseden z opazovanjem barvastega met-ulja, ki ga kot otrok, zaradi svoje počasnosti in nespretnosti, nikoli ni uspel ujeti mnogim poizkusom navkljub. Možakarjev govor je tačas v njegovih mislih dosegel resnično epske razsežnosti. Povedal ji bo kako
Siga’čan 28je v tem čudovitem sončnem dnevu usoda očitno hotela, da se oba zna-jdeta v tem parku, da ko je prvič pogledal v njeni smeri bil zaslepljen od sonca, v soju sončnih žarkov je dajala vtis angela, ki se je spustil na zemljo. Da si ni mogel pomagati, da ne bi opazil čudovito spetih las, pazljivo spletenih v kito, očitno z veliko skrbnostjo in občutkom za modo. Lepo prilegajočo se bluzo, ki je lepo napeta poudarjala… khm… gospodičnin okus za barvo in ustreznost. Lepo izklesan obraz, ki bi Michelangelovem Davidu dokončno zbrisal nasmešek z ust in oči, ki so poudarjale najlepše vzorce neba, čokolade, zelenih livad (ko bi enk-rat gospodična dvignila pogled, da bi ugotovil katere barve so). In po vsem tem bi bilo nesprejemljivo, ne, nehumano, če ne bi stopil do nje in ponudil svoje znanje in zaščito pred mnogimi motečimi elementi, ki prežijo na takšno čudovito damo v parkih, seveda jaz sam nisem edenizmed njih, nikakor, razlika je očitna! To in še marsikaj drugega se je zvrstilo v možakarjevih mislih, vsekakor govor vreden Kazanove brž po ubijalskem mačku. In ko končno odpre usta, da izlije svojo izpovedmladenki v naročje, je vse kar izdavi. »Prelestna gospodičnaaaa.eeee…..eeeee…… koliko je ura?«
Da Sivi
www.sigacan.net 27
Siga’čan 28
Pism brez paminaAna pism ma spisal,
ka na bo imi pamina,de ma lahk pal kazal,de to ni prazna stina.
Se sploh ni wažnu, de zmieri, ki mislema,
če se wabličema pražnu,pa je damou stisnema.
Kdaj je tud kar taku, de je brez pamina lpu,tud, če ni lih swetlu.
A se sploh še kdu praše,ki paminje pism naše,
a sa to le zatu, de sa waše?
Frnihtan Nejče
A greste regat dal h Soč? - Ja. -Jest bom pa kwakau.
In vedite... opazujemo vas...
C E R K N O
DOSTAVA NA DOMOdslej naprej je mogoče do Siga’čana priti tudi drugače. Pišite nam na e-mail naslov: [email protected], sporočite vaš naslov in obvestili
vas bomo, kam lahko pridete iskat najnovejšo številko Siga’čana. Pričakujemo, da nam boste ob obisku na taisti naslov dostavili še
pečene kostanje (ne zažgane).
Leti golob po zraku ko ga zvije na ve-liko potrebo in spusti veliko zalogo
ravno neki stari dami direkt na glavo. “Iiiiiii!!!” zavpijestara dama svojemu možu, “Hitro, daj mi wc papir!” “Zakaj
le?” Odvrne sitno možakar, “Zdaj je pomoje že kake pol kilometra stran!”
Wic :)
