18
ULT OG JERNEJ ZUPANčIč KULTURNA GEOGRAFIJA RAZNOLIKOST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA IN KULTURNIH POKRAJIN Oddelek za geografijo Ljubljana 2013

Kulturna geografija

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Kulturna geografija nastopa v slovenski geografiji prvič s to vsebino in imenom. Po prenovi študijskih programov se je v okviru široko zasnovanega predmeta »Družbena geografija« pokazala potreba po sistematičnem prikazu organiziranih človeških skupnosti po svetu. To vrzel zapolnjuje učbenik, ki je pred vami. Namenjen je predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju raznolikosti prebivalstva v svetovni razsežnosti. Obravnava namreč različne oblike družbenih agregatov: njihovo oblikovanje, strukturne značilnosti in učinke na pokrajino. Človeške družbe so aktivni oblikovalci »kulturne« pokrajine, a v določeni meri tudi odraz in rezultat obdajajočega okolja. Poleg tega se človek kot individuum oblikuje v družbenih skupnostih; odvisen je od njih tem bolj, čim večje so njegove zahteve in pričakovanja po posegih v naravo. Učbenik sestavlja – poleg uvodnega razmišljanja o imenu, vsebini in pomenu kulturne geografije – sedem ključnih poglavij: o razvoju človeka, o civilizacijah in kult

Citation preview

Page 1: Kulturna geografija

KULTGEOGJerneJ Zupančič

KuLTurna GeOGraFiJaRaznOLiKOsT svETOvnEGa pREbivaLsTva in KULTURnih pOKRajinOddelek za geografijoLjubljana 2013

Jern

eJ Z

upan

čič:

KuL

Turn

a Ge

OGra

FiJa

Ra

znO

LiK

OsT

sv

ET

Ov

nE

Ga

pR

Eb

iva

LsT

va i

n K

ULT

UR

nih

pO

KR

aji

n

9 789612 376000

ISBN 978-961-237-600-0

Kulturna geografija nastopa v slovenski geografiji prvič s to vsebino in imenom. po prenovi študijskih programov se je v okviru široko zasnova-nega predmeta »Družbena ge-ografija« pokazala potreba po sistematičnem prikazu orga-niziranih človeških skupnosti po svetu. To vrzel zapolnjuje učbenik, ki je pred vami. na-menjen je predvsem študen-tom geografije pri začetnem spoznavanju raznolikosti pre-bivalstva v svetovni razsežno-sti. Obravnava namreč različne oblike družbenih agregatov: njihovo oblikovanje, struktur-ne značilnosti in učinke na pokrajino. Človeške družbe so aktivni oblikovalci »kulturne« pokrajine, a v določeni meri tudi odraz in rezultat obdajajo-čega okolja. poleg tega se člo-vek kot individuum oblikuje v družbenih skupnostih; odvisen je od njih tem bolj, čim večje so njegove zahteve in pričakova-nja po posegih v naravo. Učbe-nik sestavlja – poleg uvodnega razmišljanja o imenu, vsebini

in pomenu kulturne geografi-je – sedem ključnih poglavij: o razvoju človeka, o civilizacijah in kulturah, verstvih in verski sestavi prebivalstva, o jezikih in narodih, ki oblikujejo drža-ve (ali pa obratno) ter o soci-alni razslojenosti. Učbenik do-polnjujejo izbrani zemljevidi, grafikoni in slike. na koncu je priložen krajši podatkovnik o najpomembnejših strukturnih značilnostih družbenih skupin in skupnosti.

geopolitika. svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec inštituta za geo-grafijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa in-štituta za narodnostna vpraša-nja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor na univerzi v Celovcu, avstrija. na Filozofski fakulte-ti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil pred-stojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predse-dnik sveta OhK. vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednarodni in sedem bilateralnih projek-tov. njegova bibliografija obse-ga prek 300 enot. je tudi član uredniških odborov petih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju slovencev po svetu in romskega vprašanja.

JerneJ Zupančič (1963) je izredni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. predava kulturno, socialno in politično geografijo ter geografijo vzho-dne in jugovzhodne Evrope. v ospredju njegovega raziskoval-nega zanimanja so predvsem tematike narodnega vpraša-nja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena podro-čja povezuje še eno – namreč

Page 2: Kulturna geografija
Page 3: Kulturna geografija

Jernej Zupančič

Ljubljana 2013

KULTURNA GEOGRAFIJA

Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin

Page 4: Kulturna geografija

KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin

Avtor: Jernej Zupančič

Recenzenta: Jurij Senegačnik, Simon Kušar

Lektor: Damjana Kern

Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Oddelek za geografijo

Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Jaka Repič

Oblikovna zasnova: Jana Kuhar

Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2013

Prva izdaja

Naklada: 300 izvodov

Cena: 25,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

911.3(075.8)

ZUPANČIČ, Jernej, 1963- Kulturna geografija : raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin / Jernej Zupančič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013

ISBN 978-961-237-600-0

268616448

Page 5: Kulturna geografija

3Kazalo

Kazalo

Seznam kart ........................................................................................................................7

Seznam grafikonov ...........................................................................................................8

Seznam slik ..........................................................................................................................9

Predgovor .............................................................................................................................11

1 Uvod .................................................................................................................................. 15

1.1 O pojavu in pojmu kulturne geografije ............................................................ 15

1.2 Predmet kulturne geografije ............................................................................... 20

1.2.1 Kulturna pokrajina ...................................................................................... 20

1.2.2 Človeške skupnosti ...................................................................................... 26

1.2.3 Splošne značilnosti družbenih skupnosti ............................................ 29

2 Pojav človeka, njegovo širjenje po svetu in vpliv na kulturno pokrajino ................................................................................................... 32

3 Civilizacije in kulture ter njihov geografski pomen … … ali kako so velike geopolitične enote v tisočletjih oblikovale kulturno pokrajino našega planeta .................................................................. 39

3.1 Od prvih civilizacij do globalne enotnosti in različnosti ............................. 43

3.1.1 Agrarne civilizacije velikih dolin .............................................................. 43

3.1.2 Stare civilizacije sredozemskega loka in njegovega zaledja ............... 45

3.1.3 Prva ideološka polarizacija civilizacij: krščanstvo in islam ................ 49

3.1.4 Religijski in proizvodni okvir civilizacij zmernega in subtropskega pasu ....................................................................................... 53

3.1.5 Evropska civilizacija, kolonializem in evropocentrizem .................... 56

3.1.6 Ideološko polarizirane civilizacije: socializem vs. kapitalizem ........ 63

3.2 Epilog: koliko civilizacij? ...................................................................................... 67

4 Geografske razsežnosti religije ............................................................................ 72

4.1 Religija kot družbeni pojav .................................................................................. 72

4.2 Pregled glavnih verstev in njihova razporeditev po svetu ............................ 77

4.2.1 Judovstvo ........................................................................................................ 77

4.2.2 Krščanstvo ..................................................................................................... 78

Page 6: Kulturna geografija

4 Kulturna geografija

4.2.3 Mormonizem ................................................................................................ 87

4.2.4 Jehove priče.................................................................................................... 88

4.2.5 Islam ............................................................................................................... 89

4.2.6 Hinduizem .................................................................................................... 93

4.2.7 Budizem ......................................................................................................... 96

4.2.8 Džainizem ..................................................................................................... 99

4.2.9 Sikhizem ...................................................................................................... 100

4.2.10 Konfucijanstvo ......................................................................................... 102

4.2.11 Šintoizem ................................................................................................... 104

4.3 Sedanjost in prihodnost verstev ....................................................................... 105

4.4 Družbeni in geografski učinki religije ............................................................ 106

4.4.1 Odločilen vpliv religije na kulturo in skupnosti ................................ 108

4.4.2 Verstvo kot dejavnik oblikovanja kulturne pokrajine ...................... 110

5 Jezik in komunikacija v geografskem kontekstu ..................................... 113

5.1 Jezik in komunikacija .......................................................................................... 113

5.2 Jezik in jezikovne politike .................................................................................. 116

5.3 Jezikovne skupine in geografska razširjenost jezikov ..................................120

5.3.1 Indoevropska jezikovna skupina............................................................122

5.3.2 Uralsko-altajska jezikovna skupina ....................................................... 127

5.3.3 Kitajsko-tibetanska jezikovna skupina................................................. 127

5.3.4 Avstraloazijska jezikovna skupina .........................................................128

5.3.5 Izolirane jezikovne skupine azijskega in avstralsko-pacifiškega prostora ........................................................................................................129

5.3.6 Afro-azijska (semitsko–hamitska) jezikovna skupina ...................... 131

5.3.7 Afriški jeziki ............................................................................................... 132

5.3.8 Ameriški indijanski jeziki ........................................................................ 134

6 Geografija in etnični pojavi ................................................................................. 135

6.1 Kategorija naroda in drugih etičnih pojavov ................................................. 135

6.2 O oblikovanju narodov ....................................................................................... 136

6.3 Evropski narodi in nacije .................................................................................... 144

6.3.1 Evropski nedržavni narodi in etnične skupnosti ............................... 149

Page 7: Kulturna geografija

5Kazalo

6.4 Narodi in nacije Evrazije ..................................................................................... 153

6.5 Narodno vprašanje v Afriki ................................................................................ 160

6.6 Narodi – nacije Amerike in Avstralije .............................................................. 162

6.7 O prihodnosti etničnih pojavov ........................................................................ 165

7 Državna organizacija kot geografski pojav.................................................. 172

7.1 Pojav in pojem države .......................................................................................... 172

7.2 Država kot prostor ............................................................................................... 175

7.3 Država in čas .......................................................................................................... 187

7.4 Država in oblast .................................................................................................... 197

7.5 Geografski učinki državne organiziranosti ...................................................204

8 Geografske razsežnosti družbene razslojenosti .......................................206

8.1 O socialni razslojenosti družb...........................................................................206

8.2 Socialna sestava sodobnih družb ....................................................................208

8.2.1 Družbeni razredi in sloji .......................................................................... 210

8.2.2 Zaprte družbene skupine ......................................................................... 212

8.2.3 Socialna piramida .......................................................................................214

8.3 Socialnogeografska preobrazba .............................................................................. 217

8.3.1 Agrarna faza družbenega razvoja ........................................................... 218

8.3.2 Industrijska faza družbenega razvoja ................................................... 219

8.3.3 Postindustrijska (postmoderna) faza družbenega razvoja ............. 221

8.3.4 Informacijska faza družbenega razvoja ...............................................222

8.4 Geografske posledice državnih politik v odnosu do socialne razslojenosti .....223

8.4.1 Anglosaksonski liberalni model razvoja ..............................................223

8.4.2 Model evropske socialne države .............................................................226

8.4.3 Model socialističnih držav in držav tranzicije ....................................228

8.4.5 Model stihijskega socialnega razvoja ...................................................230

8.4.6 Model socialnega razvoja v državah z diktaturo ................................ 231

9 Literatura ......................................................................................................................232

Page 8: Kulturna geografija

6 Kulturna geografija

Seznam kart

Karta 1: Širjenje islama 52Karta 2: Kolonialna razdelitev sveta leta 1918 62Karta 3: Geopolitične enote po Cohenu v drugi polovici 20. stoletja 65Karta 4: Krizna in postkrizna območja ob koncu 20. Stoletja 66Karta 5: Blokovska razdelitev sveta pred letom 1989 69Karta 6: Glavna verstva po svetu 76Karta 7: Glavna verstva v Evropi 79Karta 8: Razširjenost islamske veroizpovedi po svetu 91Karta 9: Razširjenost hinduizma 94Karta 10: Širjenje budizma v Aziji 98Karta 11: Razširjenost džainizma v Indiji 100Karta 12: Glavno območje naselitve Sikhov v Indiji in Pakistanu 101Karta 13: Razširjenost svetovnih jezikov 118Karta 14: Razširjenost glavnih jezikovnih skupin po svetu 121Karta 15: Razširjenost jezikov in jezikovnih manjšin v Evropi 126Karta 16: Jeziki na območju Kavkaza 130Karta 17: Glavne jezikovne skupnosti v Nigeriji 133Karta 18: Narodna sestava prebivalstva Evrope 148Karta 19: Središčna območja: primer Londona in Pariza 177Karta 20: Periferna območja na severu Skandinavije 178Karta 21: Ruska eksklava Kaliningrad, ujeta med ozemlje Poljske in Litve 182Karta 22: Britansko vojaško oporišče Gibraltar 184Karta 23: Indijanski rezervat ljudstva Hopi v ZDA 185Karta 24: Narodni park Yellowstone v ZDA, najstarejši in še danes eden največjih na svetu 186Karta 25: Andora je primer stare reliktne države 188Karta 26: Politično-teritorialna razdrobljenost nemških dežel 1848, pred združitvijo Nemčije 189Karta 27: Politično teritorialni razvoj Nemčije od 1871 do 1945 190Karta 28: Upravna razdelitev Nemčije na zvezne dežele in države 191Karta 29: Teritorialno širjenje Ruskega carstva 192Karta 30: Teritorialni razvoj ZDA 193Karta 31: Homelandi v JAR v času politike apartheida 197Karta 32: Rusija, asimetrična federacija 201

Page 9: Kulturna geografija

7Kazalo

Seznam grafikonov

Grafikon 1: Civilizacije na stiku treh kontinentov 49Grafikon 2: Razvojne poti civilizacij 58Grafikon 3: Verstva po številu vernikov po svetu 75Grafikon 4: Jeziki sveta po številu govorcev 122Grafikon 5: Razvejanost indoevropske jezikovne skupine 123Grafikon 6: Socialna slojevitost v agrarni družbi 219Grafikon 7: Socialna slojevitost v industrijski družbi 220Grafikon 8: Socialna slojevitost v fazi postindustrijske družbe 222

Seznam Tabel

Tabela 1: Najštevilčnejši jeziki na svetu 243Tabela 2: Pregled držav po verski sestavi prebivalstva 247Tabela 3: Pomen religije v državah sveta (po raziskavi 258

Gallupovega inštituta, 2009)

Page 10: Kulturna geografija

8 Kulturna geografija

Seznam slik

Slika 1: Ostanki minojske kulture (palača kralja Minosa v Knososu) na Kreti 46Slika 2: Veliki kitajski zid 54Slika 3: Zid objokovanja v Jeruzalemu je za Jude najsvetejši kraj 78Slika 4: Moderna katoliška cerkev na Filipinih 80Slika 5: Rilski pravoslavni samostan v Bolgariji ni le versko središče, ampak tudi nacionalni simbol 84Slika 6: Notranjost protestantske katedrale v Ženevi (Švica) 87Slika 7: Glavni mormonski tempelj v Salt Lake Cityju v ZDA 88Slika 8: Verniki v Mošeji Omajadov v Damasku (Sirija) 92Slika 9: Hindujski tempelj na severu Indije 96Slika 10: Budistični menih pred Budinim kipom v Kathmanduju 97Slika 11: Za odrasle Sikhe je turban tradicionalno pokrivalo 102Slika 12: Jeruzalem je sveto mesto treh religij 110Slika 13: Opozorilni napis v retoromanščini (Švica) 124Slika 14: Pozdrav v indijanskem jeziku guarani (ter v španščini in angleščini) pred letališčem v Asuncionu (Paragvaj) 134Slika 15: Dvojezični (francosko-nemški) napis v Strassbourgu (Francija) 150Slika 16: Podeželski Romi v romunski Transilvaniji 153Slika 17: Čilska raziskovalna postaja na Antarktiki. Čeprav so posamezne države izrazile ozemeljske zahteve po delih »ledene celine«, le-ta ostaja nerazdeljena. 172Slika 18: London in glavno središčno območje Velike Britanije sta nastala na jugovzhodu države 179Slika 19: Vas v Tibetu, perifernem delu Kitajske 181Slika 20: Yosemitski narodni pak je eden najbolj znanih narodnih parkov v ZDA 187Slika 21: Libija je desetletja veljala za primer dokaj uspešne osebne diktature Moamerja Gadafija. Njegove slike je bilo moč videti na vsakem koraku. Zrušila ga je šele arabska pomlad leta 2011, država pa se je potopila v državljansko vojno in njej sledeč kaos. 194

Page 11: Kulturna geografija

9Kazalo

Slika 22: Pariz s svojo velikostjo in pomenom daleč prekaša vsa ostala francoska mesta 202Slika 23: V Sloveniji sodi večina t. i. romskih naselij med slume 215Slika 24: Bogataška četrt Beverly Hills v Los Angelesu (ZDA) 216

Page 12: Kulturna geografija
Page 13: Kulturna geografija

11Predgovor

Predgovor

Učbenik »Kulturna geografija« je namenjen predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju človeških skupin v svetovni razsežnosti. Svetovno prebivalstvo kaže izjemno raznolikost in s tem odraža tri ravni prilagajanja: zmožnost prilagajanja naravnim razmeram, zmožnost prilagajanja okolja svojim potrebam in zmožnost medčloveškega prilagajanja. Človeška družba je – najširše vzeto – hkrati dejavnik spreminjanja in rezultat spreminjanja. V tem trajnem procesu ustvarja sledove v pokrajini, ki je zaradi njega drugač-na, počlovečena in prilagojena njegovim vizijam. Geografija kot kompleksna veda proučuje tako človeško družbo kakor njegovo, v različni meri prilago-jeno okolje. Naša naloga je ugotavljati prostorsko (geografsko) razširjenost različnih pojavov, njihovo morebitno medsebojno povezanost in soodvi-snost, pokazati na potekajoče procese in pojave ter jih ovrednotiti kot pri-merno prednost, tveganje ali napako. Geografija ni »predalčkasta znanost« za kopičenje zanimivih podatkov, odkrivanje lepih krajev in povečevanje ču-stvenega potenciala do okolja, temveč predvsem miselna pot za ugotavljanje nenehne dinamike sveta okrog nas in z nami vred.

Svetovno prebivalstvo narašča zelo hitro in regionalno dokaj neenako-merno, medtem ko se naravni in pridobljeni viri že zaradi neenakomerne razporeditve niso dostopni vsem, še manj pa se razdeljujejo potrebam ustre-zno. Vrsta neposrednih konfliktov po svetu kaže na bivanjsko stisko člove-ških družb, ki si skušajo zagotoviti preživetvene vire: vodo, hrano, energijo, zrak in prostor. Te skušajo pridobivati, posedovati, nadzirati, upravljati, raz-deljevati in uporabljati. Vendar je pojem »vira« usodno odvisen od tega, ali ga je določena človeška skupnost sploh zmožna izkoriščati. Ali ste se vpra-šali, zakaj z rudami bogate države (torej objektivno razpolagajo z določe-nim virom) niso tudi bogate? Ključna uporabljivost določenih substanc v okolju postane vir šele tedaj, ko ga je človek kot takega prepoznal in ga je tudi zmožen izkoristiti. Način koriščenja je drugi ključ, ki vpliva na njegovo uporabnost in posredno tudi na količino. Dokler ni bilo mogoče izrabljati na primer cepitve jeder in s tem dostopiti do izjemno koristne a tudi rušilne jedrske energije, tega vira »ni bilo«. Tudi premog je obstajal ves čas pred člo-vekovim nosom (ali malenkost globlje), a je šele izum parnega stroja »odkril« njegovo veliko uporabnost. In to je sprožilo t.i. industrijsko revolucijo. Da-nes se ga zlasti bogati in okoljsko zavedni svet – če se le da – izogiba. Še bolj

Page 14: Kulturna geografija

12 Kulturna geografija

variabilen vir je hrana, ki je danes povsem odvisna od tehnike in tehnologije pridelave, shranjevanja in razdeljevanja, kar bistveno spreminja percepcijo o globalno zadostni količini prehranskih artiklov. Količina vode je na planetu stalna, spreminja pa se razporeditev, kakovost in agregatno stanje. Ker pa je za človeka neposredno uporabna predvsem kakovostna sladka voda v teko-čem stanju, na našo percepcijo o skupnem vodnem potencialu vpliva tudi vedenje o tem, ali poleg v naravi razpoložljivih količin mogoče vodo tudi pridobivati npr. iz morja. Na ta način se s tehnologijo regionalno pomemb-no povečujejo količine sladke vode. Preživetvena možnost ljudi je odvisna od razpoložljivih virov, na te pa bistveno vpliva človek sam – ne kot posameznik, temveč kot organizirane skupnosti. Za vsakega Zemljana je bistveno ne le na katerem delu planeta živi (kakšni viri so v njegovi soseščini) temveč še bolj, kateri družbi pripada (ker mu to daje možnosti tudi realno dosegati te vire).

Človeštvo je (seveda ne kot enoten svetovni uniqum) skozi dolga zgo-dovinska obdobja izdelovalo preživetvene strategije. Od prvih (še danes ne povsem pojasnjenih procesih učlovečenja) korakov prvih človeških družbic prek med seboj izoliranih, a relativno številčnih in dobro organiziranih družb stare antike ter med seboj znanih, a večinoma neodvisno delujočih polov moči pred dobrim stoletjem smo prišli v fazo »globalne vasi« in če drugega ne, do enotnosti glede usode planeta. V tem procesu je človeška vrsta močno spremenila podobo in strukturo zemeljske sfere (torej je ustva-rila kulturno pokrajino) in se pri tem tudi sama spremenila in prilagodi-la. Raznolikost človeštva je torej naraščala sprva pretežno na račun dolgo-trajnega fiziološkega prilagajanja na zunanje razmere, ki jih predstavljajo podnebne razmere s temperaturo, vlažnostjo in količino sončne energi-je. Poznejši (tudi časovno mnogo krajši) del pa poteka s prilagoditvenim ukrepi človeka in aktivnim spreminjanjem (prilagajanjem) okolja lastnim potrebam. Te okoliščine so bistveno posegle na področje sestave in orga-niziranosti človeških družb. Od organiziranosti, sestave, znanja, vrednot, navad, moči in drugih atributov pa je odvisno, ali bo človek kot individuum zmožen uvideti koristnost kateregakoli od teh virov in ga tudi uporabiti, ali pa ne. Človek je kot družbeno bitje torej v bistveni razsežnosti pravzaprav sam svoj produkt. V tej dimenziji se poraja druga, danes bistveno pomemb-nejša vrsta odvisnosti: odvisnosti od vključenost v prav določeno družbo. Od pripadnosti določeni skupnosti – kakorkoli jo že vsakokratno družbe-no okolje na zelo široki ravni definira – je odvisna tudi njegova družbena, socialna, ekonomska usoda. Kako bo torej posameznik »preživel« svoj vek. Da bi bil sodobni urbani človek »fit« ni odvisno le od starosti, spola, genske

Page 15: Kulturna geografija

13Predgovor

zgodovine ali vplivov okolja (čeprav nič od tega ni zanemarljivo), temveč mora za dosego tega interesa poseči za dobrinami, kot so na primer zdrav-niška oskrba, možnost preživljanja prostega časa in ukvarjanje s hobiji, kva-litetna prehrana, znanje in zavest, morda tudi prepričanje in vrednote ipd. kar pa je vse odvisno tudi od družbenih okoliščin. V državi revščine in kaosa so njegove možnosti bistveno skromnejše kot v državah splošne blaginje. Pripadnost, vključenost določenemu družbenem agregatu torej pomembno vpliva na posameznikovo življenjsko usodo, s tem pa definira tudi njegovo moč delovanja pri oblikovanju kulturne pokrajine.

Prav tem družbenim agregatom se posveča kulturna geografija. Podna-slov učbenika kaže namero spregovoriti o raznolikih oblikah povezanosti in ločevanja svetovnega prebivalstva. Obenem to predstavlja tudi določeno tematsko zamejitev, saj na primer ne posegamo toliko izrecno na vprašanje kulturne (po človeku preoblikovane) pokrajine. Naš predmet so raznolike oblike skupinskega združevanja (agregiranja) prebivalstva, načini in okoli-ščine tega početja ter posledice teh procesov tako v obliki družbenih skupin in skupnosti kakor na koncu tudi posledice v kulturni pokrajini. Med temi agregati je le del takih, ki so skupine in skupnosti same po sebi, na primer zaradi določenega skupnega interesa. Druge nastajajo situacijsko zaradi okoliščin, v katere je posameznik postavljen (na primer v določeno lokal-no skupnost), ali pa se vanjo vključuje zaradi situacije ali oziroma in šir-ših posrednih koristi (na primer vključenost v različne etnično opredeljene skupnosti). Vendar je lahko tudi brez svojih prizadevanj in zaslug uvrščen v določeno skupino prebivalstva po administrativno-političnih merilih (raz-lične administrativne in politično-teritorialne enote). In slednjič se lahko znajde zgolj kot predmet našega opazovanja v neki skupini, ki jo določimo zaradi naših raziskovalnih postopkov.

Na univerzitetni ravni študija ni receptov in še manj trajnih resnic. Štu-dente in tudi mlade strokovnjake pogosto bega neusklajena terminologija, dejstvo da so posamezni izrazi v različnih jezikih težko pomensko prevedljivi ali ker se opredelitve, še posebej vrednostne, od avtorja do avtorja razliku-jejo. Žal ni mogoče zagotoviti boljše tolažbe kakor to, da bo treba poznati razlike med izrazi in tudi njihovo pomensko spreminjanje skozi čas. To sili v prvi vrsti k večji aktivnosti, k sledenju v različnih virih, tudi tistih, ki morda niso posebej priporočeni. Taka postavitev terja določen miselni napor in la-stno iskanje odgovorov, različni primeri pa brusijo občutek za terminološko natančnost, vsebinsko skladnost in iskanje najboljšega. Prav to mora biti univerzitetni študij! Študij je predvsem samostojno iskanje odgovorov na

Page 16: Kulturna geografija

14 Kulturna geografija

družbenokritična vprašanja in bi se ne smeli zamejiti zgolj s povedanim in prikazanim.

Učbenik ima namen predstaviti poglavitne vsebine s področja kulturne geografije, orisati različne šole in smeri, utrditi terminologijo in povabiti bralca k problemskemu stilu razmišljanja. Študij bi ne smel nikoli potekati brez atlasa, saj z njegovo pomočjo bralec širi prostorske zaznave. Dobrodošla so znanja iz različnih poljudnih knjig, besedil, razprav, televizijskih oddaj, spletnih naslovov, poročil in esejev. Znanje je zelo široka kategorija in tisto kar obravnavamo geografi, ni vedno striktno »geografsko«. Če danes nek pojav ne vpliva, bo lahko jutri zelo pomemben dejavnik. Pri tem ne kaže zanemariti, da večino predstav o sodobnem svetu dobimo posredno in celo nenamensko: iz različnih oddaj, filmov, poročil: dejstvo je, da našo »sliko« o nečem ustvarjajo veliko bolj kratkotrajne filmske ali televizijske podobe, kot pa dolgotrajno razmišljanje. Tako pridobljena »slika« ustvarja mnenje, prepričanje in vrednote: vse to pa so podlage za ravnanja.

Želja pisca tega učbenika je, da bi bralcu razumljivo in jasno predsta-vil osnovne geografske dimenzije družbene raznolikosti sodobnih človeških družb in poti, kako so se ti agregati skozi daljši čas in v različnih območjih oblikovali. Ni povsod enostavno, saj se bo treba prebijati skozi obsežen la-birint izrazov, deloma tudi zaradi tega, ker kulturna geografija kot ena od geografskih vej prihaja prvič med slovenske bralce.

Avtor

Page 17: Kulturna geografija

15Uvod

1 Uvod

1.1 O pojavu in pojmu kulturne geografije

V klasični razdelitvi geografije so kulturno geografijo opredeljevali bodisi kot del širše družbene geografije, neredko pa celo kot njeno sopomenko. V geo-grafskem leksikonu (Geografija, 1982, 59–60) se pojmi družbene in kultur-ne geografije ter antropogeografije enačijo, Geografski terminološki slovar iz leta 2005 (Kladnik, Lovrenčak, Orožen Adamič, 2005, 81) pa temu dodaja še »humano« geografijo. Vrišer v svojem »Uvodu v geografijo« (Vrišer, 1982) kulturne geografije ne omenja. Prav tako je posebej ne izpostavlja obsežno delo »Sodobni svet« avtorjev Vrišerja, Laha in Bračiča (ur., 1983). Knjiga je bila prvi zares celovit pregled vsebin, ki jih danes štejemo za jedro družbene geografije. Tako je v slovenski geografiji pojem kulturne geografije večinoma nastopal kot tuj in le redko uporabljen sinonim »družbene« geografije.

Podobno dilemo je sprožila uvedba socialne geografije. Tudi ta nastopa do-stikrat kot sinonim široko pojmovane družbene geografije, čeprav ima uvelja-vitev te geografske veje zelo bogat historiat in še pomembnejše posledice. So-cialna geografija je hitro postala uporabna panoga, zahvaljujoč razvoju metod in tehnik raziskovanja, in sicer predvsem na področju razumevanja odnosov med človekom in njegovim »prostorom«. Idejno podlago za socialnogeograf-ski koncept razmišljanja so dali francoski posibilisti že več kot pred stoletjem. Empirične raziskave oblik življenja (genre de vie) francoskega geografa Vidal de la Blacha so močno vplivale na postopen zaton determinističnih razmišljanj, ki so prevladovala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tem je bil podvržen tudi darvinistični nauk o razvoju vrst, po katerem je mogoče današnjo pestrost razlagati s prilagoditvami bitij na spreminjajoče se življenjske razmere. Okolje torej bistveno vpliva na živa bitja – podobno pa so učili tudi deterministi!

Sledeč podmeni, da so razmerja in procesi v naravi in v človeški druž-bi podobni in primerljivi, je nemški geograf Friedrich Ratzel (poznamo ga predvsem kot utemeljitelja politične geografije) utemeljeval izhodiščne po-stavke politične geografije (države so »organizmi« in v konkurenčnem boju bodo preživeli najmočnejši ter najprilagodljivejši). Poznejši razvoj politične geografije je deterministična naziranja zavrgel, a v fragmentih jih je bilo moč čutiti še dolgo. Vendar pa De la Blache ni bil tisti, ki je dal ime novi veji, pač pa je bil to njegov stanovski kolega Rousier.

Page 18: Kulturna geografija

KULTGEOGJerneJ Zupančič

KuLTurna GeOGraFiJaRaznOLiKOsT svETOvnEGa pREbivaLsTva in KULTURnih pOKRajinOddelek za geografijoLjubljana 2013

Jern

eJ Z

upan

čič:

KuL

Turn

a Ge

OGra

FiJa

Ra

znO

LiK

OsT

sv

ET

Ov

nE

Ga

pR

Eb

iva

LsT

va i

n K

ULT

UR

nih

pO

KR

aji

n

9 789612 376000

ISBN 978-961-237-600-0

Kulturna geografija nastopa v slovenski geografiji prvič s to vsebino in imenom. po prenovi študijskih programov se je v okviru široko zasnova-nega predmeta »Družbena ge-ografija« pokazala potreba po sistematičnem prikazu orga-niziranih človeških skupnosti po svetu. To vrzel zapolnjuje učbenik, ki je pred vami. na-menjen je predvsem študen-tom geografije pri začetnem spoznavanju raznolikosti pre-bivalstva v svetovni razsežno-sti. Obravnava namreč različne oblike družbenih agregatov: njihovo oblikovanje, struktur-ne značilnosti in učinke na pokrajino. Človeške družbe so aktivni oblikovalci »kulturne« pokrajine, a v določeni meri tudi odraz in rezultat obdajajo-čega okolja. poleg tega se člo-vek kot individuum oblikuje v družbenih skupnostih; odvisen je od njih tem bolj, čim večje so njegove zahteve in pričakova-nja po posegih v naravo. Učbe-nik sestavlja – poleg uvodnega razmišljanja o imenu, vsebini

in pomenu kulturne geografi-je – sedem ključnih poglavij: o razvoju človeka, o civilizacijah in kulturah, verstvih in verski sestavi prebivalstva, o jezikih in narodih, ki oblikujejo drža-ve (ali pa obratno) ter o soci-alni razslojenosti. Učbenik do-polnjujejo izbrani zemljevidi, grafikoni in slike. na koncu je priložen krajši podatkovnik o najpomembnejših strukturnih značilnostih družbenih skupin in skupnosti.

geopolitika. svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec inštituta za geo-grafijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa in-štituta za narodnostna vpraša-nja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor na univerzi v Celovcu, avstrija. na Filozofski fakulte-ti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil pred-stojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predse-dnik sveta OhK. vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednarodni in sedem bilateralnih projek-tov. njegova bibliografija obse-ga prek 300 enot. je tudi član uredniških odborov petih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju slovencev po svetu in romskega vprašanja.

JerneJ Zupančič (1963) je izredni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. predava kulturno, socialno in politično geografijo ter geografijo vzho-dne in jugovzhodne Evrope. v ospredju njegovega raziskoval-nega zanimanja so predvsem tematike narodnega vpraša-nja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena podro-čja povezuje še eno – namreč