Lenko Pleština - uni-lj.si

Lenko Pleština

6

Enostanovanjska hiša, imenovana Bela hiša, je postavljena na privlaèni lokaciji vsevernem delu Zagreba. Razteza se èez štiri nadstropja; vhodni nivo, piano nobile,je glavno nadstopje z javnim programom hiše - dnevni prostor in jedilnica, ter zrazgledom na sosednje hribe in veduto mesta v daljavi. Zanimivi pogledi so bilienen glavnih vzvodov pri snovanju projekta. Modernost arhitekture je dose�ena zuporabo armiranega betona, jekla in stekla. Hiša, projektirana za mladi par, seka�e kot nasprotje obièajnemu javnemu okusu, ki zahteva bolj konvencionalnogradnjo, a se istoèasno dokaj sklada z zagrebško arhitekturo tridesetih let. Obstajapa tudi povezava z rešitvami Le Corbusiera, Mies van der Roha in Wrighta.

izvleèek

2oo3 / 2 ARBIJELA KUÆA NA PANTOVÈAKU

kljuène besede:

U zagrebaèkom prostoru, sjeverna podruèja grada, donjiobronci Medvednice bili su i ostali izazov �ivotnog uspjeha. Tuna jednoj od atraktivnih lokacija izvedena je obiteljska vila bijeleboje, pa ako nije pretenciozno mogli bismo je nazvati i "bijelakuæa" na Pantovèaku 276.

Obiteljski sadr�aji se ovdje javljaju na èetiri platformepovezane sa stubišnom osi. Glavna eta�a,

su sadr�aji dnevnog boravka,blagovanja i kuhinje, odnosno javni i reprezentativni dio �ivotaobitelji, u nastavku sa terasom, kuænom palubom. U suterenu susmješteni pomoæni sadr�aji, gospodarstvo, vje�baonica, vinotekai kotlovnica. Vani ispred je vrtna terasa sa bazenom. U prizemljuje nekoliko spavaæih soba sa kupaonicom, a na vrhu je gostinskiapartman i radni studio.

Ulazna vrata, jednokrilna, dimenzija 130 x 290 cm nastala sukao sjeæanje na Brno. Svjestan konstatacija o va�nostipozicio

), ulaz je postavljen tako da zapoèneprostornu igru koja slijedi unutra. Postavom stubišta, ujednovertikalnom ekspanzijom boravka, struktura kuæe jeuspostavljena - ostalo su bila samo sadr�ajna obilje�avanja.

Moderna je ovdje shvaæena kao svjetlo i prozraènost -. Na glavnoj eta�i tek

nekoliko pregrada i paravana artikulira prostorni tok otvorenogplana ove eta�e, a preko stubišta fluidnost i transparentnost senastavlja i po vertikali.

vana na naèin da se postigne jedinstvenostforme, ali i da svako proèelje dobije svoju posebnost obzirom naorjentaciju, strane svijeta i poglede. Mo�da najveæe vrijednosti

piano nobile

zgrade!

SavoyeLes Heures Claires

,postavljena je u najpovoljniji odnos prema ulazu i premavizurama. Na poziciji

niranja ulaza (C. Alexander:, i P. Blake:

je ponekad nazivana i

Vila je obliko

lijepe eta�e

Postava ulaza moguæe jejedan od najva�nijih koraka u projektiranju kuæeLaika uvijek zbunjuje èinjenica da je arhitektima tako teškoprojektirati ulaze, ali to je onaj najte�i estetski problem uoblikovanju svake

sjevernih podruèja zagrebaèkih jesu izazovne vizure, kako nasusjedne bre�uljke, tako i na veliku zagrebaèku ravnicu -

- prema jugu na kojoj se rasuo gotovo miljunskigrad. Ovaj je projekt hedonistièki �elio u�ivati u ovimblagodatima i lijepi pogledi bili su znaèajan generator projektnograzmišljanja. o) i zapadno (ulièno) proèelje suumjereno otvoreni, dok su jug i istok prema vrtu i pogledima punoviše rastvoreni. U vanjskom izgledu dominira bijela boja izrazitoglatkog sloja proèelja (�buka u podlozi) uz staklo otvora inadstrešnice sa srebrenom boj m aluminijskih okvira i èeliènebravarije ,te lakiranim

Na ovom projektu �eljele su se iskoristiti konstruktivnemoguænost armiranog betona èelika i stakla.

uæavaju je iosjeæaj antigravitacije kada su volumeni i tereti odljepljeni od tla.Tada je teško odoljeti i izazovima konzola i ne dovesti ih do onetoèke kada se javlja do�ivljaj lakoæe i lebdenja mase. Mada je još1930. godine na Vili Tugendhat ugraðeno pet staklenih stijenadimenzija cca 300/500/0,8 cm, od kojih su se dvije vertikalnospuštale i dizale, današnje staklo (sekurit, lamistal) ima i veæeformate i bolje tehnièke performance. Na ovom projektu jeupotrebljeno u mjeri ovdje prisutnog realiteta.

CampusZagrebiensis

anagre

Sjeverno (hladn

odrvetom ulaznih vratiju.

Nešto najljepše štomoderni senzibiliteti i moderni materijali omog

The single-family house, named the white house, is built on an attractive site in thenorth part of Zagreb. Its' functions are spread over all the four platforms. Theentrance level, piano nobile, is the main floor and contains the house's public part- living and dining room, which also offer views over the surrounding hills anddistant city panorama. These attractive views were important motifs in the design.The house's modernity was achieved by using reinforced concrete, steel and glass.It was designed for a young couple and manifests itself as a contradiction toestablished public taste, which demands more conventional construction. Thehouse nevertheless simultaneously shows strong references to the Zagreb schoolof architecture from the 30s. References to Le Corbusier, Mies van der Rohe andFrank Lloyd Wright can also be distinguished.

abstract

family house, villa, modern architecture, Zagreb

key words:

Bela hiša na Pantovèaku

UDK

29.9.2003prejetoCOBISS 1.04 strokovni èlanek

728.3

stanovanjska hiša, vila, moderna arhitektura, Zagreb

Prof. Pleština was awarded the highest annual prize forarchitecture in Croatia in the year 2002 for the design of thevilla on Pantovèak.

Prof. Pleština je za bijelu kuæu, Vilu Pantovèak 276,nagraðen najveæom hrvatskom dr�avnom nagradom zaarhitekturu, godišnjom "Nagradom Vladimir Nazor" za2002. godinu.

The White House on Pantovèak

Lenko Pleština

7

BIJELA KUÆA NA PANTOVÈAKU

U socioekonomskim promjenama devedesetih pojavila se je iklijentela koja je nerijetko razvila romantièna maštanja o kuæi saizrazom dobrih starih vremena. Obiteljske se kuæe "tradicijski"uljepšavaju, èesto sa dozom pretjerivanja i sa udaljavanjem odarh tektonskih moguænosti ovog vremena, pogotovo potencijalavremena pred nama. Snaga i karakter suvremenih materijala itehnologije unutar i oko kuæe postaje zarobljen neprikladnompovijesnom stilistikom. Sreæom za arhitekta, ovdje su se pojaviliinvestitori koji su nekom prostom lakoæom prihvatili senzibilitetmoderne arhitekture.

Korisnici ove kuæe su mlaði braèni par, poznati hrvatskinovinar i uspješna poslovna �ena. Jedan od njih gotovoneprimjetan u procesu projektiranja i graðenja a drugi izuzetno isveobuhvatno ukljuèen. S gospodinom bilo je svega par sluèajnihsusreta, ukupnog trajanja ne više od 45 minuta - ali, zanimljivo je,u jednom od tih susreta u prolazu verificiran je bitan elementovdje prisutnog modernistièkog koncepta ("

½). S druge strane mnogobrojni radni susreti,komentari skica, razgovori oko detalja, izbora materijala iliizbora izvoðaèa. Sate i dane je mlada gospoða posvetila ovojkuæi. Postojala je velika razmjena ideja i uspostavio se jezanimljivi proces stvaranja projekta i voðenja gradnje.Hortikulturno ureðenje vrta je bilo u njenoj nadle�nosti.

Vila Pantovèak 276 nastala je na iskustvu zagrebaèkemoderne kao i na današnjim pozicijama zagrebaèke škole,dijelom kao suprostavljanje scenografiraneprošlosti, a dijelom, veæim, kao �elja jednog moguæeg pogleda ubuduænost, makar i vokabularom tridesetih.

U èasu projektiranja, stvaranja sinteze funkcije, forme ikonstrukcije, svijest o moguæim izvorima i referencama, nijetoliko pris

Oèito je da su ovdje prisutne neke toèke Le Corbusierove"nove arhitekture", tema Miesovog "flowing space" i velikihstaklenih ploha, te izraz Wrigtovih ekspresivnih konzola kojimaje na Fallingwateru postigao èudovišnu lakoæu lebdenja iznadatraktivnog, poetiziranog slapa. I na Pantovèaku su konzole iznadvode bazena, a referenca bi bila još evidentnija da se je bazenskavoda preljevala niz potporni zid, od èega se je iz financijskihrazloga odusta

Razdoblje hrvatske moderne tridesetih godina u nazivu"zagrebaèka škola" nudi cijeli repertoar sjajnih obiteljskih kuæa,realizacija koje su sna�no korespondirale sa Le Corbusierovomprodukcijom, sa Loosom, sa dogaðanjima na Bauhausu, uWeisenhofsiedlungu i Werkbundsiedlungu, sa stvaranjem èeškihfunkcionalista. Ti su primjeri promovirali novi oblikovni izrazkojim su, mo�da i mladenaèki naivno, pri�eljkivali jedan novisvijet. Vila Spitzer (Gomboš & Kauzlariæ), Vila Deutch (FranoCota) ili Vila Bla�eko iæ (Drago Ibler) mogu u svakom sluèajuizra�avati ideju proèišæenih volumena, veæeg otvaranja plohaproèelja ili lakoæe stajanja kada novi, jaèi materijali u naglašenimkonzolama revidiraju tradicionalni osjeæaj za statiku. Poznavanjeovih primjera moglo e pomoæi u stvaranju projekta Pantovèak.

Iako je tema zida kao štita od vjetra, hladnoæe ili loših pogledaprisutna kod mnogih arhitekata, bavljenje adaptacijom idogradnjom zagrebaèke kuæe arhitekta Drage Galiæa (nastale1932 - 38) moglo je biti potsticaj za postavu sjevernog zida naPantovèaku. Na Galiæevoj kuæi je nazoèna takoðer lebdeæa plohakrova te terasa - paluba. Kuæa iz tridesetih koju sam post festumzapazio, ali koja se sjajno uklapa u vrijeme moderne je i Vila naBaèvicama u Splitu Lovre Perko iæa, praškog ðaka.

elementi kao inox dimnjak, èelik i sekurit staklonadstrešnica, tv - antenski aran�man ili vanjske klima jedinice sudetalji suvremenog oblikovnog repertoara.

i

utna kao poslije u analizima i inventuri ideja.

lo.

v

j

v

meni je ravni krovOK, pristajem na to

ama

backstage

High-tech

nje�nim emocij

Slika 1: Tlocrt objekata.The building's layouts.

suteren (-2)souterraine (-2)

0 1 2 3 10m

prizemlje (-1)ground floor (-1)

1. kat (0)1st floor (0)

2. kat (+1)2nd floor (+1)

Lenko Pleština

8

BIJELA KUÆA NA PANTOVÈAKU

Slika 2: Pogled na objekt iz vrta.A view of the building from the garden.

Slika 3: Ju�na fasada.The south elevation.

Slika 4: Zapadna (ulièna) fasada.The west (street) elevation.

9

Lenko PleštinaBIJELA KUÆA NA PANTOVÈAKU

prof dr Lenko PleštinaSveuèilište u ZagrebuArhitektonski fakultet

[email protected]

Slika 6: Bazen i izazovni okoliš.The pool and compelling surroundings.

Slika 8: Velike staklene stijene na najgornjoj eta�i.Large glazed surfaces on the uppermost level.

Slika 9: Detalj stubišnog prostora.A detail of the staircase.

Slika 5: Bazenska terasa.The pool terrace.

Slika 7: Ostakljene nadstrešnice i dimnjak kamina.The glazed overhanging roof and fireplace chimney.

Aleš Vodopivec

10

Pokopališèe Srebrnièe v Novem mestu je bilo zgrajeno leta 2000, èeprav je bilarhitekturni nateèaj zanj �e leta 1989 - še v èasu Jugoslavije. �e prvonagrajeninateèajni projekt je predvideval gozdno pokopališèe, daleè odmaknejno od mesta,z izoliranimi arhitekturnimi objekti v širšem zelenem okolju. Prehod iz enegasveta v drugega ponazarja dolga pot, aleja, kot ozek izrez iz gosto rašèenegagozda. Poslovilni objekt se nahaja v optièni osi pokopališèa. Sestavljen je iz dvehdelov - poslovilne dvorane in mrliških ve�ic.Oblikovni svet narave je neizmerno bogat. Zato vzpostavi arhitektura dialog zokoljem preko kontrasta med rašèenimi oblikami narave in strogostjogeometrijskega reda arhitekture, med naravnim in abstraktnim (drevje, lesa -�agan les, beton z odtisom lesa, popolnoma gladek beton), med materialnim inspiritualnim, med spontanim in racionalnim, med �ivim in ne�ivim.

izvleèek

2oo3 / 2 ARPOKOPALIŠÈE SREBRNIÈE -POSLOVILNA DVORANA IN SERVISNI OBJEKT

kljuène besede:

Pokopališèe Srebrnièe v Novem mestu je bilo zgrajeno leta2000, èeprav je bil arhitekturni nateèaj zanj �e leta 1989 - še vèasu Jugoslavije. A zaradi denacionalizacijskih postopkov se jeodkup zemljišèa, ki je bil pogoj za izdelavo konènih projektovpomaknil v leto 1997. �e prvonagrajeni nateèajni projekt (avtorjaAleš Vodopivec - arhitektura in Dušan Ogrin - krajinskaarhitektura) je predvideval gozdno pokopališèe, daleèodm knejno od mesta, z izoliranimi arhitekturnimi objekti vširšem zelenem okolju. Takšna zasnova odpira vprašanjearhitekturnega osamelca v naravnem, zelenem pejsa�u.

Tradicionalno slovensko pokopališèe je mesto mrtvih,ograjeno z zidom in urejeno analogno mestu �ivih. Projektpokopališèa Srebrnièe temelji na preoblikovanju arhitekturneteme pokopališkega zidu, ki v tradicionalnem pokopališèu loèujemesto �ivih od mesta mrtvih. Vlogo zidu prevzema na danilokaciji rašèen gozd. To je cezura, ki loèuje vsakodne ni prostorod posveèenega sveta pokopališèa. Prehod iz enega sveta vdrugega ponazarja dolga pot, aleja, ki je bila zamišljena kot ozekizrez iz gosto rašèenega gozda. Ko sem prviè obiskal lokacijo meje impresionirala svetloba, ki je prosevala skozi drev sne krošnje.Gozd je bil tako gosto zarašèen, da je bil neprehoden. Moj namenje bil zarezati cezuro, alejo, ki bi vodila k svetlobi - jasi sposlovilnim objektom. Preostali del pokopališèa naj bi ostal vgozdu. Na �alost so med gradnjo gozd zredèili do t mere, da jedanašnja podoba bli�e parku.

Vhod v pokopališèe napoveduje dolg zid s klopjo, ki sezakluèuje z velikim oknom cvetlièarne. Za zidom je servisniobjekt z dvorišèem, ki slu�i oskrbovanju pokopališèa. Vservisnem objektu so poleg cvetlièarne še

Poslovilni objekt se nahaja v optièni osi pokopališèa.Sestavljen je iz dveh delov - poslovilne dvorane in mrliških ve�ic.Poslovilni trakt je trodelen. V osi aleje je pokrito preddverje. Od

a

v

e

e

pisarne in garderobezaposlenih.

tu je vstop v poslovilno dvorano, ki se z velikim oknom odpira vnaravo. Z nasprotne strani se volumen dvorane ponovi v gostemstebrišèu. Portik omogoèa intimno zavetje ob mno�iènihpogrebih.

Linearno nanizane ve�ice so med seboj loèene z vmesnimiatriji. Lesa, ki je naznaèena �e na fasadi servisnega objekta,postane pregrada med sprevodno potjo in intimnejšim gajem predve�icami. Kot zaslon ali pajèolan je svojevrstna metaforanekdanjega pokopališkega zidu. Na koncu lese so obešenikoncertni zvonovi.

kolju. Nekajelementarnega je v postavitvi pregrade, meje ali zidu. Èlovek jevedno na ta naèin oznaèil svoj prostor v svetu. V nasprotju z našimvsakodnevnim okoljem, kjer nas hrup in spektakularne podobespremljajo na vsakem koraku, je pokopališèe prost r umika, miruin tišine. Pomirjujoèo tišino ustvarja klasièni red geometrijskopravilne arhitekture, ki namenoma ostaja nema. Arhitekturaenostavne, skromne konstrukcije avtentiènih materialov (vidnibeton, les in steklo) izprièuje najelementarnejšo logik te�e in

Vznemirljivo je graditi v naravnem o

o

o

The graveyard in Srebrnièe was built in year 2000, although the architecturalcompetition was organised as early as 1989 - still in the former Yugoslavia. Theprizewinning competition entry proposed a forest graveyard, far removed fromthe town, and with isolated architectural buildings placed in the wider greensetting. Transition from one world to the other is emphasised by a long path, alley,running as a narrow slit in the dense flamboyant forest. The parting area lies in thegraveyard's optical axis. It consists of two parts the parting hall and partingchapels.The environment's natural form is extremely rich. Thus architecture establishesdialogues with the environment by using contrasts between amorphous naturalforms and strict geometrical order of the architecture, natural and abstract (trees,wood - timber, concrete with wooden imprints, completely smooth concrete),material and spiritual, spontaneous and rational and living and dead.

abstract

graveyard, forest graveyard, forest, Srebrnièe

key words:

UDK


726.8

pokopališèe, gozdno pokopališèe, gozd, Srebrnièe

The Srebrnièe Graveyard - The Parting Hall and Service Buildings

The authors of the Srebrnièe graveyard near Novo mesto were granted thePleènik award for year 2001, prof. Vodopivec was granted the Piranesiaward for year 2000

Avtorji so za pokopališèe Srebrnièe dobili Pleènikovonagrado za leto 2001, prof. Vodopivec za arhitekturonagrado Piranesi 2000.

Investitor: Komunala, Novo mestoktura in interier: Aleš Vodopivec,

Leto izvedbe:

Arhite

rajinsk arhitektur :,

Površina objekta: 7 m

u.d.i.a.sodelavka Nena Gabrovec, u.d.i.a.

K a a Dušan OgrinDavorin Gazvoda u.d.i.k.a.2000

95

, u.d.i.k.a.

2

Aleš Vodopivec

11

POKOPALIŠÈE SREBRNIÈE - POSLOVILNA DVORANA IN SERVISNI OBJEKT

podpore. Njena izpovednost temelji na odnosu med polnim inpraznim, stenami, odprtinami in stebri. Znaèaj posameznihprostorov oblikuje kvaliteta in kolièina dnevne svetlobe. Niènovega, presenetljivega in vznemirljivega ni v objektihpokopališèa Oblikovni svet narave je neizmerno bogat. Zatovzpostavi arhitektura dialog z okoljem preko kontrasta medrašèenimi oblikami narave in strogostjo geometrijskega redaarhitekture, med naravnim in abstraktnim (drevje, lesa - �aganles, beton z odtisom lesa popolnoma gladek beton), medmaterialnim in spiritualnim, med spontanim in racionalnim, med�ivim in ne�ivim.

Mislim, da je bistvo projekta najbolj natanèno oznaèil prof.Yehuda Safran: " Je èista, asketska arhitektura, ki dosegaprese�ek z jasno mental Èeprav �ivimo v dobi visoketehnologije, ostaja arhitektura zavezana mistiki, jasni inkoncentrirani gesti èloveka, ki se skozi ta medij izra�a. To veljatudi za umetnost. Takrat ko je

ji polni moèi..."

.

,

...no potezo

umetniški izdelek berljiv, osušen,lahko nastopi misel v svo

.

Slika 2: Poslovilna dvorana.The parting hall. 0 10 20 30m

Slika 1: Situacija - prva faza.The layout - phase 1. 0 20 40 100m

1 glavni vhod2 servisni objekt3 aleja4 poslovilna dvorana, ve�ice5 sprevodna pot6 �arna polja7 grobna polja8 anonimni pokop9 stranski vhod10 parkirišèa

10

2

1

3

6

4

5

6

8

7

7

9

tlorislayout

fasada Aelevation A

C

B

F

fasada Belevation B

fasada Celevation C

prerez Fsection F

prerez Esection E

fasada Delevation D

A

D

E

Aleš Vodopivec

12

POKOPALIŠÈE SREBRNIÈE - POSLOVILNA DVORANA IN SERVISNI OBJEKT

Slika 3: Jasa s poslovilno dvorano.The meadow with the parting hall.

Slika 4: Glavna aleja.The main alley.

Slika 5: Poslovilna dvorana.The parting hall.

13

Aleš VodopivecPOKOPALIŠÈE SREBRNIÈE - POSLOVILNA DVORANA IN SERVISNI OBJEKT

prof dr Aleš VodopivecFakulteta za arhitekturo

Univerza v [email protected]

Slika 9: Poslovilni objekt - pogled s severa.The parting hall - view from the north.

Slika 10: Poslovilni objekt - pogled s severa.The parting hall - view from the north.

Slika 11: Grobna polja s poslovilnim objektom.Burial plots with the parting hall.

Slika 6: Pristop s servisnim objektom.Access with service buildings.

Slika 7: Pogled z juga.View from the south.

Slika 8: Prostor pred ve�icami.The space between the parting chapels.

Miloš Florijanèiè

14

Triprogramska hiša Šmartinka, ki le�i v primestju Ljubljane, je bila zgrajena vprostoru, ki hitro spreminja svoje oblièje. Gradnja za trg je narekovalamaksimalno fleksibilnost. V ta namen so izdelani èitljivi programski segmentirazliènih karakterjev po vertikalnem skladu. Temu se prilagaja tudi fasada, ki setroslojno deli po vertikali. Logistika poti razliènih uporabnikov je zahtevna, sajmora omogoèiti soèasno in nemoteèo uporabo komunikacijskih vertikal.Konstrukcijsko sodi stavba med preprostejše armiranobetonske skeletnekonstrukcije z nekoliko veèjim razponom, kot je to obièajno pri sorodnih objektih.Konfiguracija stavbe v celoti kakor tudi oblikovanja èlenov in stavbnih mas slediurbanistiènim in lokalnim pogojem.

izvleèek

2oo3 / 2 ARŠMARTINKA -VEÈNAMENSKA HIŠA V LJUBLJANI

kljuène besede:

Triprogramska hiša v primestju Ljubljane je bila zgrajena vprostoru, ki hitro spreminja svoje oblièje. Tri programe, ki le�ijodrug na drugem sestavljajo trgovine v pritlièju, pisarne vnadstropjih in stanovanjske enote na strehi oziroma terasi.Gradnja za trg je narekovala maksimalno fleksibilnost za bodoèekupce in uporabnike tako trgovskih kot pisarniških prostorov,obenem pa se je zahtevala maksimalna individualnost zastanovalce. Cilj je torej bil predvideti ekstenzivno in profitabilnotlorisno površino za bodoèe poselitve znotraj urbanistiènih, zelorestriktivnih prostorskih doloèil. Oblikovanje je sledilo temnamenom (npr.: stanovanjske enote so nastale kot zahtevanamansarda objekta) v najveèji mo�ni meri, tako programsko koturbanistièno. Na nek naèin bi lahko govorili o obliki, ki nastajamed spontanostjo zahtev in kontrolo oblikovalca.

Namen je bil napraviti èitljive programske segmente razliènihkarakterjev po vertikalnem skladu. Odprto pritlièje za trgovine,zelo urejeno sredino za pisarniški program in razèlenjenostanovanjsko eta�o na terasi. Zaradi relativne višine stavbe gledena okolico, so dnevni prostori stanovanj dobili veliko stekleno"oko", ki gleda proti mestnemu središèu.

Zahtevna je logistika poti treh razliènih uporabnikov.Zagotoviti je bilo potrebno èasovno in prostorsko nemotenoindividualno rabo za vsako kategorijo uporabnikov. Pravparalelni procesi, ki se ne motijo med sabo, dopolnjujejo paponudbo in regulirajo frekvenco gibanja v hiši so tisti momentarhitekture, ki daje poseben karakter tej veènamenski strukturi.

Konstrukcijsko sodi stavba med preprostejše armirano-betonske skeletne konstrukcije. Glede na ceno konstrukcije vprimerjavi s celotno ceno gradnje se je bilo smiselno odloèiti zaveèji razpon in prosto fasado, ki omogoèa razliène programskodoloèene zamike po posameznih sklopih ali eta�ah. Posebnost je"temelj", ki nosi škatlasto ostenje stanovanjskega dela stavbe vmansardi.

Fasade se prilagajajo troslojnemu izrazu programske delitvepo vertikali. Stavba prehaja od èisto odprtega pritlièja, ki gazaznamuje le zelenkasta gladka steklena opna veèjega rastra,preko pisarniškega programa, ki ga tvori mre�a navzven obrnjenefasadne konstrukcije, do zakljuènih eta� dupleksov stanovanjskihenot, ki imajo polne stene z odprtinami in lastne terase v atrijskiizvedbi.

Konfiguracija stavbe kot oblikovanja mas sledi urbanistiènimin lokalnim pogojem. Zamiki v prerezu niso mišljeni kotdinamika stavbne mase, ampak predstavljajo artikulacijourbanistièno arhitekturnih doloèil: kot arkada v pritlièju,poudarjen mezanin, atika kot mansardni element… Ob teh je tu ševpeljevanje vogala na kri�išèe, zaprta fasada na vzhod, kjer sepredvideva nadaljevanje niza ob �alski ulici…

The three-programme building "Šmartinka", which lies in Ljubljana's outskirts,was built in an area that is rapidly changing its' form. Commercial developmentdemanded maximal flexibility. Thus legible programme segments of differingcharacter were provided and structured vertically. The logistics of passages forvarious users is demanding since it has to ensure simultaneous and unobstructeduse of the communication verticals. The building's construction is a simplereinforced concrete skeletal construction with spans, somewhat wider than iscommon in similar buildings. The entire building's configuration, but also thedesign of its' particular parts and building masses, are aligned to urbanistic andlocal conditions.

abstract

architecture, multipurpose building, commercial development, verticalstructuring of programmes, flexibility, skeletal construction

key words:

UDK


72

arhitektura, veènamenski objekt, gradnja za trg, vertikalna delitev programa,fleksibilnost, skeletna konstrukcija

Architects prof. Florijanèiè and dr. Blenkuš were awardedthe �upanèiè prize for 2002 for the "Šmartinka" building.

Arhitekta prof. Florijanèiè in dr. Blenkuš sta za objektŠmartinka dobila �upanèièevo nagrado za leto 2002.

The "Smartinka" - Multipurpose Building in Ljubljana

Investitorja: I.S.O.d.o.o.Primorje d.d.

ktura: Miloš Florijanèiè, u.d.i.a.Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Sodelavci: Jerneja Fischer Knap, Rok Benda,Primo� Hoèevar, Mitja Zorc

Leto izvedbe:

Arhite

Leto projekta :

Površina objekta: m

PZI 20002002

8 5002


15

ŠMARTINKA - VEÈNAMENSKA HIŠA V LJUBLJANI

Slika 3: Tloris pritliène - trgovske eta�e.Layout of the ground floor - the shopping level.

Slika 1: Tloris stanovanjske eta�e.Layout of the residential floor.

Slika 2: Tloris poslovne eta�e.Layout of the office floor.

Slika 5: Vzdol�ni rerez B.Traverse section B.

0 10 20m

B

A

Slika 4: Preèni prerez A.Cross section A. 0 10 20m


16

ŠMARTINKA - VEÈNAMENSKA HIŠA V LJUBLJANI

Slika 6: Pogled s severne strani. Stanovanja so zamaknjena, poudarjen je vogal in venec nad poslovno eta�o. (foto Miran Kambiè)Northern view. The apartments are drawn back. Emphasis is on the corner and cornice above the office level.

Slika 7: Pogled z ju�ne strani. Stanovanja se odpirajo proti jugu in spogledom presegajo nizko strukturo ob Šmartinski cesti. (foto MiranKambiè)Southern view. Apartments open up towards the south, with viewsreaching across the lower structures along Šmartinska Street.

Slika 8: Pogled z zahodne strani. V pogledu / prerezu je poudarjenaartikulacija stavbnih mas. (foto Miran Kambiè)Western view. The view / section emphasises the building'sarticulation of masses.

17

Miloš FlorijanèièŠMARTINKA - VEÈNAMENSKA HIŠA V LJUBLJANI

prof Miloš FlorijanèièFakulteta za arhitekturo


Slika 10: Terasa stanovanja. Strešni vrt nudi zasebnost, mir in nemotenrazgled. (foto Miran Kambiè)The apartment's terrace. The rooftop garden offers privacy, peaceand unobstructed views.

Slika 9: Detajl strešnih stanovanj. (foto Miran Kambiè)Detail of the rooftop apartments.

delowork

bivanjeliving

trgovinatrade

9 enot9 units

2-16 enot2-16 units

4 enot4 units

Slika 13: Èlenjena in razmejena interna komunikacija.Structured and delineated internal communication.

Slika 12: Delitev programskih segmentov po vertikali.Vertical separation of programme segments.

Slika 11: Fleksibilna zasnova stanovanjskih, poslovnih in trgovskih površin.Flexible concept of residential, office and retail surfaces.

Tadej Gla�ar

18

Osnovna šola je umešèena na rob mesta ob stanovanjskem naselju, na parceloporašèeno z gozdom, v krajino z grièevnato topografijo, globokimi vrtaèami.Znaèilnosti okolja so v zasnovi in elementih arhitekture šole poustvarjene naizviren naèin, tako da je dose�ena intenzivna interakcija med gozdno krajino inšolsko zgradbo.Objekt je v prostor umešèen tako, da oblikuje razmejnico med urbanim cestnimobmoèjem in gozdno pokrajino. Sestavljata ga dve prostorski enoti z vhodnoplošèadjo na eni strani in šolskim dvorišèem na drugi strani.Zasnova objekta omogoèa enostavno in jasno delitev razliènih generacij uèencev.Strukturiranost samega objekta je hkrati tudi jasen odraz zahtev razliènihprogramov, ki se v njem nahajajo.Komunikacija, ki teèe med volumnoma zgradbe šole, je prostor do�ivljanja hišekot celote. Šola je racionalni, produktivni in generièni sistem, ki premišljenoupošteva znaèilnosti umestitve v kontekst.

izvleèek

2oo3 / 2 AROSNOVNA ŠOLA OB RIN�I V KOÈEVJU

kljuène besede:

Odnos lokacija - šola terprogram - struktura objeka

Prostor lokacije zaznamuje izrazita naravna krajina zgrièevnato topografijo, kraškimi vrtaèami in bujno gozdnovegetacijo. Na lokaciji se nahaja tudi opušèen peskokop Stavbaosnovne šole je v prostor umešèen tako, da oblikuje razmejitvenolinijo med urbanim cestnim obmoèjem in gozdno pokrajino.Stavbna zasnova izhaja iz zaprtega, introvertiranegaprostorskega sistema. Sestavljata ga dve prostorski enoti v oblikièrke "

odni volumen je obrnjen proti severu in le�i v bli�ini cesteter vsebuje poljavni program šole (knji�nica, jedilnica,veènamenska dvorana). Drugi volumen slu�i prostorom uèilnic,ki so odprte proti jugu in se prepletajo z gozdno pokrajino. Obavolumna se

èni obdelavi notranjih površin.Zasnova objekta omogoèa enostavno in jasno delitev

razliènih generacij uèencev. Vzhodni pomol prednjega volumnapredstavlja telovadnica, ki le�i v jami nekdanjega peskokopa.Drugi pomol vsebuje jedilnico, kuhinjo in administrativneprograme. Med njima je vhod v šolo nad katerim je kot mostpolo�en prostor knji�nice. V vzhodnem krilu drugega, to jeju�nega volumna, so uèilnice prve, v zahodnem pa uèilnice drugein retje triade. Krili povezuje dvonadstropni veènamenskiprostor. Uèilnice so odprte proti gozdni krajini in povezane prekoširokega hodnika s specialnimi uèilnicami in kabineti,obrnjenimi proti šolskemu dvorišèu.

Znaèilnosti okolja so v zasnovi in elementih arhitekture šolepoustvarjene na izviren naèin, tako da je dose�ena intenzivnainterakcija med gozdno krajino in šolsko zgradbo.Strukturiranost samega objekta je hkrati tudi jasen odraz zahtevrazliènih programov, ki se v njem nahajajo.

.

U", ki sta obrnjeni navzven in imata skupno hrbtno stranico.Prvi, vh

med seboj razlikujeta tudi po konstrukcijskem rastruin zaklju

t

Odnos med programom in reprezentacijo

Konstrukcijska zasnova celotnega objekta je armirano-betonski sistem. Oprema prostorov je zamišljena kot sestavni delprostorov uèilnic; sprednja stena je obravnavana kot šolska tabla,zadnja kot razstavna površina. Stranske stene proti hodniku soizkorišèene kot leseni pohištveni elementi. Èetrta stranicauèilnice je v celoti zastekljena v lesenih okvirjih in vizualnoomogoèa vstop okoliške gozdne narave v notranjost. Konènaobdelava sten v vseh komunikacijskih prostorih je vidni beton zodtisi lesene strukture opa�nih elementov.

unikacija, ki teèe med volumnoma zgradbe šole, jeprostor do�ivljanja stavbe kot celote. Šola je racionalni,produktivni in generièni sistem, ki premišljeno upoštevaznaèilnosti umestitve v kontekst.

Kom

The primary school is positioned near the town's edge, by a residential area, on aforested plot, in a landscape with hilly topography and deep karst sink holes.These natural features were reinterpreted in an original manner in the school'slayout and architectural elements, thus intense interaction between the forestedlandscape and school building was achieved.The position of the building forms a limiting edge between the road and urbanarea and forest landscape. It is composed of two spatial units with the entranceplatform on one side and school courtyard on the other.Simple and clear distinction between different generations of pupils is enabled bythe building's layout. It is structured in such a way that it simultaneously clearlyreflects demands of different programmes, stationed within.The communication, running between the school's volumes, is the entirebuilding's experiential space. The school is a rational, productive and genericsystem, which sensibly respects characteristics of contextual placement.

abstract

primary school, natural landscape, structure, triad, layout, generic system

key words:

The Primary School by the Rin�a in Koèevje

UDK


727.1

osnovna šola, naravna krajina, struktura, triade, zasnova, generièni sistem

The authors of the Primary school Rin�a in Koèevje weregranted the Pleènik award for year 2003 and the Piranesiaward for year 2002.

Avtorji so za OŠ Rin�a v Koèevju dobili Pleènikovonagrado za leto 2003 ter nagrado Piranesi 2002.

Investitor: Obèina KoèevjeMinistrstvo za šolstvo in šport

ktura: Nicholas Dodd, u.d.i.a.Tadej Gla�arVaso J. PeroviæArne Vehovar

Leto izvedbe: 1999-2003

Arhite

rajinsk arhitektur : Ana Ku n,Leto projekta: 1997

Površina objekta: 5 700 m

, u.d.i.a., u.d.i.a.

, u.d.i.a.K a a èa u.d.i.k.a.

2

Tadej Gla�ar

19

OSNOVNA ŠOLA OB RIN�I V KOÈEVJU

Slika 2: Tloris.Layout.

1. nadstropjefirst floor

pritlièjeground floor

0 10 20 30m

Slika 3: Prereza.S section .

0 10 20 30m

B

A

prerez Aelevation A

prerez Belevation B

Slika 1: Situacija.The layout.

0 50 100m

Tadej Gla�ar

20

OSNOVNA ŠOLA OB RIN�I V KOÈEVJU

Slika 4: Vhodna plošèad. (foto Bogdan Zupan)Entrance platform.

Slika 5: Vhod, telovadnica, knji�nica v nadstropju.Entrance, gym, library on first floor.

Slika 6: Notranji prostori med vhodno plošèadjo in dvorišèem. (foto BogdanZupan)Internal space between the entrance platform and courtyard.

21

Tadej Gla�arOSNOVNA ŠOLA OB RIN�I V KOÈEVJU

mag Tadej Gla�arFakulteta za arhitekturo


Slika 7: Trakt druge in tretje triade - maticne uèilnice.Second and third triad's wing - home classrooms.

Slika 8: Trakt prve triade.The first triad's wing.

Slika 9: Šolsko dvorišèe. (foto Bogdan Zupan)The school courtyard.

Slika 10: Vhodni nadstrešek.Entrance canopy.

Slika 11: Veènamenska dvorana.Multipurpose hall.

Slika 12: Uèilnice povezane s hodnikom.Classrooms connected with the corridor.

Jurij Kobe

22

Vsaka arhitektova gesta pravzaprav pomeni vdor v neko obstojeèo harmonijo.Tako pri gradnji v neokrnjeni naravi, kot pri posegu v �e izoblikovan urbaniprostor ali v zgrajeno zgradbo. Kako tedaj pristopiti k intervenciji v �e izgrajenobjekt, zlasti, èe gre za kvalitetno arhitekturo? Gre pravzaprav za nekakšen dialogs prvotno arhitekturo in arhitektom, ki pa je toliko te�avnejši, èe avtor ne �ivi veè.Tedaj si je potrebno na zastavljena vprašanja njegove odgovore zamišljati!Prikaz govori o treh, na prvi pogled zelo razliènih intervencijah v obstojeèezgradbe, ki pa vendarle ka�ejo neke podobnosti: Vedno se postavlja vprašanje,kako je mogoèe znotraj jezika, ki ga govori originalna arhitektura, opredeliti inizraziti arhitekturo za nove in nekoliko drugaène zahteve. Torej stojimo predvprašanjem, koliko uveljaviti svoj oblikovalski ego: kako moèno gesto novega alikolikšno kolièino dodanega bo prenesla prvotna kompozicija, da bo v sklopu novecelote še nastopala kot enakovredni ali celo kot nosilni del sporoèila nove celote,èe ne �elimo, da bo tu nastopala le kot preostali citat.

izvleèek

2oo3 / 2 ARTRI ADAPTACIJE IN DOZIDAVE

kljuène besede:

Kompleks Mladika v Ljubljani, adaptacija in dozidava zapotrebe Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije

Prenova šolskega kompleksa arhitektov Maksa Fabianija inCirila Metoda Kocha.

preoblikovani. Torej je bila naloga najprej poiskati primernoosnovo ter se nato lotiti sanacije s potrebnimi gradbenimi posegi.Te so vodile naslednje misli:

Protipotresnatami (10 cm) naj bo berljiva - v metalnih dodatkih vratnih

špalet, ki nosijo tudi tosicer v zgradbi nikdar ni bilo. T

podnjega p m podpovršjem zaliti z , so posebej penetrirani, znotranje stra oplato ter zzunanje strani

, kisledijo zidani steni, v zgradbah ni novih zidov.Razrede v bivšem liceju ali velike skupne spalnice v internatu so

deljene

. Delitev naj bi pustila

sten je prozorno).predelne stene, parapetne omarice,

predstavlja dialog z zelo spoštovanimakolegoma. Zavedati se moramo dejstva, da profesorja inpredstojnika dunajske Tehniène visoke šole seveda ni bilomogoèe pogosto priklicati na gradbišèe de�elne srednješolskezgradbe in njegova tedanja odsotnost je v bila v zgradbi povsodberljiva. Drugo te�avo predstavlja dejstvo, da je bila Fabianijevazgradba Licej zasnovana kot šola, Kochova Mladika kot internat.In skozi èas in razliène uporabe sta bili seveda primerno

ojaèitev glavnih opeènih zidov z betonskimiopla

veèino primernega razvoda el. instalacij,èesar la kleti (sedaj izkorišèenega"s ritlièja") in kletni zidovi, ki so obèasno do 1

viseèo podtalniconi izolirani in zašèiteni z betonskoprezraèevani.

Razen protipotresnih ojaèitev in omenjenih zašèitnih oplatobeh obstojeèih

za potrebe razliènih pisarn izkljuèno z monta�nimistenami visoke zvoène izolativnosti, ki smo jih skonstruiraliposebej za ta projekt prvotne prostorekolikor mogoèe berljive (zadnje steklo nadsvetlob monta�nihpredelnih

Monta�ni elementi nosijotudi veèino lokalnega razvoda instalacij: grelna, hladilna voda,

elektrièno komunikacijsko omre�je, n veèinoznaèaju zgradbe tujih

pogled. Tu smo se poslu�ili znanegasemperjanskega naèela zamenjave materialov: svetlobo inpoglede smo v te prostore uvedli skozi steklene elemente v strehi,ki so bili v prvotni zasnovi ploèevinski. Neprekinjen nizek paszasteklitve nad le�eèim �lebom je adomestil ploèevinskega tertako odprl ne le pot svetlobi, marveè predvsem pogled po okolici.Steklo, ki je v strehi nadomestilo predhodno ploèevino, je enojno,

zašèito pred padavinami. Pod njim je ustvarjenprezraèevani sloj, ki tudi sicer loèuje kritino od obodne izolativnekonstrukcije mansardnih prostorov.

rostorov je veèja od zunanje, zajema oziromalovi tud

ponoèi nad

ovci se konèajo konzolno, preden dose�ejo strešni venec.Tako Tudi strešnistolpièi, prvotno so bili leseni in obleèeni v ploèevino, so sedajzastekl

la�i pretiranlesk in s tem pribli�a znaèajpoveèana površina stekel na oknih novo izkorišèenih kletnihprostorov.

uporabili originalne znaèilneviseèe opalne buèe, kar pa v delovnih prostorih po današnjihsvetlobnih standardih ni bilo mogoèe. Ob tem nismo �eleli, da bise skozi okna veèernim sprehajalcelo razkošni viseèi lestenci

napajanje, ... isvetil. Seveda je glavni problem v

mansardnih prostorih ustvariti ustrezno svetlobo in kar mi jevselej še pomembnejše:

n

v kvadratnem rastru tiskano kaljeno steklo debeline 6 mm, inpredstavlja le

Izolativna zasteklitev vnotranjem obodu p

i odbito svetlobo od srebrnega "zrcala" nad pasom zunanjezasteklitve. Nad notranjo zasteklitvijo poteka pas linearnerazsvetljave, ki omesti odboj dnevne svetlobe v"zrcalu" ter navzven govori o dogajanju v zgradbi.

Nova osnovna strešna konstrukcija je jeklena. Novi (leseni)špir

je pas robne zasteklitve lahko zares neprekinjen.

eni. Steklo je pravtako kot horizontalni pas zasteklitve,tiskano v srebrnem kvadratnem rastru, ki na zunaj ub

prvotnega materiala. Podobno je

Najraje bi za umetno osvetlitev

cem kazala moderna svetila ali- v nekdanjih šolskih zgradbah.

Any architectural intervention implies invasion into a certain extant harmony.The statement applies to untouched nature, but also already defined urban spacesor standing buildings. How does one approach such intervention on an extantbuilding, especially one of exceptional architectural quality? It is in fact a kind ofdialogue with the primary architecture and its' architect that is all the moredifficult, if the architect is not among the living. Then one has to imagine answersto the raised questions!The article shows three apparently very different interventions into extantbuildings, which nevertheless show certain similarities. The same question isconstantly imposed, how is it possible to define and express the architecture fornew and somewhat different demands, within the language spoken by the originalarchitecture. Therefore we stand before a question, to what extent can we enforceour own designers ego: how strong can the new gesture be or how many noveltieswill the original composition withstand, so that it can act as an equal bearingframework for the new entity's message, if we don't want it to act only as a remnantquotation.

abstract

adaptation, addition, Mladika, school, villa

key words:

UDK


72

adaptacija, dozidava, Mladika, šola, vila

Three Adaptations and Additions

Jurij Kobe

23

TRI ADAPTACIJE IN DOZIDAVE

Delovne prostore tako osvetljujejo visoko sofisticiranesvetilke s paraboliènim rastrom, z direktnim in indirektnimosvetljevanjem, izdelane v dol�ini segmenta predelne stenekamor so namešèene s posebej izdelano konzolo, na njihovnotranji instalacijski kanal.Takšna razsvetljava po vsej površinizadosti vsem nim standardom v pisarnah, ki so zveèinepravokotnega tloris V veèjihpisarnah je ta razsvetljava dopolnjena s stojeè

Reprezentanènejše prostore smo, kot �e reèeno, skušaliosvetljevati tako, da bodo svetilna telesa kar najmanj videna zzunanjšèine, znotraj zgradbe pa ustvarjala znaèaju prostoraustrezno vzdušje. Nasploh nas ob delu vodi naèelo, da predstavljapoleg svetlobe tudi svetilo enega bistvenih opredelitev znaèajaarhitekture. Tako za posebne prostore skušamo vednoizoblikovati tudi ustrezna svetila:

Fabianijev Licej jezadr�ana in nekako slovesnejša zgradba, s stro�jimoblikovanjem, pa tudi hladnejšimi barvnimi toni. Mladika,internat arhitekta Cirila Metoda Kocha, je nekako svetlejša, boljdomaèna, èeprav zelo mestno a dvaznaèaja

likovanju, ki naj bi skušalo obiskovalca preprièati, da so svetilaavtentièna.

skušajo bivšim šolskimprostorom izoblikovati slovesnejši znaèaj.

pasestavljene v lestence razliè

vkomunikacijskih in reprezentanènejših prostorih navezuje naformo plafonier in viseèih svetilk, znaèilnih za èas nastankazgradbe, vendar tu poudarjena jajèasta forma s poudarjenoutilitarnim okovjem ustvari tisto �eljeno distanco med novimsvetilom in Poleg omenjenih svetil sov reprezentanènejših prostorih namešèene še posebej oblikovanevenène svetilke, podobne, kot smo jih uporabili �e v Cekinovemgradu.

ru opredeljujejo obmoèje venca

Dvonivojska podzemna gara�a skoraj v celoti zapolnjujedvorišèe, ki ga tvorita obstojeèi zgradbi. Ne slu�i le parkiranju(136 mest), marveè so v njegovi "glavi"

namreè �eleli namestiti v obstojeèizgradbi, saj jih tam nikoli ni bilo, so pa danes za

prezraèevalni in hladilni agregati,transformato Izhod iz gara�ev objekta Gara�askoraj povsem v vodi (viseèa podtalnica): piloti v sušnemobdobju slu�ijo kot podpora, v de�evnem kot sidro, da gara�a ne

ranice gara�e spremljata veliki kineti za vse instalacijeza zgradbi, ob njih pa jima sledi svetlobna re�a skozi obeeta�i, ki naj obiskovalcu podzemlja nudi obèutek orientacije,neposredni sve�i zrak, pa tudi navzoènost sonca in de�ja.

osvetlitvea in širine okrog treh metrov.

imi svetilkami.

zgradbi v kompleksu Mladikase razlikujeta tudi po arhitekturnem izrazu;

dostojanstvena zgradba. Tsmo skušali nadaljevati tudi v adaptaciji in novih

vgrajenih materialih, temu smo sledili tudi pri svetilih zapomembnejše prostore. Pri tem se zavestno nismo zatekali kob

V liceju so hodniki osvetljeni z izrazito asketskimi stenskimisvetilkami, ki pa s svojim merilom

Podobne so stropnesvetilke, zelo preproste na hodnikih, v sprejemnih prostorih

nih velikosti in oblik.V Mladiki se oblikovanje svetil splošne razsvetljave

eventualno zvesto repliko.

Te naj dajejo prostoru nevtralnejšo splošno osvetlitev, obtem pa prosto v prostorih, kjertega prvotno ni bilo, hkrati pa so prirejene za obešanje slik, ...

locirani vsi centralnienergetski prostori. Teh nismo

takšno funkcijonujno potrebni:

rska postaja in diesel agregat, UPS...predstavlja tudi vezni trakt med zgradbama. je

zaplava. Stobe

Arhitektura: Jurij Kobe, u.d.i.aMilena Todoriæ, Mira Stantiè,Dominika Batista, Lenka Kavèiè,Maja Ivaniè, Mojca Gu�iè,Polona Filipiè

Projektiranje: 1992 - 1995Leto izvedbe: 2000

Soprojektanti:

Slika 1: Pogled na kompleks.View of the complex.

Slika 4: Monta�ne stene.Partition walls.

Slika 2: Prerez.Section.

Slika 3: Tloris parterja.Layout of the ground floor.

Jurij Kobe

24

TRI ADAPTACIJE IN DOZIDAVE

Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani

Visoka šola za zdravstvo je izredno kvalitetna in zanimivazasnova dveh utilitarnih kubusov z vmesnim komunikacijskimtraktom arhitekta Otona Gasparija iz šestdesetih let. Ostala je priprvi fazi izgradnje. Le enonadstropni del vezne

visoknivo sedaj tolikokrat opevane dobe v slovenski arhitekturi.izredno veliko število zgradb

pravtako

Predvsem pa je pri tem zanimivo naslednje:

Velika kvaliteta Gasparijeve arhitekture sega tudi do detaila:okna, z izredno v

Notranjost zgradbe je izredno svetla in pros

v prvi

Novooblikovano kompozicijo tvorita dva sorazmerno zaprta kubusa,ki ju

omunikacija za celotno zgradbo.Oblikovanje dodanega vsekakor spoštuje o

v

, ki je z višje šole postala fakulteta. V tlorisni zasnovicelote je ohranjena osnova originalne kompozicije, oblikovanjepa je prilagoje

vertikalnimi kotnimi profili,

kljub nekoliko spremenjeni tlorisnidispoziciji nadaljuje

Vendarle je zgodba dograjevanja hiše zavila vTu seveda zadevamo ob vprašanje,

ki sicer ne sodi v , vendar pa pred na nas postavljazahtevo po razpravi o absurdnosti veljavnega zakona o razpisih

nivo pri prenekaterih našihkolegih.

in vhodne partijeje vodil v severni kubus, ki pa �e izkazuje vso skrbnost in

tega èasa namreè ne izkazujejo ledosledne zasnove kompozicije ter nato tlorisa in prereza, marveè

veliko mero raziskovanja in inventivnosti tudi v detailu.Seveda hiša ka�e na sreèo, da se je gradila v èasu pred uvedbokratkovidnih minimalnih standardov za šolske zgradbe.

Arhitekt EmilNavinšek je �e pred tem èasom v ljubljanski be�igrajski gimnazijiter nato v osnovnih šolah raziskoval kompozicijo prostorapredvsem v tlorisnem nizanju uèilnic vzdol�no oziromaparalelno ob velikem osrednjem skupnem prostoru, ki je bil takodnevno osvetljen s preostalih dveh stranic oziroma fasad. Vprièujoèi zgradbi pa se je Gaspari poslu�il umešèanja prostorovob obodu sicer kompaktnega tlorisa, pušèajoè svetlobo v osrednjidel skozi razmike elementov ob robu. Vkljuèno z danes takopopularno njihovo rotirajoèo dispozicijo.

eliko nedeljeno stekleno površino so sevedalesena, vezana, vendar se odpirajo okrog vertikalne srednje osi(kar zahteva najmanj fiziènega napora), z rahlim dvigom krila pase odpre le prezraèevalna re�a.

torna, seveda sèasu primernimi skromnimi a kvalitetnimi zakljuènimi deli.

Investitor je �elel fazi z nadgradnjo obstojeèega objektapridobili èim veè kabinetov in predavalnico, v drugi pa prvotnozastavljeno kompozicijo dveh osnovnih teles dokonèati, vendar sprecej spremenjenim programom, ki zaobjema predvsem velikeskupne prostore; od gara�e, kuhinje z jedilnico do velikepredavalnice, knji�nice in veèjih laboratorijskih uèilnic.

zdru�uje izrazito transparentno zasnovan vezni trakt zrazširjenim programom vhoda v pritlièju ter razliènimi skupnimiprostori v nadstropjih. Tu je umešèena tudi glavna vertikalnak

bstojeèe, zaèeto.Vendar, namenoma, �e v volumnu, torej celoti, pa tudi v detailu,na primer v sinkopiranju fasadnega ritma, �eli govoriti o novizgodbi hiše

no predvideni prvi fazi, torej nadgradnji na strehiobstojeèega severnega kubusa ter hkrati zahtevam programanadaljevanja izgradnje. �eljeni program je v mansardni prostorumešèen tako, da je po obodu razvršèenih kolikor mogoèekabinetov, predavalnica v osrednjem delu pa v najveèji mo�nimeri izkorošèajoè svetlobo nove šedne strehe.

Protipotresna sanacija je tu izvedena z moènimi jekleniminamešèenimi po obodnih vogalih

osnovnih teles originalne tlorisne dispozicije. Jeklena je torej tudikonstrukcija nadgradnje, ki

mre�o ojaèitev osnovne zgrade.v zadnjem èasu

smer, ki je nismo naèrtovali.prièujoèi zapis

,ki drastièno spreminja moralne dr�e

Arhitektura: Jurij Kobe, u.d.i.aMojca Gu�iè, Maja Ivaniè,Polona Filipiè, Miloš Jeftiè, MajaValiè, Rok �nidaršiè

Projektiranje: 2000Leto izvedbe: 2001

Soprojektanti:

Slika 8: Predavalnica.The lecture theatre.

Slika 7: Zasnova fasade.Concept of the façade.

Slika 6: Zasnova prereza.Concept of the section.

Slika 5: Pogled na objekt.View of the building.

25

prof Jurij KobeFakulteta za arhitekturo


Jurij KobeTRI ADAPTACIJE IN DOZIDAVE

Arhitektura: Jurij Kobe, u.d.i.aŠpela Kokalj, Rok �nidaršiè,Urša Podlipnik

Projektiranje: 2001Leto izvedbe: 2003 (v gradnji)

Soprojektanti:

Slika 9: Maketa idejne zasnove.A model of the idea proposal.

Slika 10: Zasnova prereza v mansardi.Concept of the attic section.

Slika 11: Tloris 1. nadstropja, spalnicaLayout of the first floor, bedroom.

Vila v Ulici talcev v Ljubljani

Hiša je imela sreèo, da je naroènik ob svojih �eljah inzahtevah hotel slediti tudi govorici njene arhitekture

Vila z lepo ohranjenimi tremi secesijskimi fasadami je bilagrajena v tedaj obièajni delitvi notranjih prostorov, ki pa nisoimeli neposrednega stika z razmeroma lepim vrtom. Vrtna, ju�na,cesti skrita fasada, tudi ni bila izvedena v skladu z razmeromaambicioznim naèrtom, temveè je kazala le nekako neorganiziranodgovo

moèno naèela vlaga,. Poleg tega je bila hiša slabo

vzdr�evana in�elja naroènika je bila poveèati male dimenzije bivalnih

prostorov, aktivneje izkoristiti kletni in mansardni nivo, terseveda navezati ju�no fasado ter s tem bivalne prostore na vrt.

Odgovor na slednje je bil glede na zateèeno staje razmeromaenostaven. Vrtno fasado karseda odgovarjajoènjeni nasprotni pri èemer okenske odprtine vvisokem pritliè

kolikor mogoèe nevpadljiveèno seveda v navezavi na vrt.

Pri preoblikovanju notranjega prostora smo ob zdru�evanjuoriginalnih sob v veèje vedno skušali nekdanjo delitev slediti vpomenski èlenitvi posameznih prostorov (dnevni prostor se delina dru�abnejši in intimnejši del, oboje povezuje fokus, odprtoognjišèe; še bolj specifièno je èlenjena eta�a, v celotinamenja spalnemu oziroma prostorom naroèniš

lim za�emom prostora oddeljena odboudoira, oba pa s steno omar, ki pa ne pregrajuje v celoti, odkopalnice. Tudi tu kamin povezuje vse tri sklope. Kopalnica selahko od spalnih prostorov vendarle loèi z dodatnim dr

Pri o�ivljanju mansardnega prostora pa smo hiši �eleli vrnitinekdanjo dostojanstvo z neokrnjeno šotorasto streho, kot jo jeimela v originalu.

Svetlobo in veduto sedeèemu ob delovni površini smo dosegliz nizkim pasom nadvenène vertikalne

venèno

pušèali kolikormogoèe original opeèni in leseni stropovi.Potrebna protiporesna ojaèitev je izvedena z dodanimi jeklenimi

n vertikalnimi paliènimi vezmi.Seveda sodi k obnovi tudi ureditev vrta, kjer sledimo èlenitvi

.

r nujnim zahtevam notranjosti.Ob nakupu je bila zgradba v precej slabem stanju: kletne

prostore je z nadgradnjami mansarde je bilogrobo preoblikovano telo strehe

konstrukcijsko marsikje dotrajana.

smo oblikovali, cestni fasadi, smoju in nadstropju potegnili v francosko dimenzijo

ter jim dodali steklene, zazelenjeneterasne površine. Pritli

drugakega para:

spalnica z garderobo je z rah

snimparavanom.

zasteklitve ob rahlodvignjeni osnovnici strešne piramide. Ob tem smo vencu znekolikšno distanco dodali novo horizontalo, ki z novodimenzijo prilagodi dvignjeni strešini.

Konstrukcijo smo razen nove strešne v jeklu,no: tvorijo jo zidovi

horizontalnimi i

v utilitarnen in nekoliko bolj konteplativen del.

Sonja Ifko

26

V sestavku je predstavljena prenova enega naših najpomembnejših spomenikovindustrijske arhitekturne dedišèine, ki je bil po prenehanju obratovanjanajstarejšega dela preurejen v muzejski in predstavitveni prostor podjetjaDravske elektrarne Maribor.Elektrarna Fala je bila prenovljena leta 1998, ob osemdeseti obletnici delovanja,potem ko so leta 1996 izkljuèili še zadnja dva agregata iz leta 1918. Ob prenovijezovne strukture se je lastnik odloèil tudi za prenovo in predstavitev historiènihstruktur industrijske arhitekturne dedišèine. Glavnina prenove, ki je potekala vsodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dedišèine iz Maribora, se je usmerilana strojnico. Konservatorski in restavratorski posegi so bili dopolnjeni z elementimuzejske predstavitve in oblikovanjem poti ogleda delovanja celotnegahistoriènega kompleksa.

izvleèek

2oo3 / 2 ARHIDROELEKTRARNA FALA - PRENOVAHISTORIÈNEGA INDUSTRIJSKEGA KOMPLEKSA

kljuène besede:

Hidroelektrarna Fala je nastala v èasu prve svetovne vojne inje bila zaradi tehniènih in arhitekturnih kvalitet leta 1986razglašena za tehnièni spomenik lokalnega pomena in vkljuèenana listo spomenikov, predlaganih za vpis v register spomenikovdr�avnega pomena.

Graditi so jo zaèeli leta 1914, da bi s svojo energijooskrbovala Gradec z okolico, vendar je sprememba meja razmerepreoblikovala v tolikšni meri, da je energija Fale postala vobdobju med obema vojnama pomembna prednost in potencialpri industrializaciji severovzhodne Slovenije, še posebejMaribora. Elektrarno so projektirali v baselskem Biroju EmilFaesch. Lokacijo na Dravi so izbrali zaradi ugodnega vodostajain dobrih mo�nosti za gradnjo, ki jih tako kompleksni objekti navodi zahtevajo, ter predvsem zaradi anga�iranosti mariborskihpodjetnikov, ki so si pridobili koncesijo za njeno upravljanje.

Osrednji del kompleksa predstavlja vodna pregrada, ki jotvorita strojnica z osmimi agregati in jez s petimi prelivnimi polji.Ob njiju so še objekti zunanjega stikališèa, sistem zapornic zzapornièarsko hišo, transformatorska postaja lastne rabe in šenekateri pomo�ni objekti. Prvotno je bila ob desnem breguzgrajena tudi pot za splavarje, pozneje so na njenem mestuzgradili dva sodobna agregata.

Prenova se je zaèela po opustitvi aktivne proizvodnje v staristrojnici in prenehanju delovanja še zadnjih dveh najstarejšihgeneratorjev leta 1996. Takšne razmere so ponudile mo�nosti zanjeno drugaèno rabo. Lastnik, podjetje Dravske elektrarneMaribor, se je odloèil v historiènem delu predstaviti zgodovinoobjekta in urediti muzejskopredstavitveni prostor podjetja, ki jebil v prvi fazi predviden izkljuèno za oglede najavljenih skupin.�e v zaèetku je prenova predvidevala kompleksnejšo muzejsko

Izhodišèa

predstavitev v prihodnosti. Zakljuèek del je leta 1998 sovpadal zosemdeseto obletnico delovanja elektrarne.

Koncept prenove sta od zaèetka opredeljevali dve izhodišèi:na eni strani pomembna, vendar tudi specifièna dedišèinaindustrijskega objekta, ki smo jo �eleli predstaviti obiskovalcem,na drugi stani pa determiniranost, ki je posledica aktivneproizvodne vlogo tega kompleksa, ki je še vedno pomembnapregrada v sistemu delovanja ostalih dravskih elektrarn ter je znovimi generatorji tudi pomemben proizvajalec elektrièneenergije.

Izhodišèe dela je predstavljala študija Idejna zasnova inprezentacija stavbne in strojne dedišèine elektrarne Fala inzasnova muzeja v njej [Sonja Ifko, 1996], ki je preuèilapredlagane mo�nosti novih funkcij na obmoèju elektrarne in jebila tako izhodišèe priprave projekta prenove elektrarne.

Delo na projektu, ki je v èasu nastajanja oral ledino prenoveobmoèij industrijske dedišèine, je potekalo v aktivnemsodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dedišèine iz Mariborain odgovornim konservatorjem, prof. Alešem Arihom, ter zlastnikom, s podjetjem Dravske elektrarne Maribor, ki je s svojimistrokovnjaki obvladovalo prenovo strojne in elektrotehnièneopreme. Povezovanje razliènih strokovnjakov je pri prenovikompleksnih sistemov, kot je industrijska dedišèina, namreènujno. Za zagotovitev kvalitetne prenove je treba �e v faziraziskovanja in evidentiranja natanèno raziskati vse razvojne infunkcionalne znaèilnosti, saj lahko šele njihova celostna analizada smernice za natanèno in uspešno prenovo ter celostno varstvo.Pomembno je, da varstveni, še prej pa tudi analitiènoraziskovalniproces, kot izhodišèe obravnava celoten kompleks, nato panjegove posamezne funkcionalne dele (objekte in strukture). Na

Varstveni pristop in interpretacija

The article presents renewal of one of our most important monuments of industrialarchitectural heritage, which was redesigned to hold a museum and exhibitionspace of the company Dravske elektrarne Maribor, after operations ceased. Thehydroelectric power plant Fala was renewed on the eightieth anniversary ofoperation, after the two last aggregates from 1918 were shut down in 1966.Following reconstruction of the dam, the owner decided to renew and present thehistorical structures of industrial architectural heritage. The focus of renewal,carried out in cooperation with the Office for protection of cultural heritage inMaribor, was on the . Conservation and restoration work wascomplemented with elements of the museum presentation and design of the pathsfor viewing operation, running through the whole historical complex.

power house

abstract

industrial architectural heritage, renewal, adaptive reuse

key words:

The Hydro-electric power plant Fala - Renewal of an Historical Industrial Complex

UDK


725.4: 719

industrijska arhitekturna dedišèina, prenova, nova prilagojena raba

Sonja Ifko

27

HIDROELEKTRARNA FALA - PRENOVA HISTORIÈNEGA INDUSTRIJSKEGA KOMPLEKSA

ta naèin namreè lahko posege usmerjamo tako, da ohranjamo vsetemeljne funkcionalne elemente, ki so za ohranjanje celoviteprièevalnosti industrijskega kompleksa nujni.

Analiza obstojeèega stanja je pokazala, da so ostali ohranjenivsi prvotni deli elektrarne. Izgradnja treh novih agregatovpraktièno ni posegla v prvotno strukturo. V strojnici so ostaliohranjeni vsi generatorji z vso pomo�no opremo. Nekateriobjekti so bili delno gradbeno �e prenovljeni, saj se je prenovakompleksa zaèela �e v zaèetku 1990-ih, vendar brez upoštevanjakonservatorskih usmeritev. Takrat so prenovili veèino fasad injezovno zgradbo.

Glavni del prenove se je tako usmeril na objekt strojnice.Vzporedno so bili izvedeni še nekateri manjši posegi na ostalihobjektih.

Strojnica ali turbinska hiša je jedro elektrarne, kjer sonamešèeni turbine in generatorji. Na Fali je bilo na strojniconeposredno navezano stikališèe. Monumentalni prostor strojnicetlorisne dimenzije 80 x 12 metrov in višine 14,5 metrov,postavljen na reèno dno, je grajen iz armiranega betona, prekrit zdvokapno streho. Stropna plošèa nad strojnico je tankaarmiranobetonska lupina (na temenu debela okoli 4 centimetre),ki med loki, razporejenimi v rastru 8 metrov, prekriva prostor. Naosrednji volumen strojnice se na severni strani navezujejostikališèe in prvotni upravni prostori, ki so jih v 1960-ih preselili vnovodograjeni del.

Falska elektrarna je bila konstrukcijsko moderno zasnovana.Njena glavna znaèilnost je èista racionalna zasnova, ki temelji naizhodišèih klasiène aksialne kompozicije. Dekoracija je šeprisotna, vendar minimalna in navezana predvsem naoblikovanje opreme. Govorimo lahko o podobnem odnosu, kotga je do oblikovanja betona imel njegov takrat najbolj znaniprotagonist August Perret, o klasiènem racionalizmu, ki se ševedno popolnoma na odpove dekorativnosti. To je še posebnodobro vidno pri oblikovanju jezovne zgradbe.

Prenova

Kvalitetno oblikovana notranjost z elementi Art decooblikovanja je bila sicer �e dodobra predelana in delnoizgubljena, vendar je bilo mogoèe veèino elementov oèistiti inprezidano severno steno osvoboditi naknadnih dozidav. Nekateriunièeni elementi opreme, predvsem luèi in ograje, so bili na novoizdelani po originalnih naèrtih in postavljeni na prvotno mesto.Strojnica je po prenovi dobila svojo prvotno podobo. Ob strojihso dodane le napisne table z osnovnimi tehniènimi podatki. Vprimeru izvedbe naèrtovane muzejske predstavitve je to mo�nopostaviti vzdol� nizvodne stene.

Po zakljuèku obratovanja so zaprli in z betonom zasuli sedemod osmih turbinskih polj s horizontalnimi Francisovimiturbinami. Eno turbinsko polje so, pod vodstvom strokovnjakoviz elektrarne, odprli za ogled obiskovalcev. Vgrajeno turbino soustrezno konservirali in z odprtjem zunanje lupine omogoèiliogled njene notranjosti. Prav tako je predstavljena tudi zunanjostenega od vtoènih polj, in sicer s sistemom zapornic, ki pa nedeluje. Oba posega sta pomembna za predstavitev delovanjaobjekta.

Veliko manj sreèe kot strojnica je imela stara stikalnica obnjej, ki so jo sredi 1960-ih prenovili in staro opremo odprodali.Sedanja prenova je ta prostor namenila ureditvi sprejemnega inpredstavitvenega prostora, kjer se obiskovalci z AV-projekcijoseznanijo z zgodovino in ostalimi znaèilnostmi kompleksa, slu�ipa tudi kot prostor za razliène prireditve in predavanja podjetja.

Arheologijo tega vitalnega prostora elektrarne po prenoviponazarjata tlak in celostenska fotopoveèava. Na mestih, kjer sobile razvršèene razdelilne omare, je z leseno površino oznaèenalega omar, s talnimi luèmi pa so oznaèene lokacije glavnihštevcev. Naknadno zgrajene stene proti strojnici so odstranjene innadomešèene s celostensko zasteklitvijo. Poseg prostor pove�e sstrojnico in ustvari prvotno zasnovano strukturo prostora. Vprostoru pod stikalnico je urejen manjši predstavitveni prostorcelotne verige dravskih elektrarn.

Prenova je omogoèila ohranitev in predstavitev enega našihnajpomembnejših spomenikov arhitekturne dedišèine 20.stoletja. Njena uèinkovitost je v veliki meri posledica aktivneanga�iranosti lastnika in njegovega zavedanja razvojne prednostiohranjanja lastne tradicije. Prenovo je znal vkljuèiti v svojrazvojni koncept in se ambiciozno zavzema za temeljitejšomuzejsko predstavitev. Vendar je v tem kontekstu treba opozoritina nedavne neustrezne posege, ki brez konservatorskih usmeritevposegajo v historièno strukturo in s tem zmanjšujejo njegovokvaliteto in prièevalnost. Temeljna prednost predstavljeneprenove je bila v celostni obravnavi in ohranjanju kompleksnostidedišèine obmoèja, ki se ni usmerila le na nekatere strukture,ampak je ohranila tudi njegovo funkcionalno celovitost, slednjaje v primeru varstva industrijske dedišèine na delujoèih objektihte�ko dosegljiva.

analitiènoraziskovalna

faza

izhodišèa zadoloèanjevarstvenihposegov

1. zgodovinskoprièevalne znaèilnosti2. tehnološko-tehniène znaèilnosti3. stavbno-konstrukcijske znaèilnosti4. prostorsko-razvojne znaèilnosti

1. vrednotenje industrijskega kompleksakot primarne produkcijske enote

2. vrednotenje industrijskega kompleksav odnosu do širšega prostora

3. vrednotenje posameznih struktur inobjektov

1. doloèitev posegov - nivo industrijskegakompleksa

2. nivo širšegaprostora oziroma industrijske krajine

3. nivo posameznihstruktur in objektov

doloèitev posegov -

doloèitev posegov-

opredelitev dedišèine z vidika razvojnihpotencialov

priprava študije izvedljivosti projektaprenove

sinteza informacij analize - evidenèni list

vrednotenje

vars

tven

ipro

ces

proj

ektn

i pro

ces

Slika 1: Shema raziskovalnovarstvenega pristopa za obmoèja industrijskearhitekturne dedišèine.A sketch of the research-protection approach for areas of industrialarchitectural heritage.

Investitor: Dravske elektrarne MariborPrenova: Sonja Ifko, u.d.i.aLokacija: Fala 24, FalaLeto izvedbe: 1998

Sonja Ifko

28

HIDROELEKTRARNA FALA - PRENOVA HISTORIÈNEGA INDUSTRIJSKEGA KOMPLEKSA

Slika 2: Zraèni posnetek elektrarniškega kompleksa (vir: Dravske elektrarne Maribor).Aerial view of the power plant complex (source: Dravske elektrarne Maribor).

Slika 3: Prenovljena strojnica.Renewed power house.

Slika 4: Ohranjena turbina.Preserved turbine.

29

Sonja IfkoHIDROELEKTRARNA FALA - PRENOVA HISTORIÈNEGA INDUSTRIJSKEGA KOMPLEKSA

Sonja IfkoUniverza v Ljubljani

Fakulteta za [email protected]

Viri:

Arhivsko gradivo podjetja Dravske elektrarne Maribor.Ifko, Sonja: Muzej na elektrarni Fala, Idejna zasnova varstva in prezentacija

stavbne in strojne dedišèine ter zasnova muzeja. Maribor, 1996.Ifko, Sonja: Analitièna študija mo�nosti umestitve muzeja dravskih elektrarn v

historièni del elektrarniškega kompleksa. Maribor, 1998.

Slika 7: Prenovljena stikalnica, pogled iz strojnice.Restored control room, view from the generator room.

Slika 8: Arheologija stikalnice je predstavljena v tlaku in s fotopoveèavo.Archaeology of the control room is presented by paving and photo-enlargement.

Slika 9: Stikalnica, v kateri je urejen sprejemni prostor z AV-projekcijo.The control room, which holds the reception and projection room.

Slika 6: Prenovljena strojnica.Renewed power house.

Slika 5: Zaèetek prenove.Beginning of renewal.

Günter Konieczny

30

Predlogi za ureditev hiše in domaèije - primeri v okviru razvoja vasi Sensbachtalzadnjih deset let.Predlogi urejanja v okviru obnove vasi so bili predstavljeni mešèanom v oblikiskic ali v realizacijah. Prikazane so bile gradnje oziroma vgradnje elementov, dabi obdr�ali znaèilnosti vasi in njeno obliko ali da bi te stvari izboljšali.Vsi prikazani predlogi oblikovanja so bili priporoèeni v okviru razvoja inplaniranja vasi, knji�ico z njimi pa so dobila vsa gospodinjstva. Tako bodo lahkopredlogi realizirani tako v zasebni kot v dru�beni gradnji.

izvleèek

2oo3 / 2 ARDORFERNEUERUNG; SENSBACHTAL,DEUTSCHLAND, HESSEN

kljuène besede:

Sensbachtal ist eine kleine Gemeinde in Hessen. Sie bestehtaus drei Ortsteilen: Ober-Sensbach, Unter-Sensbach, Hebstahlund liegt im hessischen Odenwald, südöstlich von Frankfurt/Darmstadt.

Die Dorferneuerungs- und Dorfentwicklungsplanung wirdseit 1986 durchgeführt. Mit Erlaß vom 12. Februar 1990 hat dasHessische Ministerium für Landwirtschaft, Forsten undNaturschutz die Gemeinde Sensbachtal mit allen drei Ortsteilenals Förderschwerpunkt im Dorferneuerungsprogramm desLandes Hessen anerkannt. Wenn nunmehr nach mehr als zehnJahren das Dorferneuerungsprogramm ausläuft, so ist sicher auchetwas Wehmut dabei, denn die Dorferneuerung hat nachhaltigeVeränderungen in der Gemeinde bewirkt. Wer heute mit offenenAugen durch den Ort geht, kann dies leicht feststellen.

Die Gemeinde hat vom Dorferneuerungsprogramm profitiertund ist in ihrer Entwicklung deutlich vorangekommen. Hierbeiwar die finanzielle Förderung nicht der einzige, aber ein sehrwichtigerAspekt.

An kommunalen Maßnahmen wurden in diesen zehn Jahrenu. a. realisiert:

- Gemeindezentrum mit Feuerwehr - und Rathaus imOrtsteil Unter-Sensbach

- Renovierung des Dorfgemeinschaftshauses im OrtsteilHebstahl

- Neuanlage eines Freizeit - und Feuerlöschteiches imOrtsteil Ober-Sensbach

- Einrichtung eines Kinderspielplatzes im Ortsteil Ober -Sensbach

Von der Dorferneuerung begleitet wurden aber auch vieleandere Projekte, wie z. B. die Planung des Umkleidegebäudes amSportplatz im Ortsteil Ober-Sensbach oder der Neubau des

Kindergartens im Ortsteil UnterSensbach. Geplant ist noch inVerbindung mit dem Flurbereinigungsverfahren Unter-SensbachderAusbau der Grünesgasse.

An direkten Fördermitteln flossen bisher für 15 kommunaleMaßnahmen mehr als eine Million und für über 120 privateMaßnahmen mehr als zwei Millionen Zuschüsse. Hochgerechnetbedeutet dies, dass im vorgenannten Zeitraum mindestens zwölfMillionen DM (ca. 6,2 Millionen €) in der Gemeinde investiertwurden. Für mittelständische Betriebe aus der Gemeinde und derRegion bedeutet dies eine nachhaltige Verbesserung derAuftragslage und die Sicherung vonArbeitsplätzen.

Im Landesvergleich fällt die außerordentlich hohe Zahl vonprivaten Maßnahmen auf. Daraus kann gefolgert werden, dass dieMöglichkeiten, die die Dorferneuerung bietet, insbesondere vonden privaten Bauherren außerordentlich gut angenommenwurden. In vielen Fällen konnten auch erst durch die Zuschüssedes Landes die einzelnen Projekte durchgeführt werden.

Mit der folgenden Übersicht wollen wir sowohl einen Teil derdurchgeführten Maßnahmen dokumentieren, als auchEmpfehlungen und Ratschläge für künftige Bauvorhaben geben.Die Broschüre wurde gemeinsam mit der Gemeinde erstellt undden Bürgern ausgehändigt. Die Broschüre soll aber auch zumNachdenken anregen und Hauseigentümer und Handwerker inBezug auf die Gestaltung zukünftiger Maßnahmen beraten undinformieren.

In Sensbachtal wurden die drei Hauptziele des Dorferneu-erungsprogrammes erreicht:

1. Erhaltung und Förderung des Dorfes als wertvollenLebensraum

2. Erneuerung zu einer breiten Bewegung zu machen3. nach einem gemeinsam abgestimmten Konzept handeln.

Proposals for the design of a house and farm - examples within the framework ofdevelopment of the village Sensbachtal during the last ten years. Proposals forplanning rehabilitation of the village were presented to local inhabitants assketches or completed projects. Examples of construction or use of elementswere shown, which should maintain the characteristics of the village and its'form or improve conditions.All shown design proposals were provided as recommendations for developmentor planning in a booklet given to all the households. Thus these proposals willpossibly be executed by private or organised development.

abstract

village development, village renewal, renewal programme, village design,planning, proposals with examples, designing with local characteristics

key words:

Obnova vasi Sensbachtal, Hessen, Nemèija

UDK


711.3

razvoj vasi, obnova vasi, program prenove, oblikovanje vasi, planiranje,predlogi s primeri, oblikovanje z znaèilnostmi kraja

Rehabilitation of the Village Sensbachtal, Hessen, Germany

Günter Konieczny

31

DORFERNEUERUNG; SENSBACHTAL

sehr ungünstig / skrajno neprimerno

besser / boljše

Städtebauliche Struktur, Baukörperstellung

Ortstypisch:

Wichtig:

- Wechsel von giebel- und traufständigen,größeren und kleineren Gebäuden

- Längliche Baukörper mit traufseitigemEingang

mestne strukture

Dach und Dachgauben schleppgaube

giebelgaube

zwerchhaus

streha in strešne odprtine

Ortstypisch:

Fassadenfasade

Ortstypische Form:

Ortstypische Materialien:

- Umnutzungen und Umbauten Giebelbreitenicht mehr als 12 m

- Neubauten an die Umgebung anpassen(Geschoßzahl, Baukörper, Volumen)

- Symmetrisches Satteldach mit 45 - 55°Dachneigung

- Geringe Dachüberstände- Naturrote Ziegeldeckung- Schlepp - und Sattelgauben, Zwerchhäuser

- Symmetrie- Klare Gliederung- Zonierung der Fassaden

- verputzte Fassaden- Sichtfachwerk- Sandstein- Natursteinsockel- Holzverschalungen (senkrechte!)

Untypisch:

- zu stark strukturierter Putz- Kunststoff - und Faserzement - oder

Bitumenplatten

city-building structures

roofs and attic windows

elevations

Günter Konieczny

32

DORFERNEUERUNG; SENSBACHTAL

sehr ungünstig / neprimerno

besser / boljše

Fenster

Ortstypisch:

okno

besser / boljše

Eingang, Treppe, Tür

Ortstypisch:

Wichtig:

vhod, stopnišèe, vrata

Vorbauten und Balkoneverande in balkoni

Farben

Ortstypisch:

barve

- symmetrische Fassaden- Lochfassaden = mehr Wand als Öffnungen- Senkrecht wirkende Fensterformate- Holzfenster mit Sprossenteilungen- Klappläden

- Holztüren- massive Blockstufen

- keine Stahl-, Aluminium oderKunststofftüren

- kein Materialmix- keine Betonfertigteiltreppen mit aufgelegten

Stufen

Wichtig:

- Die Proportionen des Hauptgebäudesbeachten und aufnehmen

- Material und Farbe abstimmen- Einfache, senkrechte, filigrane Geländer

Wichtig:Keine ortsfremden Materialien verwenden(wie z. B. Aluminium, Kunststoff,Kunststeine, Waschbeton)

- gedämpfte "sanfte" Farben- natürliche Baustoffe (Mauerwerk, Putz,

Ziegel, einheimische Hölzer)

windows

entrances, stairways and doors

verandas and balconies

colours

33

doc Günter KoniecznyKonieczny Planungsinstitut für Ländliche Siedlung

Stuttgart, [email protected]

Günter KoniecznyDORFERNEUERUNG; SENSBACHTAL

dachneigung, form / naklon strehe, oblika

integration / integracija

Nebengebäude, Garagen, Tore

Wichtig:

stranski objekti, gara�e, vhodna vrata

Schöne Zäune / lepi ograjiHöfe, Mauern, Zäune

Ortstypisch:

Besonders wichtig:

dvorišèa, zidovi in ograje

Begrünung

Ortstypisch:

Wichtig:

ozelenitev

- Nebengebäude und Garagen in dieGesamtstruktur eingliedern und an dieUmgebung anpassen

- Materialien der Hauptbaukörper beachtenund wieder aufnehmen!

- Holzlattenzäune mit Pfosten aus Holz,Naturstein oder Metall

- Trockenmauern- Sandsteinmauern, Sandsteinbrunnen- Höfe pflastern (Natursteine und Betonsteine

als Rasenpflaster) oder mit Schotter oderSplitt belegen

Bitte nicht mehr Flächen als unbedingtnotwendig versiegeln!

- Laubbäume- Blühende Sträucher und Hecken, Hof - oder

Hausbaum

- Heimische, landschaftstypische Bäume undGehölze

- Keine eintönigen Rasenflächen, Blumen sinddoch viel schöner!

- Innenhöfe begrünen,- Fassaden begrünen- das schafft besseres Klima und spart

Energie!

outbuildings, garages and entrances

courtyards, walls and fences

greenery

Domen Kušar

34

Zamisel in izgradnja stanovanjske hiše na Ljubljanskem barju se je zgledovalapo bivališèih starih prebivalcev Ljubljanskega barja (mostišèarjih), ki so gradilisvoja bivališèa (mostišèa) na kolih, zabitih v barjanska tla. Celoten objekt jedvignjen nad pritlièje in stoji na šestih jeklenih stebrih ter ga je ob eventuelnihposedkih zaradi majhne nosilnosti temeljnih tal mo�no po višini dvigovati.Lahko nosilno konstrukcijo tvori jekleni skelet ter sovpre�na AB plošèa. Stene instropovi so zgrajene po principu suhomonta�ne gradnje. Rezultat oblikovanjanotranjega prostora z uporabo naravnih materialov ter barv so �ivahni in svetliprostori.

izvleèek

2oo3 / 2 ARHIŠA NA STEBRIH NA LJUBLJANSKEM BARJU

kljuène besede:

Poveèanje dru�ine, ki je stanovala v enosobnem stanovanju,je narekovalo iskanje boljših pogojev bivanja. Kot mo�na rešitevse je pokazala gradnja stanovanjske enote pri �e obstojeèi hiši.Dolga, a ozka parcela ter obstojeè objekt sta postavljala posebnepogoje. Dodatni zahtevi sta bili ohranitev èimveè zelenice na vrtuin dostop do obstojeèe gara�e. Zaradi odstranjene nadstrešnice, jebilo potrebno zagotoviti pokrit pr stor za avtomobila, ki sta bilaspravljena pod njo ter zagotoviti parkirna mesta za novestanovalce. Poleg tega je morala sama gradnja èim manj motiti�ivljenje v obstojeèi hiši.

o

Lokacijo prizidka zaznamuje izrazita naravna barjanskakrajina z ravno pokrajino in bujno rastoèim vrbovjem obosuševalnih in drena�nih jarkih. Ljubljansko barje je s svojimikmetijskimi potmi in drena�nimi osuševalnimi jarkiumešèeno med mestom Ljubljano in Krimskim gozdnimmasivom. Prizidek je umešèen pri stanovanjski hiši ob I�anskicesti. I�anska cesta oblikuje premo povezavo med urbaniziranimobmoèjem Ljubljane in gozdnatim masivom Krimskega pogorja.Zasnov objekta-prizidka izhaja iz zaprtega introvertiranegaprostora obstojeèe hiše, ki ima znaèilnost podol�no razlo�enestanovanjske hiše, paè dedišèine parcelacije barjanskih travnikovmed drena�ne jarke.

èihstarih prebivalcev tega podroèja mostišèarjev, to je v bivališèu na

treznostipredvidenemu programu stanovanja, ustrezati tudi konstrukcijskizahtevi po èim manjši te�i. To je bilo mogoèe doseèi le z uporabolahkih, a moènih materialov. V obravnavanem primeru je topomenilo nosilno jekleno skeletno konstrukcijo, postavlj

e predelne suhomonta�nestene.

"štradoni"

a

Osnovna ideja konstrukcije se je zgledovala po bivališ

"kolih", kjer je med stebri namesto nekdanjih drevakov dovoljprostora za parkiranje avtomobilov. Na šestih stebrih je zgrajenbivalni del. Bivalni del je moral poleg funkcionalne us

eno našest okroglih jeklenih stebrov in lahk

Prizidek se previdn

n

a

v

t

o vgrajuje v okoliški prostor tako, daohranja pogled na preostali del vrtnega parka, drevesa ingrmièevje ter jih premišljeno vkljuèi v do�ivljanje bivalnegaambienta. Zato dojemamo prostor prizidka tudi v notranjosti kotodprt barjanski ambient, okvirje s èistimi linijami in povezan zzunanjim okoljem.

Nov objekt izgubi svojo grobo gradbeniško stvarnost in preidev poetièno pripoved barjanskih kolišèarjev. Le z opeèno barvofasadnega zidu in temnorjavo barvo lesenih dodatkov, ki senavezujejo na opeèno fasado in lesen opa� prvotne zgradbe, se vzasnovi diskretno oznaèuje loènica med zunaj in znotraj. Takozasnovani prizidek je preprost po obliki in kompleksen v tlorisniorganiziranosti, je s tem hladen v zunanjšèini tlakovanegaparkirišèa a topel v notr njšèini lesenega ladijskega poda insvetlega mansardnega opa�a. V stavbi prevladuje strukturadeskanega ladijskega poda in belo obarvanih mavènih plošè.Uporaba smrekovega ladijskega poda in mansardnegasmrekovega opa�a je formalno in oblikovno preprièlji a, je pa odinvestitorja - arhitekta zahtevala pogumno odloèitev v zadnji faziizvedbe. Preprièan sem, da je v zasnovi arhitekture in konstrukcijenesmiselno vraèanje k obstojeèi nenaèrtni pozidavi I�anske cestein okolice. V razvrednoteni prostor predmes ja Ljubljane jepostavljen nevtralen, skoraj kubièen objekt, ki je oznaèen zdiskretno barvo fasade, s privijaèeno leseno palièno konstrukcijo

The idea and construction of the residential buildings on the Ljubljana Marsh(Barje) followed examples given by prehistoric marsh-dwellers (mostišèarji),who built their homes as pile-dwellings on piles sunk into the marshland. Thewhole structure is raised above the ground-floor level and stands on six steelcolumns, which can be raised vertically if eventual settlement occurs because ofthe ground's poor load-bearing capacity. The light load-bearing structureconsists of a steel frame and composite RC slab. Walls and floor structures arebuilt by using dry assembly techniques. Natural materials and colour have beenused in the interior design, thus providing vibrant and light spaces.

abstract

columns, house, marshland, steel skeleton,

key words:

The House on Pillars on the Ljubljana Marsh

UDK


624.07

barje, hiša, jeklen skelet, stebri

Investitor: Alenka in Jo�e KušarA ktura: Domen Kušar, u.d.i.a.

Jo�e Kušar, u.d.i.a.onstrukcija: Jo�e Kušar, u.d.i.a.

Èas gradnje: julij 2001 - februar 2003

rhite

KInterier: Domen Kušar, u.d.i.a.

Površina: 95 m2

Domen Kušar

35

HIŠA NA STEBRIH NA LJUBLJANSKEM BARJU

in postavljen v zelen okvir nasajenega drevja okolice. V okolju, vkaterem prekaša dosedanje novogradnje, se nov prizidek vedezadr�ano in introvertirano.

Prizidek je dvignjen na stebre ter obdan s fasado, ki skrivanjegovo dragoceno vsebino, vendar se tudi spogleduje z banalnoobièajno predmestno ljubljansko okolico. Za zaprtimi fasadnimiparavani, stran od prometne I�anske ceste, se skrivajo tihi inmirni notranji prostori, v katere se odpira lahkotna notranjostprizidka. V teh prostorih se sooèajo pogledi dreves s košèkioblaènega neba in v daljavi vrhovi Kamniških planin. Prostori sointimno odmaknjeni od vsakda je stvarnosti. Le na skupnemstopnišèu, kjer se prizidek pribli�a stari hiši, so mogoèi pogledi nasosedno okolje. V zasnovi in izvedbi je zavestno negovanakultura avtorske stvaritve in detajla. V stavbi s tem nièesar neprepušèamo nakljuèju. V vseh prostori je posebna pozornostnamenjena materialu, obdelavi in artikuliranju stikov medpovršinami in materiali. Z domiselno skladnostjo tehnologijeobdelave so vgrajeni materiali prisiljeni, da vstopijo v svetpoetiènosti arhitekture. Les je gladek v teksturi. O raja ni veèsamo funkcionalni element varovanja, temveè postane likovna inoblikovna kompozicija, ki v povezavi s stenskimi knji�nimipolicami, stopnišèe napravi v višino in globino razvitkalejdoskop svetlega in temnega, pisanega in �ivahnega.

likuje jasno strukturirano oblikovanje, ki sledièlenjenosti posameznih stanovanjskih prostorov. Posebnopreprièljiva je kvalitetno oblikovana ju�na stran, ki omogoèaintimen stik z naravo sosedne kmetije, pozimi dodatno sonènotoplo vzdrušje, poleti pa z

Prizidek k stanovanjski hiši ob I�anski cesti izstopa iz vrstepodobnih objektov po konstrukcijsko jasnem in funkcionalnoustreznem oblikovanju ter po kvaliteti izvedbe. Obenem se ssvojo pojavnostjo tako v konstrukciji in materialih kot s èlenitvijostavbnih mas ustrezno prilagaja okolici in je hkrati prijazen zastanovalce v njem.

i

n

h

g

Prizidek od

aradi dobrih izolacijskih materialov inarhitekturnih rešitev primerno hladen prostor.

Slika 1: Aksonometrija nosilne jeklene konstrukcije.Axonometric presentation of the load-bearing steel construction.

Slika 2: Nosilna konstrukcija.The load-bearing structure.

Slika 4: Pogled na objekt s ceste (ponoèi).A view of the building from the street (night).

Slika 3: Pogled na objekt s ceste (podnevi).A view of the building from the street (daylight).

Domen Kušar

36

HIŠA NA STEBRIH NA LJUBLJANSKEM BARJU

Slika 5: Naèrti (situacija, tlorisi, fasade).Plans (ground plan, layouts, elevations).

situacija (pritlièje)the site (ground plan)

severna fasadanorth elevation

tloris podstrešjalayout of the attic

tloris nadstropjalayout of the first floor

zahodna fasadawest elevation

vzhodna fasadaeast elevation

ju�na fasadasouth elevation

0 1 2 3 10m

0 1 2 3 10m

37

Domen KušarHIŠA NA STEBRIH NA LJUBLJANSKEM BARJU

Domen KušarUniverza v Ljubljani


Slika 10: Otroška soba.The children's room.

Slika 8: Jedilni kot.The dining area.

Slika 6: Kuhinja.The kitchen.

Slika 7: Nosilni steber strehe.The roof's load-bearing column.

Slika 9: Stopnišèe.The staircase.

Tadeja Zupanèiè Strojan

38

Predstavitev arhitekturne materializacije preureditve vhodnega prostora vposlovni in laboratorijski objekt na Ptujski cesti v Ljubljani izhaja iz razmislekao vlogi vhodnega prostora kot "vmesnega" prostora, ki naj poseduje izrazdialoga med prostoroma, ki jih povezuje, hkrati pa izoblikuje tudi svoj lastniizraz. Namenjena je utrditvi ideje, da lahko bistvene izrazne spremembetakšnega prostora ne glede na njegov obseg uvedemo z oblikovanjem novihravni vmesnosti prostora tudi z minimalnimi posegi v "zunanjo" podobo objekta.

izvleèek

2oo3 / 2 ARVMESNI PROSTOR: VHOD V POSLOVNO -LABORATORIJSKI OBJEKT

kljuène besede:

Študija prostorskih mo�nosti preoblikovanja vhodnegaprostora poslovnega in laboratorijskega objekta Zavoda zafarmacijo in za preizkušanje zdravil na Ptujski ulici 21 v Ljubljaniizhaja iz nujnosti izboljšanja varnosti tako objekta oz. poslovanjav njem kot tudi funkcionalnega zemljišèa ob njem. Zracionalnimi, minimalnimi posegi v obstojeèo graj

letinadgrajena stavba se racionalistièno ozira v stanovanjskososešèino povojne gradnje.

se nanaša na stik ulice sprehodom do vhoda, ko se ob nadzorovani fizièni omejitvi prvièjasno zni�a stopnja javnosti za obiskovalca

ter predstavlja tipièen primer prehodain povezave med obmoèji razliènih teritorijev, ki kot prostor ssvojimi lastnimi pravicami pogojuje sreèanje in dialog medobmoèji razliènega reda. V danem primeru gre za

Velikost obstojeèega prostora je prvotno lahko slu�ila le kotvetrolov, zato je bila predvidena razširitev v obsegu obstojeèegastopnišènega podesta. Pri tem je bilo potrebno tudipreoblikovanje zunanje ureditve za dosego veèjega pretoka ljudi:oblikovanje vhodnih stopnic, kl nèine, premestitev odtoènihelementov, dopolnitev tlakov. Materiali zunanje ureditve (teracotlaki, ograja iz nerjaveèega jekla, zelenje) se nevsiljivovkljuèujejo v racionalistièno okolje in ga le skromno popestrijo.

ehodu iz zunanjega

eno strukturonaj bi ob vhodu pridobili novo delovno mesto (varnostnika,receptorja), hkrati pa tudi prispevali k obogatitvi pojavnevrednosti poti prihajanja in odhajanja, tako za obiskovalce kottudi za zaposlene. V petdesetih zgrajena in pred petnajstimi

"vmesnosti" prostora

."vmestnosti" zadeva stik med zunanjim

prostorom in prostorom objekta v vhodnem prostoru(Hertzberger, 1991: 32-39)

kogre za dostopnost, obliko nadzora, uporabo, skrb za prostor inodgovornost zanj.

a

"vmesnosti" nastaja na pr

Prva raven

Druga raven

Tretja raven

prostorprehoda med razliènimi stopnjami poljavnosti prostora,

prostora v prostor druge ravni "vmesnosti", ki drugiè zni�ujestopnjo javnosti za obiskovalca: transparentnost izvedbe nihaglede na uporabo nove steklene stene (odprta/zaprta) in svetlobnepog

mljišèihobravnavanega objekta.

zahtevalozagotovitev osnovnega nivoja klimatskih pogojev, pa tudidopolnitev obstojeèega infrastrukturnega omre�ja objekta (zapotrebe video nadzora, telefonske centrale in preureditve umetnerazsvetljave).

Ker prostor še vedno slu�i tudi kot vetrolov, v njemizoblikovana predelna stena s pultom šèiti in oblikuje nov delovniprostor, stik med "zunaj" in "znotraj" se osredotoèi v prostoruznotraj prostora, med prostorom mimoidoèih in prostorom"stalno prisotnega". V navedenem merilu najdemo drugi primer

ki se od prvega razlikujepo svojem znaèaju: med poljavnim in polzasebnim prostorom, kinaj bi kljub poljavnosti celote in nujnosti pregleda naddogajanjem zagotovil kar najviš

Tretjiè se stopnja javnosti lahko zni�a �e ob stiku z zasebnimprostorom zaposlenega v prostoru, kar dojamemo v primeruzavrnitve, v primeru dobrodošlice pa morda šele ob pr

Te�išèe naloge preureditve vhodnega prostora je voblikovanju novega delovnega prostora kot vmesnega prostora narazliènih ravneh. Njegova oblika izhaja iz iskanja kar najveèjegaizkoristka prostorskih mo�nosti tako za novega uslu�benca kottudi za osebje v bolj ali manj rutinskem "mimohodu" ter zapo

oje (naravna/umetna osvetlitev - prisotnost ali odsotnostodsevov). Nova vhodna steklena stena in nova okenska odprtinane glede na stopnjo transparentnosti z zunanje strani izboljšujetapregled nad dogajanjem na funkcionalnih ze

Oblikovanje novega delovnega mesta je

"vmesnosti" prostora,

ji nivo zasebnosti in varnosti.

ehodu vlaboratorijski del oz. jedro objekta.

slovne partnerje podjetja ob iskanju prve informacije, najaveob prihodu in napotitve v poslovne prostore. Sistem ukrivljenih

drugega nivoja

The presented architectural materialisation of the renewed entrance party to theoffices and laboratory building on Ptujska cesta in Ljubljana stems fromthoughts about the role of the entrance space as an "intermediate" space, whichshould encompass the expression of the dialogue between the spaces it connects,but simultaneously also form its' own character. Its' purpose is to strengthen theidea that significant changes to expression of such spaces, whatever their size,can be introduced into the design of new levels of spatial "intermediacy" evenwith minimal changes to the building's external image.

abstract

architecture, design, entrance transition, counter

key words:

The Space In-Between: The Entrance to an Offices-Laboratory Building

UDK


72

arhitektura, oblikovanje, vhodni prehod, pult

Tadeja Zupanèiè Strojan

39

VMESNI PROSTOR: VHOD V POSLOVNO-LABORATORIJSKI OBJEKT

vertikalnih in horizontalnih ploskev na jekleni konstrukciji jediferenciran v transparentni in zaprti del: pult, police, mizo,vrata…

u

d

tno, konceptno podobo podjetja…

Odprtost prostora na jug omogoèa uporabo in uèinkovito"sijanje" sonène barve (Max obdelave ivernih plošè), ki sporoèadobrodošlico, še posebej v stiku s "hladno" obrobo (Kerrocka)kot povezavo z barvno paleto notranjosti laboratorijskega trakta vpritlièj . Ob razmisleku o uporabi uradne, intenzivne temnezelene "uradne" barve grafiène podobe podjetja za oblikovanjemorda vsaj "modnih dodatkov" je prevladalo preprièanje, da jeoblikovanje vhodnega prostora bolj odziv stika med znotraj inzunaj kot pa posle ica grafiène podobe, ki se lahko pogostejespreminja kot fizièni prostor in predstavlja stik med konkretno inabstrak

Slika 1: Vhodni prostor kot "vmesni" prostor.The entrance party as the "intermediate" space.

doc dr Tadeja Zupanèiè StrojanUniverza v Ljubljani


Literatura:

Hertzberher, H. 1991: Lessons for students in architecture. Uitgeverij 010Publishers, Rotterdam.

Razmislek o nivojih vmesnosti z istega vidika (stopnjejavnosti) lahko razširimo na razliène vidike vmesno

im,racionalnim in romantiènim…

Èeprav je originalna izvedba vetrolova precej zaèasne narave,potrebo po njegovem racionalistiènem preoblikovanju potrjujedejstvo, da so "provizoriji" velikokrat precej trajne rešitve. Zatotemeljitost razmisleka o njihovem oblikovanju nikakor ne smeizhajati iz njihove predvidene �ivljenjske dobe. Bistvene izraznespremembe takšnega pr

sti pomenaprostora, njegovih elementov in povezav: med zunaj in znotraj,svetlobo in senco, gladkim in grobim, polnim in prazn

ostora lahko torej ne glede na njegovobseg uvedemo z oblikovanjem novih ravni vmesnosti prostoratudi z minimalnimi posegi v "zunanjo" podobo objekta.

Vladimir Brezar

40

Cerkev stoji na vogalu dveh ulic sredi heterogenega naselja nastalega po 2.svetovni vojni. Paradigma renesanènega duoma s fasado proti trgu je prenesena vdane prostorske pogoje tako, da je ravnina proèelja prelomljena v osi simetrale.Kvadratièni tloris cerkve se navezuje na obstojeèo zgradbo �upnišèa. Osrednjiprostor je avditoriju usmerjen diagonalno proti prezbiteriju. Objekt je v celotipodkleten in vsebuje veènamenski prostor ter uèilnice. Konstrukcija jearmiranobetonska škatla; nad njo lebdi jekleno ostrešje, ki pada proti nizkemuvencu na severni in vzhodni strani. V notranjosti prevlada dinamika koncentriènihlokov stropa in galerije.

izvleèek

2oo3 / 2 AR�UPNA CERKEV SV. MODESTA, KRANJ

kljuène besede:

Okolje, v katerega je postavljena nova cerkev je tipièniprodukt povojne moderne, kakršna se je razrašèala po vsehslovenskih mestih: pozidava prostostojeèih objektov -enodru�inskih hiš, stolpièev in stolpnic, med katerimi so ostalebolj praznine kot prostori in so ulice zgolj prometne površine. Èeupoštevamo sreèno okolišèino, da je zelenje dovolj zraslo ingosto ter da je arhitekt Šorli vendar dal celotnemu ambientu nekorazloèno identiteto, je to najpomembnejše, kar je treba o temprostoru povedati. Trasa ceste, sedanje ali bodoèe š

) na drugi strani te slikev nièemer ne spreminjata. Iz nje izhaja prvi premislek o tipu inznaèaju nove arhitekture na tem mestu.

Drugi premislek ja praktiène funkcionalne narave. Izrednomajhna parcela, bli�ina dveh cest, obstojeèa stanovanjska hišakot �upnišèe ter stanovanjski objekt na severni strani, ogro�en vsvojih pogledih in osonèenju, nejasna gradbena èrta - vse to stojinasproti prièakovanemu programu �upnijskega središèa sprimernimi kapacitetami, ki naj bo torej èim veèji znotraj in èimmanjš

Tretji razmislek je strokovno teoretièna dilema o tem, kaj jedanes cerke še zlasti v obstojeèemgrajenem okolju, v heterogenem, degradiranem obmoèjupredmestja, v katerem vsako graditeljsko kulturo nadomešèajoind

Odgovor na vse tri dileme išèe avtor v naslednjih tezah:obstojeèega okolja

prepoznavno "moderna"

nova cerkev mora kljub temu ostati cerkev, torej ohranititipološke znaèilnosti, ki povpreènemu èloveku dajejotakojšnjo in nedvoumno informacijo o svojem pomenu.

irše vpadnice ssevera kot tudi šola F. Prešerna (arh. Kristl

i zunaj.

v kot tip, arhitektura, simbol -

ividualizem, utilitarnost, konformizem in moda.

- arhitektura nova cerkve naj bo v kontekstu,

- nova cerkev naj bo skrajno racionalna v izrabi terena inkonstrukciji,

-

Èas, v katmanifestira v vraèanju k izvirom. Tako

avtor išèe argumente za svoj koncept v paradigmi renesanènegaduoma. To je cerkev z izrazitim nagovorom lepoproporcioniranega proèelja, ki stoji na èelu trga kot odliènegamestnega prostora. V našem primeru seveda ni trga in tudi vhod vcerkev ne more biti v osi fasade, paè pa diagonalno z vogalaparcele na kri�išèu. Zato se avtor poslu�uje prostorsketransformacije tipa, ki v smislu geometriène afinitete ohranja vsekompozicijske elemente, s prilagajanjem prostorsk

Cerkev je zasnovana v tlorisni dispoziciji kot kvadrat, ki le�ipoleg kvadrata obstojeèe hiše �upnišèa. Stranice kvadrata sepribli�no ujemajo s smermi S-J in V-Z ter s cestami na obrobjuparcele. Ju�na stranica ima pred sabo razmeroma prazen pro

za prihajajoèe iz smeri mesta. Enakazahodna fasada je vidna daleè preko polja do meje �upnije. Vogalmed obema fasadama je dominanta, prelomnica, ki dose�enajvišjo višino v zvoniku , poudarja mesto vhoda in obenem vogalna kri�išèu ulic v smislu klasiènih pravil oblikovanja mestnegaprostora. Višina venca ne presega višine �upnišèa na vzhodnem insevernem delu, kar zagotavlja osonèenje hiše na severni strani.Strešina se vzpenja diagonalno proti jugozahodnemu vogalu, kjerzvonik zraste kot nadgradnja iz objema obodnega plašèa. Mednosilnimi stenami in streho tako zazeva trikotni presledek, kispust

erem je nastajal projekt (1993-) je zaznamovalapostmoderna manira, ki se

im danostim(to je s pregibom ravnine) pa ustvarja novo rešitev.

storzelenice in je dobro vidna

i dovolj svetlobe v notranjost.

The church lies on the corner of two streets, in the middle of heterogeneousdevelopment built after the Second World War. The renaissance duomoparadigm, with the façade dominating a square was used, but the plane of themain façade was bent along its' axis to follow the site's condition. The church'ssquare ground plan ties to the existing parish house. Oriented diagonally to thealtar lies the central space, the auditorium. There are classrooms in thebasement, as well as a multipurpose hall. The main structure is a reinforcedconcrete box with a hanging steel roof above, which drops towards the lowernorth and east eaves. Dynamic concentric arches of the suspended ceiling andgallery dominate the interior.

abstract

church, suburb, corner

key words:

St. Modest Parish Church, Kranj

UDK


726.5

cerkev, predmestje, vogal

Investitor: �upnijski urad Zlato poljektura: Vladimir Brezar, u.d.i.a.

Leto izvedbe:

ArhiteSodelavki: Elga Rosina - Brezar, u.d.i.a.

Bojana Maliè, u.d.i.a.Projekt: 1993

2000

Slika 1: Tloris pritlièja.Ground floor layout.

Vladimir Brezar

41

�UPNA CERKEV SV. MODESTA, KRANJ

Zgradba

Osrednji prostor je zasnovan kot avditorij, usmerjendiagonalno k prezbiteriju. Na desno - vzhodno stran sopostavljene stopnice na galerijo, ob njih je zakristija

o. Galerija jerazmeroma velika, saj ob konicah sprejme tudi do sto ljudi.Razteza se med dvema stenama, pokriva preddverje in imanajv a je dovolj prostora za orgle.

ima klet, pritlièje, galerijo (kor) ter zvonik. Klet je vsevernem delu namenjena trem uèilnicam, ki se med sebojpoljubno povezujejo. Izkop vzdol� severne fasade zagotavljazadostno osvetlitev. Ju�ni del kleti je urejen kot veènamenskiprostor za dnevno kapelo, prireditve, predavanja in podobno.Pritlièje se z glavnim vhodom odpira proti cestnemu kri�išèu,stranski (delavniški) vhod pa je v veznem traktu med cerkvijo in�upnišèem.

, ki je prekostranskega vhoda povezana z �upnišèem in kletj

išjo toèko stropa nad seboj, dKonstrukcijska lupina zgradbe je škatla iz armiranobetonskih

sten, nad katerimi lebdi lahka jeklena streha. Nosilci so skriti vplašèu bakrene kritine in spušèenega stropa, ki s kombinacijomaterialov zagotavlja potrebne akustiène lastnosti prostora.Dinamika koncentriènih lokov stropa in galerije negira togostracionalne kvadratiène tlorisne zasnove in poudarja vlogogeometriènega in pomenskega središèa.

prof dr Vladimir BrezarUniverza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturovladimir [email protected]

Slika 3: Zahodna fasada.West elevation.

Slika 4: Pogled z vogala.Corner view.

Slika 5: Strop nad osrednjim prostorom.The ceiling above the main hall.

Slika 2: Konceptualna skica zahodne fasade.Conceptual sketch of the west elevation.

0 5 10m

Peter Gabrijelèiè

42

Novi most preko Ljubljanice je del avtocestnega obroèa okoli Ljubljane, ki preèkareko na vzhodni strani mesta. Reka je pomembna zelena os mesta. Ob njej sepostopoma oblikuje linearni krajinski park, preko katerega je mesto povezano znaravnim okoljem. Zaradi izredno nizke nivelete ceste ni bilo mogoèe zagotovitiprehodnost pod mostom s klasiènimi mostnimi konstrukcijami. Razvita je bilainovativna konstrukcijska in arhitektonska rešitev. Zavešena konstrukcija mostu stremi piloni omogoèa radikalno stanjšanje mostne plošèe. V vertikalo razvitamostna konstrukcija uèinkuje v prostoru kot pomemben geografski in urbaniznak, ter na ta naèin oznaèuje prehod avtoceste preko reke. Objekt je pomembenmestni most, zato so mu dodane poti pešcev in kolesarjev, oblikovane kot širokaladijska paluba. Tudi oblikovanje mostne opreme ima zaradi ekstremnihatmosferskih pogojev (vetra in soli) navtièni zven.

izvleèek

2oo3 / 2 ARMOST S POŠEVNIMI ZATEGAMI

kljuène besede:

Konstrukcijski sistem, ki do�ivlja v zadnjem èasu najveèjirazmah, je sistem premostitvenih objektov s poševnimi zategami.Sistem je v zadnjih 15-letih v stalnem razvoju in je neupravièenozapostavljen v našem strokovnem okolju. Sprva se je uporabljalza veèje in srednje razpone, danes pa postaja komercialnoupravièen tudi za manjše objekte z razponom od 35 m naprej.Omogoèa graditev objektov v armiranobetonski, prednapeti alisovpre�ni izvedbi. Neverjeten razvoj tega tipa konstrukcij jepogojen predvsem s sodobno protierozijsko zašèito kablov, kidovoljuje mnogo veèje napetosti v nosilnih elementih in s temmanjše kolièine vlo�enega materiala. Pomembna je tudi vlogaraèunalnika in sodobne matematiène analize, ki omogoèatasimulacijo povesov in s tem predvidevanje in vnaprejšnjekorigiranje deformacij. Razvoj tovrstnih obešenih kabelskihmostov se je zaèel po drugi svetovni vojni, èeprav lahkozasledimo razmišljanja o podobnem sistemu še na skicahLeonarda da Vincia in kasneje francoskega konstruktorja Poyetav letu 1821. Koncept je bil razvit z namenom, da bi se z veèjimirazponi izognili reènim mostnim podporam, ki so ovirale reènoplovbo. Izrazit primer te vrste je znameniti most Kniebrucke vDusseldorfu z dvema stranskima pilonoma in posamiènimi kabli,ki omogoèajo 63 m razpona pri 3.30 m visoki ortotropnikonstrukciji vozišène plošèe.

V Sloveniji izvajamo projekt stoletja - izgradnjo avtocestnegakri�a. Kljub deklariranemu in iskrenemu hotenju, da bi bile noveceste in cestni objekti oblikovalsko kvalitetni, pa ponavljamostare napake. Prva in najusodnejša je povezana z nepravoèasnimvkljuèevanjem oblikovalcev v proces projektiranja. Tako smooblikovalci pogosto sooèeni z dejstvom, da pridobimo nalogošele, ko so objekti �e oddani izvajalcem na kljuè in nam preostanele še mo�nost "dekoriranja" �e izdelanih projektnih rešitev, ne patudi soodloèanja ob dosti bolj kompleksnih in usodnihoblikovalskih vprašanjih. Torej ni nakljuèje, da smo naleteli pri

oblikovanju objektov na vzhodni ljubljanski obvoznici na resnete�ave. Najbolj dramatièna je bila na lokaciji novegamostu èez Ljubljanico, ki bi zaradi nizke nivelete dobesedno"povozil" reko. Realizacija na kljuè oddanega projekta bi imeladalekose�ne ne�eljene posledice, kajti obmoèje Ljubljanice veljakot širši rekreacijski prostor LjubIjane. Mo�nih je bilo veè rešitevproblema:

- dvig nivelete ceste- veèje število podpor pri gredni konstrukciji ter s tem tanjšanje

vozišène plošèe- oblikovanje nove prostorske konstrukcije (obešene variante)- delna širitev reènega profila in s tem zni�anje vodne gladine.

Po konzultaciji s cestnimi in�enirji, vodarji in konstruktorji terpredstavniki investitorja se je pokazala kot najbolj sprejemljivavarianta gradnja objekta s poševnimi zategami in tremi vzporednopostavljenimi piloni, kar je omogoèilo stanjšanje mostne plošèeod 1.60 m na vsega 0.40 m. S tem smo pridobili dodatnih 1.20 msvetle višine oziroma potrebno minimalno višino 3.60 m nadjavno sprehajalno potjo ob reki.

Konstrukterska skupina V. Aèanskega v Gradisu, Biroju zaprojektiranje v Mariboru je tako skupno z Univerzo v Ljubljani,Fakulteto za arhitekturo in ZRMK izoblikovala inovativnorazlièico v svetu splošno uporabljane tehnologije mostnihkonstrukcij s poševnimi zategami s ciljem. Obravnavana rešitevje nastala na podlagi dolgoletne raziskave mo�nosti aplikacijekoncepta konstrukcije mostu s poševnimi zategami v slovenskikonstrukterski praksi. Prve tovrstne projekte je ponujal Gradisskupaj s Fakulteto za arhitekturo �e leta 1982 z nateèajnimaprojektoma za za novi most v Zagrebu in dvoeta�ni most vMariboru, kasneje pa tudi v Ptuju in ponovno dvakrat v Mariboruin Kostanjevici. Obièajne so realizacije mostov z enim osnim ali

situacija

The new bridge is part of the motorway ring around Ljubljana. It crosses theLjubljanica River in the eastern part of the city. The river is an important greenaxis in the city. A linear landscape park is being formed along its' banks, whichlinks the city to its' natural surroundings. Passage under the bridge couldn't beachieved with classical bridge constructions because of the highway's very lowelevation. Thus an innovative construction and architectural solution weredeveloped. The curtained bridge construction with three pylons allows a radicallythinner bridge plate. The vertically stretched bridge construction acts as animportant geographical and urban sign, thus spatially marking the passage of thehighway across the river. The building is an important urban bridge so passagesfor pedestrians and cyclists, designed as a broad ship deck, were added. Becauseof extreme atmospheric conditions (wind, salt) even the design of bridge furniturehas a nautical tone.

abstract

bridge, cable stays, highway, Ljubljana

key words:

A Cable-Stay Bridge

UDK


725.95

most, poševne zatege, avtocesta, Ljubljanica

Peter Gabrijelèiè

43

MOST S POŠEVNIMI ZATEGAMI

dvema vzporednima pilonoma, kar pogojuje izdelavo masivnegredne oziroma konzolne konstrukcijske mostne plošèe, to papomeni relativno debelo horizontalno konstrukcijo cca 2.00 m inveè. V primeru mostu èez Ljubljanico, kjer je bilo potrebnozaradi izjemnih pogojev radikalno stanjšati mostno plošèo brezpoveèanja števila podpornih stebrov, takšna rešitev ni zadošèala.Plošèa novega objekta je enakomerne debeline brez preènikov(razen med piloni), le na mestih pripenjanja zateg soizoblikovane polkro�ne AB bradavice, ki segajo v svetlo višinopodmostja. Na ta naèin smo razvili nov konstrukcijski sistem, kiga bo mogoèe uspešno aplicirati tudi pri številnih bodoèihpremostivnih objektih in sicer:

- Pri prièakovani potrebi po izgradnji obvoznic okoli urbanihkrajev ali pri rekonstrukciji regionalnih cest, kjer je potrebnoob preèkanju reke dvigniti niveleto regionalne ceste nad kotostoletne vode (to pomeni pri klasiènih konstrukcijah sprehodnostjo ob reki cca 5.00 m nad koto terena) kar zahtevaizgradnjo dolgih in visokih nasipov in obse�no anga�iranjeterena. Še pomembnejši so naravovarstveni kriteriji, kipogosto prepreèijo takšno gradnjo, ki se mora zatopreusmeriti v tehnièno in ekonomsko zahtevnejše koridorje.

- Pri izgradnji novihAC ali ostalih mostov v ravninskem svetu,kjer je potrebno zadostiti prej opisanim kriterijem

- Pri gradnji nadvozov, kadar smo ob gradnji omejeni sprostorom oziroma kadar nimamo dovolj maneverskegaprostora za druge rešitve

- Pri rekonstrukcijah obstojeèih objektov, ki so višinskolimitirani v okviru obstojeèih gabaritov, itd.

Uporaba nove konstrukcijske zasnove mostu s tremivzporedno postavljenimi piloni omogoèa realizacijo pogostoekološko riziènih projektov, hkrati pa tudi realizacijo sicernajracionalnejših cestnih koridorjev, ki so ob uporabi klasiènihmostnih konstrukcij neprimerni zaradi okoljevarstvenihrazlogov. To pomeni pogosto pomembno racionalizacijostroškov pri izvedbi cestnih projektov.

S projektom ljubljanske "harfe" je rešen predvsemkompleksen ekološki in urbanistièni problem, v vertikalo razvitamostna konstrukcija uèinkuje v prostoru tudi kot pomembenurbani znak. Voznika opozarja, da preèka reko in je torejpomemben geografski orientir. Konstrukcija mostu s tremivzporedno postavljenimi "harfami" predstavlja atraktivenlikovni element, ki ob gibanju opazovalca spreminja svojotemeljno geometrijo. �e daleè pred reko predstavljajo pilonipomembno orientacijsko toèko na obzorju. V reènem prostorusamem je pojav mostu bolj nepredvidljiv, pojavi se nenadoma izdrevesnih krošenj, stopiš izza drevesa ob vodi in - tukaj je! Mostneprestano spreminja svoj obraz, kar je posledica asimetrije trehvitkih pilonov in znaèilne razporeditve vezi. Ta uèinek je šeposebej opazen z nivoja krajevnih cest in iz reke.

Glede na razvoj Ljubljane, bo postal most èez Ljubljanicosèasoma tudi pomemben mestni most zato so mu dodane potipešcev in kolesarjev in je mostna oprema oblikovno zahtevnejšater trajnejša kot obièajno. Zaradi izjemne konstrukcijske zasnovese pri tem ni bilo mogoèe nasloniti na elemente iz obièajnecestogradne galanterije paè je bil izbran oblikovalski koncept, kiustreza znaèaju celotnega objekta. Oprema ima nautièni zven,saj asociira most s svojimi piloni in pletenicami na jadrnico, ki jepodobno kot most, izpostavljena ekstremnim atmosferskimpogojem in koroziji. Po študiju ladijske opreme so biliizoblikovani ograjni elementi, mostni venec, svetilke, ploènikiin podobno. Glede na zahtevo po trajnosti je bil izbran enoten

material: prokrom ploèevina, ki bo uspešno kljubovala vetru,soli ter zobu èasa. S tem se bo zagotovila primerna trajnost (gledena slabe izkušnje, ki jih imamo s pleskanimi in pocinkanimidrobnejšimi kovinskimi elementi) kot tudi likovna primernostograje. Ograjo mostu oblikujejo vertikalne, rahlo usloèenekovinske stojke, povezane z enotno leseno polico, ki vabi pešca kogledovanju reke. Lesena polica se upira tako zimskemu mrazukot poletni vroèini in je ob vseh letnih èasih prijetna na otip. Medkovinskimi stojkami so razpeljane horizontalne jeklene šibke, lena dnu, ob robnem vencu je namešèena debelejša jeklena cev, kiprepreèuje upogib ob morebitnem padcu kolesarja ali pešca.Odloèitev za horizontalno namestitev ograjnih šibk je temeljilana obèutenju, da pri novem objektu, podobno kot pri ladji, ninevarnosti pred padcem v globino, paè pa je nevarnost, da si"zmoèimo noge". Vzdol� ograje je namešèen polkro�nooblikovani mostni venec iz prokrom ploèevine. S takšno rešitvijoje rešen veèni problem propadanja tega obèutljivega mostnegadetajla. Loèimo torej dvoje mostnih elementov: konstrukcijskeelemente in fasado. Konstrukcija, mora ostati trajna innedotaknjena, njena zašèita (fasada), ki je lahko lahka inobnovljiva. V zgornjem delu venca, v ravnini ploènika sonamešèene talne svetilke, podobno kot v avionskem krilu, kipreko odboja na polici osvetljujejo pešèevo pot.

Pešèeva pot in kolesarska steza izvedeni v bomanitematerialu, v katerega so vrezani vzdol�ni utori, ki asociirajo naleseno ladijsko palubo. Bomanit tlak je izveden v sivozelenibarvi ter dodatno posut s svetlikajoèim kremenèevim peskom, kiprepreèuje zdrs pešcev ob poledici.

Podobno kot pri zunanji ograji je tudi notranja odbojna ograjasestavljena iz zahtevneje oblikovanega N.Y. betonskegaelementa ter nadvišane jeklene cevi, tako da odgovarja tako pokvaliteti materialne izvedbe kot po karakterju oblikovanjaambientalnim znaèilnostim mestnega ambienta. Z ni�jim N.Y. injekleno cevjo je dose�ena veèjo preglednost vozišèa, obèutekširine in lahkotnejši videz celotne mostne konstrukcije. To je bileden od oblikovalskih pogojev in izhodišèe pri oblikovanjuobjekta v krajinsko obèutljivem obreènem prostoru.

Pozitivne izkušnje iz Koroškega mostu v Mariboru alinovega mostu za pešce na Ptuju ka�ejo, da so napori v tej smeripo splošni oceni stroke upravièeni. Mostni piloni so koniènooblikovani, da bi na ta naèin še povdarjali lokalnomonumentalnost objekta. Sidrni èevlji jeklenih pletenic, ki severtikalno nizajo ob pilonu, so namenoma vizualnoizpostavljeni, tako da pripovedujejo v govorici in�enirskeestetike o naravi izbranega konstrukcijskega sistema. Na mestu,kjer jeklene pletenice prebadajo mostno plošèo so namešèenidolgi ploèevinasti tulci (manšete), ki uravnavajo geometrijosidrišè in so hkrati zašèita plastiènih cevi, ki obdajajo jeklenepletenice. Izkušnje iz podobnih objektov namreè ka�ejo, da so tamesta pogosto predmet igre otrok ali vandalizma, poškodovanaobloga pletenic pa povzroèi odtekanje antikorozijskega olja.Tudi zaradi simbolne in orientacijske funkcije je objektambientalno osvetljen s štirimi �arometi, namešèenimi v osehpilonov.

Ob mostu, na desnem delu reke, so zgrajena ambientalnastopnišèa ter namešèene klopi za poèitek in ogledovanje objekta.Peš poti pod mostom so dvignjene nad višino stoletne vode,medtem ko je teren pod mostom zni�an za dodatnih 80 cm da sena ta naèin še poveèa svetla višina podmostja. Na desnem bregureke je èez lokalni potok zgrajeni manjši mostièek, kot delcelotne kompozicije, katerega ograje so, tako kot mostne,izdelane iz prokrom ploèevine.

Peter Gabrijelèiè

44

MOST S POŠEVNIMI ZATEGAMI

Slika 2: Oblikovanje mostne opreme ima navtièni zven. (foto Miran Kambiè)Design of the bridge's furniture has a nautical note.

Slika 3: Reka Ljubljanica je pomembna mestna os, ki vodi v zeleno zaledjemesta. (foto Miran Kambiè)The Ljubljanica River is an important urban axis, leading to thecity's green hinterland.

Slika 1: Zavešena konstrukcija mostu s tremi piloni uèinkuje v prostoru kot pomemben geografski in urbani znak, ter oznaèuje prehod avtoceste preko reke. (fotoMiran Kambiè)The curtained bridge construction with three pylons acts as an important geographical and urban sign and marks the passage of the highway across theriver.

45

Peter GabrijelèièMOST S POŠEVNIMI ZATEGAMI

prof mag Peter GabrijelèièFakulteta za arhitekturo


Slika 7: Mostna ograja ima široko mostno polico in niz svetilk, skritih vzakljuènem vencu objekta. (foto Miran Kambiè)The bridge parapet has a wide bridge shelf and rows of lights hiddenin the bridge's concluding cornice.

Slika 6: Poti pešcev in kolesarjev so oblikovane kot široka ladijska paluba.(foto Miran Kambiè)Passages for pedestrians and cyclists are designed as a wide shipdeck.

Slika 5: Vsi konstrukcijski detajli so oblikovani enostavno in premišljeno.(foto Miran Kambiè)The design of construction details is simple and rational.

Slika 4: Prehodnost podmostja omogoèa tanka, le 40 cm debela mostnaplošèa. (foto Miran Kambiè)Permeability of the bridge's undercarriage is enabled by a slight,only 40 cm thick bridge plate.

Vojko Kilar

46

Predstavljena je zasnova, analiza ter izdelava/monta�a dveh v osnovi podobnihpa vendar po velikosti, uporabi in materialu zelo razliènih lupinastih konstrukcij:a) stekleno-jeklene lupine, ki slu�i kot streha nad hotelskim bazenom (Soèi,Rusija, 2000) in b) armirano betonske lupine, ki slu�i kot osnovna oblikakonkavno-konveksnega vodnjaka (Solkan, Slovenija, 2002). Konèni izgled terfaze analize in izdelave obeh lupin ter nekateri detajli in naèrti so prikazani zilustrativnimi skicami in diapozitivi.

izvleèek

2oo3 / 2 ARIZVEDBA DVEH LUPINASTIH KONSTRUKCIJ

kljuène besede:

Lupina strehe nad bazenom

Lupina je bila postavljena leta 2000 v mestu Soèi ob Èrnemmorju (Rusija). Investitor in izvajalec je bil Ruski

emenu je 3 m.Kupolo sestavlja 15 jeklenih preènih kro�nih lokov (jekleni Inosilci IPE 160) z lomljeno osjo, in en vzdol�ni lok v temenu (vsmeri daljše osi elipse). Kupolo nosi betonski venec širine 0.5 min višine 1.1 m, ki stoji na osmih stebrih in je povezan s plošèaminad ostalim delom objekta. Na zgornje pasnice jeklenih IPEnosilcev so pritrjeni aluminijasti vzdol�ni nosilci, ki potekajo povsej dol�ini preènih jeklenih lokov in so s posebnimi kotnikinagnjeni tako kot to zahteva polaganje stekel p obliki kupole.Aluminijasti vzdol�niki so povezani z aluminijastimi preèniki(diagonalami), ki prepreèujejo uklon preènih lokov izvenravnine. Aluminijasti preèniki in vzdol�niki nad lokovi imajoposebne utore z gumijasto oblogo, ki nosijo modro tonirana

Zaradi la�jega transporta in mo�nosti izvedbe kvalitetnezašèite proti koroziji (vroèe cinkanje) je bila zahteva izvajalca, daje kupola izdelana iz manjših delov, ki se jih sestavi na mestusamem. �e v fazi osnovnih projektov je bilo odloèeno, da bodojekleni loki kro�nih oblik in da se ustrezno prilagodi dol�ine inkote preènih in vzdol�nih nosilcev. Kro�ni lokovi so sestavljeni izodsekoma ravnih delov in med seboj varjeni. Poleg doloèitvepotrebnih dimenzij nosilnih elementov kupole n statiènegadokaza varnosti, je bilo potrebno narediti izvedbene naèrte takoza jekleni del, kot tudi za aluminijaste vzdol�nike in preènike inza posamezna stekla. Lokovi, vzdol�niki in preèniki niso enaki

"PEMOAT B.",podizvajalec za aluminijaste konstrukcije pa podjetje ALU-TERM gradnje iz Izole. Statika in projekt za izvedbo sta bilaizvedena na Katedri za konstrukcije na Fakulteti za arhitekturo vLjubljani (Doc. V. Kilar). Lupina ima tloris elipse z veliko osjo23.73 m in malo osjo 18.64 m. Višina kupole v t

o

trikotna stekla.

i

med seboj, niti po dol�ini, niti po odreznih kot h na obeh konceh(v dveh ravninah). Dimenzija trikotnih stekel je sicer doloèena skonstantnim razmakom med lokovi, dol�ine stranic in kotitrikotnih stekel pa se prav tako prilagajajo obliki kupole. Dodatenproblem so predstavljala zakljuèna stekla ob st

Ker je kupola dvojno simetrièna, je bilo potrebno pripravitirešitve le za eno èetrtino kupole. Kratki roki in oddaljenost mestapostavitve kupole od domaèih delavnic niso dovoljevalikakršnihkoli zastojev in popravkov, ki bi nastali zaradi napak vraèunalniškem modelu kupole in napak v kotih in dimenzijah. Iztega razloga se je izvajalec odloèil za poskusno monta�o kupole.Ob poskusni postavitvi kupole so se preverile raèunalniškodoloèene dimenzije jeklenih profilov, vzdol�nikov, preènikov intrikotnih stekel.

Solkanski vodnjak, ki je konkavno-konveksne matematiènogenerirane oblike, je pribli�no 9.5 m dolg, 4 m širok in 2 m visok.Vodnjak je bil dokonèan septembra 2001. Investitor je bila Mestnaobèina Nova Gorica, naroènik postavitve vodnjaka in ureditvetrga J. Srebrnièa pa Krajevna skupnost Solkan. Arhitekturavodnjaka in ureditev trga je delo Sadar in Vuga arhitekti, d.o.o. izLjubljane. Študije in modeliranje vodnega toka je opravil Hidrooddelek F kultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (Doc.P. Banovec), predlog naèina postavitve in projekt za izvedbo paKatedra za konstrukcije na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani(Doc. V. Kilar). Izvajalca del sta bila Cestno podjetje Nova Goricain M

Lupino v osnovi sestavljata dva nasprotno obrnjena eliptiènaparaboloida, ki sta povezana s sedlom, preko katerega ena

i

iku z betonskimvencem.

a

armor Hotavlje.

Betonska lupina vodnjaka

The article presents the concept, analyses and execution/assembly of twoessentially similar shell constructions that nevertheless significantly differ insize, use and materials: a) glass-steel shell, which serves as a roof over a hotelpool (Soèi, Russia, 2000) and b) reinforced concrete shell, which serves as thebasic form of a concave fountain (Solkan, Slovenia, 2002). Illustrative sketchesand slides show the final image, analyses and execution of both shells, as well assome details.

abstract

shell construction, steel and aluminium construction, fountain

key words:

Execution of Two Shell Constructions

UDK


624.07

lupinaste konstrukcije, konstrukcija iz stekla in aluminija, fontana

Vojko Kilar

47

IZVEDBA DVEH LUPINASTIH KONSTRUKCIJ

površina prehaja v drugo. Osnovna ideja je bila, da bo vodnicurek stekel po konkavnem delu navzdol in se nato dvignil na vrhkonveksnega dela za okvirno en meter, nato pa se razlil v oblikizavese èez prosti konzolni rob. Najprej je bilo izvedenohidravlièno oblikovanje lupine (FGG). Z enostavnimenodimenzionalnim matematiènim modelom so bili doloèeniosnovni parametri v dnega toka, kot je okvirni potrebni pretok inoblika natoène šobe. Po korekcijah doloèene osnovne oblikelupine, je bil izveden fizièni model omoèenega dela fontane vmerilu 1:1. Na fiziènem modelu je bil doloèena oblika spodnjegain zgornjega usmerjevaln ga kanala in potreben pretok ter pritisk,ki ga je potrebno zagotoviti na iztoèni šobi. Po postopnemspreminjanju geometrije fontane (zni�evanje temena,oblikovanje spodnjega in zgornjega usmerjevalnega kanala) terparametrov natoka vode na fontano (usmer tev natoène šobe,pretok, tlaki na iztoèni šobi), je bila dose�ena sprejemljiva oblikavodnega toka po lupini.

Lupina je podprta v spodnjem delu konkavnega dela in nastranskem robu konveksnega dela. V statièno konstrukcijskemsmislu fontana predstavlja debelo lupino, ki poleg nateznih intlaènih osnih sil prevzema tudi znatne upogibne (v konzolnemdelu) in torzijske (v sedlu) upogibne momente. Temelji lupine sopovezani s tlemi bazena, ki se nahaja pod lupino. Bazen je izdelaniz vodo-nepropustnega beton in dodatno prevleèen znepropustno epoksi prevleko. Lupina je z obeh strani oblo�ena zmarmorjem. Zaradi njene ukrivljenosti v obeh smereh, kot tudizaradi zahtev po èim bolj gladki površini, je bila najprimernejšarešitev, da se lupina oblo�i s èim veèj mi kosi obloge, tako da boèim manj stikov, ki ovirajo tok vode. Pripravljeni raèunalniškogenerirani model lupine je omogoèal povezavo z raèunalniškokrmiljenimi stroji za rezanje marmorja s katerimi razpolagajo vpodjetju Marmor Hotavlje. S pomoèjo teh trojev je bila izdelanaprostorsko ukrivljena obloga iz marmornih plošè tlorisnevelikosti pribli�no 60 cm x 60 cm.

Za veèje lupine je potreben opa�, ki znatno poveèuje cenobetonskih lupin. Ker je vodnjak z obeh strani oblo�en zmarmornatimi plošèami, smo se odloèili, da zgornji del spodnjeobloge uporabimo kot opa� za betonsko lupino. Zaradi doloèanjapotrebne debeline (višine) lupine smo poleg spodnjega opa�a inspodnjih profilov uporabili tudi zgornje profile.

o

e

i

a

i

s

Slika 3: Preizkusna monta�a lupine (foto: Vojko Kilar).

.Test assembly of the shell

Slika 4: Dejanska monta�a lupine (foto: Aluterm).

.The actual assembly of the shell

Sliki 5,6: Konèana kupola ( oto: Aluterm).

. fThe completed dome

Slika 1: Izvedbeni naèrt za jekleni lok št. I.Construction plan for steel arch No. 1.

Slika 2: Aluminijasti preèniki in vzdol�niki ter naèin pritrditve stekel ( ir:ALNOR Nuova Alluminio Nord A.p.A.)

. v

Aluminium beams and the method of attaching glass. (Source:ALNOR Nuova Alluminio Nord A.p.A.)

Lupina strehe nad bazenom

Vojko Kilar

48

IZVEDBA DVEH LUPINASTIH KONSTRUKCIJ

Slika 8: Matematièno modeliranje lupine in vertikalni poves pri lastni in koristniobte�bi.Mathematical modelling of the shell and vertical displacement under selfweight and live loads.

Slika 9: Armatura lupine.Reinforcement of the shell.

Slika 10: Skica armature - prerez konveksnega dela.Sketch of reinforcement - section of the convex part.

Slika 11: Skica armature - prerez konkavnega dela.Sketch of reinforcement - section of the concave part.

Slika 7: Tok vode na fiziènem modelu (foto: Primo� Banovec).

.Flow of water on the physical model

Betonska lupina vodnjaka

49

Vojko KilarIZVEDBA DVEH LUPINASTIH KONSTRUKCIJ

Slika 13: Spodnji profili za izdelavo lupine (foto: Marmor Hotavlje).

.Bottom profiles for building the shell

Slika 15: Zgornji profili in betoniranje lupine (foto: Marmor Hotavlje).

.The upper profiles and concreting of the shell

Slika 14: Lupina med izdelavo (foto: Marmor Hotavlje)..

Building of the shell

doc dr Vojko KilarUniverza v Ljubljani


Slika 12: Izdelava hidravliènega modela omoèenega dela lupine v merilu 1:1(foto: Primo� Banovec)

.

.

Building the hydraulic model of the wetted part of the shell in scale1:1

Sliki 16: Konèana lupina in tok vode. (foto: Toma� Slak)The completed shell and flow of water.

Sliki 17: Konèana lupina in tok vode. (foto: Toma� Slak)The completed shell and flow of water.

Peter Marolt

50

V prispevku so predstavljena (celostna) oblikovalska izhodišèa postavitve trehavtorjevih samostojnih razstav, v treh v arhitekturno - prostorskem smislu sicerrazliènih prostorih, po svojem duhu pa na doloèen naèin tudi sorodnih prostorov.Med seboj jih povezujejo pojmi cerkvenega, svetega, oziroma posveèenegaprostora (umetnosti). Prostori so z leti sicer izgubili svojo prvotno namembnost, aso ohranili svoj duh, svoje posebnosti. Branje teh slu�i kot oblikovalskoizhodišèe.Naglašeno je širše gledanje na umetnost, povezovanje oblikovanja prostora s širšolikovno naravnanostjo, tudi na grafièno oblikovanje. Izpostavljena je povezava zostalimi umetnostmi, literarno, pa tudi z glasbeno umetnostjo. Povezave soindirektne in asociativne. Zdru�evalna ideja se prikazuje v pojmu ritma (metrike).

izvleèek

2oo3 / 2 AR3 X 3 - TRI POSTAVITVE RAZSTAV

kljuène besede:

Ritem: Postavitev razstave "Tri sobe in 1/2"

3. 4. - 6. 5. 2001

v GalerijiŠivèeve hiše v Radovljici,

Zadnjo, tretjo sobo Galerije omejujejo neenakomerne,neravne površine sten iz katerih vsake toliko pogleda delnaravnega kamna. Skladnost te nedovršenosti takšnega prostorase p belih"

ajajo neopremljeni, reliefe pa "uokvirjajo"eno

izza razstavljenih grafik.Barbara Boltar 2001:5

, s svojim ritmom, vobliki senc kot njihovim dvojnikom, ustvarjajo partiturozapisano na steno. (Neenakomeren) ritem se pojavlja tudi vverzih v katalogu razstave, ki skupaj s predstavitvijo nekaterihlikovnih del z razstave, predstavlja nedeljivo celoto.

ost relativno majhnegaprostora dopolnjujejo z likovnimi posegi na lanenem papirjuizpolnjeni "paravani"

,

[Boltar, ]

ojavi kot izhodišèe postavitve " reliefnih grafik. Tejnavidezni nedodelanosti, naravnosti, preprostosti je sledil tudiizbor grafiènih listov z neenakomernim robom. Ti so od steneodmaknjeni, ostnevidne niti in mali svinèeni elementi, ki meèejo senco na st

je grafiène liste oznaèila kotnaèrte, kjer avtor z minimalnim številom strukturalnih elementov�eli doseèi ravnote�je, simetrijo in hierarhijo. Struktura svetlobein sence skupaj z belino papirja pridaja grafiènim listomspecifièno atmosfero.

Preko nevidne niti pritrjene na grafike in po višinineenakomerno izobešene osvetljene toèke

Prostor kar sam ponuja zanešenjaške asociacije. Nobeneganepotrebnega sijaja, le mehak, �ameten ton beline grafiènegapapirja in stene izza njega. Spokojn

pred malimi okni, preko katerih pronicaposredna svetloba in ki zastirajo pogled v notranjost. Celota �eskorajda meji na meditativni sveti prostor.

Namen je bil ustvariti tih, prijeten, z likovnimi deli, predvsempa z barvami nenasièen prostor, prostor barvne nenavzoènosti, ki

ga razen postavitve frontalnega likovnega dela, bolj ali manjoznaèuje belina.

Ne�ne sence reliefnih grafik se zarisujejo v enovitovseobse�no belino prostora. Izhodišèe postavitve naj bi bilausk

ponske) sobe v celoti odvisna le od razliènih nians senc, kar vsvoji preprostosti izvablja èudenje zahodnjaka.

razširjenih prostorih nekdanje evangelièanskecerkve. pribli�no kvadratnega tlorisa

je dobri dve eta�i. Zaradi mo�nih te�av s prevozom, senismo odloèili za predstavitev dejanskih arte ki so najbli�jearhitekturnemu prostoru paè pa za

smo lahko izbirali oèišèein horizont, da bi kar najbolje

Marja Lorenèak [Lorenèak ]

laditev z enostavnim prvinskim "modelom" navideznedovršenega prostora. Na frontalni steni se pojavlja likovno delov akrilni tehniki, sestavljeno iz petih miniatur, ki predstavljanekakšen hišni oltar.

V zvezi s preprostostjo opreme, sencami in belino sten,podobno razmišlja tudi Tanizaki 2002:31 , ki gre prisvojem razmišljanju seveda še dlje in ki pravi, da je lepota(ja

Akademija likovnih umjetnosti Sarajevo domuje vprenovljenih in

Prostor galerije je in je za"miniature" relativno velik, saj stranica prostora meri slabih 10 m,visok pa

faktov,, predstavitev likovnih

objektov, kot jih vidi oko kamere. S tempredstavili zamisel prostora.

2003:3 je razstavljena likovnadela med drugim predstavila kot osnutke (tudi kot arhitekturneštudije), ki jih po njihovi zgradbi lahko štejemo za popolnalikovna dela in ki poudarjajo vse kar je potrebno v trenutkusnovanja, prikazujejo strukture in razvoj oblike v prostoru.

[Tanizaki ]

Niz: Postavitev razstave v Galeriji Akademije likovnihumjetnosti, Sarajevo,23. 1. - 30. 1. 2003

The article presents (comprehensive) design guidelines for layouts of threeindependent author's exhibitions. In the architectural-spatial sense they werepositioned in three distinctly different spaces, but whose spirit is nevertheless in acertain way related. They are mutually tied by concepts, such as ecclesiastic, holyand sanctified space (art). With passage of time these spaces have lost theirprimary use, but maintained their spirit, particularity. Recognition of the latterserved as the design rationale.Wider perspectives of art, tying spatial design to artistic inclination, even graphicdesign, were emphasised. Ties to other arts were brought forward literally, even tomusic. Ties are indirect and associative. The unifying idea is presented in theconcept of rhythm (metrics).

abstract

spatial design, rhythm, series, line, screen

key words:

UDK


72.01

oblikovanje prostora, ritem, niz, linija, zaslon

3x3 - Three Exhibition Layouts

Peter Marolt

51

3 X 3 - TRI POSTAVITVE RAZSTAV

Pri konceptu postavi

skupine treh posnetkovvelikosti 9 x

ajo trije ali pet

ostorskost dejanskih objektov.

medtekstom kataloga.

Nekaj dni kasneje postavljena razstava del, ki so nastali naštudentski delavnici, je zasnovana kot nadaljevanje prve, le da jezaradi kombinacije trodimenzionalnih objektov, risb inposnetkov nekoliko bolj razgibana, a zasnovana tako, da skupaj sprvo deluje uglašeno. (Prosta je ostala le stena z vhodom instopnicami.)

zanimiposnetki. Tanke konzole - podstavki modelov, vise na"nevidnih" nategah, tako da te delujejo kot bi napol lebdele vzraku. Da bi

tve razstave gre za (oèišèeno)"minimalistièno" postavitev tudi v smislu velikosti razstavljenihobjektov. Izhodišèe koncepta postavitve sta niz v višini oèirazstavljenih elementov in linija pod njimi. Ta je enkratpovezujoèa in zdru�uje "trilèke" -

13 cm (podobno kot se to dogaja z notami v glasbi),drugiè pa ostaja nevidna in slu�i kot razmejitveno polje mednjimi, katerega oznaèuje mnogokratnik modula (širine slike).Medtem, ko enakomeren ritem razbij modulovpraznega prostora, vogale povezujeta prostorska, iz ravninepotegnjena spoja posnetkov, ki poudarjata vogala in na doloèennaèin tudi optièno podaljšujeta niz, oziroma frontalno steno.Poudarjen vogal tudi naglašuje pr

Neenakomeren ritem se sicer na drug naèin, pa vendarle,pojavlja tudi v oblikovanju kataloga razstave in to v oblikipokonènih, bodisi èrnih ali obarvanih razmejitvenih èrt

Koncept postavitve išèe ravnote�je med voluminoznostjomodelov, ploskovnostjo stene in presledki med nani

omejila ne�no prostorsko kompozicijo, se belinastene v doloèenem trenutku razlije tudi na tla.

" "

Slika 3: Niz.Series.

Zaslon:1. 10. - 26. 10. 2002

Postavitev razstave Zapisi èasa v Galeriji Krško,

Nekdanji cerkveni prostor, cerkev Sv. Duha v Krškem, ki jo jeleta 1777 oblikoval Johann Fuchs, danes slu�i kot galerija.Izhodišèe postavitve slik je spoštovanje baroèno oblikovanegaprostora z nekaterimi (zaèasnimi) posegi, ki poudarjajo pomennekdanjega posveèenega prostora. Zaradi zaèasnosti postavitveje dovoljena tudi veèja drznost, ki na prvi pogled s postavitvijozaslona, bariere, negira vzdol�no os, dejansko pa umešèenizaslon zaradi svoje višine, ki je ni�ja od višine oèišèa stojeèegagledalca, ohranja celovitost prostora, pregled nad njim in vanjvnaša dinamiko. Zaslon stoji pred osrednjim delom pros

ta moèno razširi in v kontekstu idejeposnema trenutek, ko se vrata delno zavrtijo okoli svoje osi in ki vtej legi simbolno razmejujejo, a hkrati povezujejo zunanji javni innotranji galerijski, zasebni prostor, loèujejo posvetni prostor inposveèeni hram umetnosti.

Paravan prepušèa tok obiskovalcev in skupaj z (edino)ukrivljeno ploskvijo, ki je nanj namešèena, uokvirja barvnonajmoènejšo in zato najbolj oddaljeno sliko na vzdol�ni osicerkvene ladje, ki v simbolnem pomenu lahko nadomešèanekdanjo (seveda veèjo) oltarno sliko.

Akrilne slike, ki stoje na paravanu namesto obièajnejšihokvirjev, zakljuèujejo, oziroma zamejujejo "lesene škatle. Pokonèna slika znotraj apside, ki zakljuèujevzdol�no os,

tora, tikpred mestom, ko se le-

tankostenske"

visi, odmaknjena od stene. S smeri vhoda gledanodesna slika, stoji sredi apside na tleh, na nekakšnem stojalu, kar bilahko v kontekstu postavitve asociiralo tudi na tabernakelj. Slikiv zlatosrebrnem okvirju gledata iznad parapeta.

Slika 1: Loèitveni elementi teksta kataloga.Dividing element in the catalogue text.

Slika 2: Shema postavitve razstave v Galeriji Akademije likovnih umjetnostiv Sarajevu.Scheme of the exhibition layout in the gallery of the Academy of finearts in Sarajevo.

Slika 4: Študentska dela.Student's works.

Slika 5: Ob odprtju.The opening.

Slika 6: Niz.Series.

Peter Marolt

52

3 X 3 - TRI POSTAVITVE RAZSTAV

Slika 10: Miniature v prvi sobi.Miniatures in the first room.

Slika 8: Galerija Šivèeva hiša; "Bele" grafike s slepimi odtisi in sence toèkpod njimi.The gallery Šivèeva hiša; "White" graphics with blind imprints andshadows of points below them.

Slika 9: Postavitev akrilnih slik v drugi sobi Galerije Šivèeva hiša.Layout of acrylic paintings in the second room of the gallery Šivèevahiša.

Slika 7: Vogalni grafiki.Corner graphics.

53

mag Pater MaroltFakulteta za arhitekturo


Literatura:

Boltar, B., 2001:

no umetnostjo.

Marolt, P., Tri sobe in 1/2

Marolt, P.,Spomini v prostoru - konkretno v abstraktnem.

; Galerija Šivèeva hiša Radovljica,3.april - 6. maj 2001. Muzeji radovljiške obèine, Radovljica.

Lorenèak, M., 2003: Spomini v prostoru - konkretno v abstraktnem. Risba inštudijska maketa med konkretno in abstrakt

Akademija likovnihumjetnosti Sarajevo, 23. januar - 30. januar 2003. Samozalo�ba, Ljubljana.

Tanizaki, J., 2002: Hvalnica senci. Študentska zalo�ba, Ljubljana.

Slika 13: Postavitev v desni apsidi.Arrangement in the right apse.

Slika 11: Galerija Krško; barvno najmoènejša slika na koncu vzdol�ne osi.The gallery Krško; the painting with strongest colours is at the end ofthe longitudinal axis.

Slika 12: Simbolna postavitev zaslona - bariere, ki zaradi svoje višine ohranjapregled nad prostorom.Symbolic placement of the screen - barrier, whose height maintainssurveillance over the space.

Slika 14: Preèna os - leva apsida.Traverse axis - the leftapse.

Slika 15: Vhod v posveèeni prostorumetnosti.Entrance to the sanctifiedartistic space.

Peter Marolt3 X 3 - TRI POSTAVITVE RAZSTAV

Leon Debevec

54

Sestavek predstavlja relikviarij kot redek oblikovalski problem, ki pa je zaradivpetosti v specifièno liturgièno dogajanje na eni in bogastva ter raznolikostizgodovinskega razvoja na drugi strani tudi izjemno zahteven. Ponovnaaktualizacija svetništva v zadnjih desetletjih postavlja z njim povezano liturgiènoposodje pred ponovni izziv sve�e oblikovalske reinterpretacije. Preprièljiv korakv tej smeri je nujno utemeljen na poznavanju razvojnih zakonitosti dotièneliturgiène posode, njene pogojenosti z bogoslu�no rabo v najširšem pomenubesede in sodobne tehnologije ter materialov. Uspešnost tovrstne realizacije takoni odvisna zgolj od stopnje usklajenosti realizacije z naèrtovano zamislijo temveèje odloèilno pogojena s specifièno komunikacijo, ki jo (ali pa tudi ne) vzpostavi skonkretnim kršèanskim obèestvom, kateremu je namenjena.

izvleèek

2oo3 / 2 ARRELIKVIARIJ MED MISTERIJEMIN STVARNOSTJO

kljuène besede:

Arhitekturna naloga zasnovati relikviarij je dandanes izjemnav vsaj dveh pogledih. Zaradi redke potrebe po novih relikviarijihje za arhitekta svojevrstna sre

-Vzpostavlja jo predstavnik Cerkve z vstavitvijo r

-- relikvij in posode - relikviarija -

relikvije hrani.

n

d

èa in poseben izziv preizkusiti svojoustvarjalnost v oblikovanju tako zahtevnega predmeta. Najboljpreprièljivo pa utemeljuje njegovo izjemnost posebna liturgiènaraba. elikvijsvetnika v relikviarij. Pomen tega dejanja je velik, saj oznaèujeizroèitev relikvij kršèanskemu obèestvu v èašèenje.

V relikviariju kot posebni liturgièni posodi se torej na posebennaèin prepletata dva svetova: Duhovni svet heroiènosti,goreènosti in predanosti, zaradi katere je podelila Cerkevdoloèeni osebi dostojanstvo svetništva na eni strani ter stvarnostfizièna oprijemljivost na drugi.Dejstvo, da se celotno kršèansko bogoslu�je opravlja v èutnihznamenjih, daje tudi oblikovanju relikviarija posebno te�o, saj gaje mogoèe zaradi tesne povezanosti z relikvijami oznaèiti kotstvarno vez, kot medij, preko katerega kršèansko obèestvo vstopana poseben naèin (v èašèenju) v misterij svetništva osebe, katere

Tako razumljena posebnost relikviarija pojasnjujekontinuirano skrb in pozornost, ki jo posveèa Cerkev tej liturgièniposodi od zaèetkov èašèenja relikvij v daljnem tretjem stoletju pado danes. Razvoj pobo�nosti èašèenja relikvij so v veliki meripovzroèila številna preganjanja Kristjanov v èasu predpriznanjem kršèanstva za enakopravno religijo v rimskemcesarstvu leta 313. Posmrtne ostanke muèencev, ki so zaradi vereizgubili svoje �ivljenje, so kristjani polagali pod oltarjenovozgraje ih bazilik, da bi tako èimbolj poudarili in simbolnopovzdignili pomen njihove heroiènosti. Najveèji razmah jepobo�nost do�ivela v srednjem veku, ko so vedno številnejšerelikvije soustvarjale pogoje za razvoj romarstva, ki je odloèilnozaznamovalo to ob obje. Relikvije niso bile veè vezane zgolj nasvetniško osebnost, temveè se je ta status razširil tudi na razliène

predmete, ki jih je doloèena svetniška oseba uporabljala, zlasti patudi na p

aji v Sveti de�eli. Posledica tovrstnega dogajanja, pomembna zaprièujoèe razmišljanje da relikvije niso veè izkljuèn

v ali pod njim, temveè se vednopogosteje pojavljajo abogoslu�nega prostora. To dejstvo povzroèi najveèji razcvetoblikovanja relikviarijev, ki mu v tipološkem smislu lahkosledimo od koncepta skrinje oziroma sarkofaga, ki se kot odmevodra�a še v relikviarijih zasnovanih v obliki miniaturnih cerkva,preko koncepta monštrance, ki odra�a specifiène liturgiènepotrebe (izpostavljanje, èašèenje, procesije, ipd.) do povsemkiparskih pristopov, katerih cilj je èimbolj realistièno predstavitiznaèilnosti relikvij (deli telesa, glava, celotna postava, celotenpred et, katerega fragment predstavlja relikvija). Vsem pa jeskupna dragocenost, ki je praviloma nadgrajena z vrhunskimoblikovanjem. Nesporna moè relikvij, ki je nenazadnje generiralatudi gospodarski razcvet nekaterih romarskih središè na eni straniter izk ivljena pobo�nost na drugi sta omogoèala zlorabe takoglede pristnosti relikvij kot tudi njihovega nesmiselnegakopièenja in multipliciranja, kar je v konèni fazi povzroèilorazvrednotenje tega sicer vsebinsko zelo bogatega izroèila.

vanju svetništva kot pomembnesestavine �ivljenja Cerkve in z njim povezane problematikerelikviarija daje sedanji pape� Janez Pavel II. S tem ko podeljujedostojanstvo svetništva �rtvam krvavega 20. stoletja in drugimvelikanom duha, aktualizira institut svetništva v njegovemizvornem sijaju. Jasna odloèenost vodstva Cerkve, da toreinterpretirano razse�nost Cerkve vkljuèi kot nov duhovnipotencial v proces nove evangelizacije, daje nalogi

redmete, ki so bili povezani z za kristjana najsvetejšimikr

je, o vezanena oltar, s tem ko so "skrite"

- v relikviariju - kot samostojna sestavin

m

r

Novo dinamiko v razume

"oblikovatirelikviarij" poanto, ob kateri ustvarjalec preprosto ne more ostatiravnodušen.

The article presents the reliquary as a rare design issue, whose inclusion inspecific practise in liturgy on one hand and varied historical development on theother, makes it an extremely demanding task. The renewed actuality of sainthoodin the last decades and inherently tied liturgy vessels has imposed a renewedchallenge for fresh design reinterpretation. A convincing step in the stateddirection has to be essentially founded on knowledge about developmentprinciples of the stated vessel, since it is conditioned by devotional use in thewidest sense and contemporary technology and materials. Successful execution istherefore not only a dependent of harmonisation between the design idea andimplementation, but decisively conditioned by specific communication, whichwill (or will not) be established with a living Christian public, for whom it isintended.

abstract

reliquary, liturgy vessels, relic, continuity

key words:

The Reliquary Between Mystery and Reality

UDK


745/749

relikviarij, liturgièno posodje, relikvije, kontinuiteta

Leon Debevec

55

RELIKVIARIJ MED MISTERIJEM IN STVARNOSTJO

Relikviarij fatimskih vidcev

Oblikovalsko rešitev relikviarija fatimskih vidcev sestavljatarelikviarij, v katerega so vgrajene relikvije in piksida v kateri jele-ta shranjen. Piksida je zasnovana v dveh delih. Spodnji del jeo

e

erforiran, odprtine pa so zaprte s stiliziranimi cvetovi izakrilnega stekla.

, takokotov.

turi metulja. Le ta je ujeta v p s kvadratnoformo prosojne površine posute s fragmenti zlata. Tempoudarkom sledi tudi izbor materialov ("kerrock"

Relikviarij fatims

d

blikovan kot fiksni podstavek tako, da omogoèa pritrditev celotena steno bogoslu�nega prostora. Na podstavek je postavljenrelikviarij, preko njega pa je poveznjen pokrov pikside.Odpiranje pikside je urejeno tako, da se pokrov pikside s pomoèjodaljinsk ga upravljalca avtomatsko vertikalno dvigne. Ker so nastropu pokrova namešèena svetila, slu�i dvignjeni pokrov piksidehkrati kot prostorski poudarek relikviariju in kot svetlobno telo zanjegovo poudarjeno osvetlitev v èasu adoracije. Plašè pokrova jep

Oblikovanje relikviarija je poizkus vzpostavitve kontinuitetez dragoceno dvatisoèletno tradicijo oblikovanja tovrstnihpredmetov na naèin izvirne interpretacije izvornih vsebin. Zaradizahteve po mobilnosti relikviarija ob posebnih slovesnostih,katerih del je tudi slovesna procesija z relikvijami, je relikviarijzasnovan po principu monštrance. Celota je oblikovanaplastièno da ustvarja zanimive sekvence iz razliènih zornih

Kontinuiteto je nadalje mogoèe iskati tudi v �e izra�enempreprièanju, da mora oblikovanje relikviarija na umetnini lastennaèin izra�ati vrednote osebnosti, kateri pripadajo relikvije. Vnašem primeru gre za akterje fatimskih dogodkov. Oblikovanjerelikviarija tako poudarja zlasti krhkost, èistost in iskrenopreprostost otroške duše, ki jo je mogoèe zaznati v abstraktnikon rese�no izra�eno

, akrilnosteklo). Èeprav je bila v uvodnem razmišljanju izpostavljenapraksa uporabe dragocenih materialov za izdelavo tovrstnegaposodja, le-te v primeru relikviarija fatimskih vidcev nadomešèazahtevnost oblikovanja, ki ga omogoèajo sodobni materiali.Naèelo plemenite preprostosti, ki ga poudarjajo dokumentidrugega Vatikanskega koncila se v tem primeru smiselnodopolnjuje s preprostostjo kmeèkih otrok, ki so bili dele�nimilosti fatimskih dogodkov.

kih vidcev je nenazadnje droben, pa vendarpreprièljiv izraz kakovostnega in uèinkovitega sodelovanja medumetnikom, mojstrskimi znanji in proizvajalci sodobnihmaterialov ter najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami na poljukršèanske umetnosti, ki je zara i njene specifiène funkcije vednoposegala po najvišjih merilih.

Slika 1: Relikviarij - celota. Plastiènost oblikovanja, ki jo pogojuje specifiènaraba, omogoèa uèinkonitost liturgiène posode iz razliènih zornihkotov. foto Rafael Marn

.

( : )Reliquary - entity. The design's plasticity, which is conditioned byspecific usage, enables efficiency of the liturgy vessel from variousaspects

Investitor:Oblikovanje: Leon Debevec, u.d.i.a.

:

Mojstra: Niko �geèBoris Vidoviè

Lokacija

Leto realizacije: 2002

�upnija Kisovec

�upnijska cerkev Marijinegabrezmade�nega srca, Kisovec

Leon Debevec

56

RELIKVIARIJ MED MISTERIJEM IN STVARNOSTJO

Slika 2: Natanèna izvedba, poznavanje materialov in vrhunsko obvladovanje roène obdelave površin omogoèajo, da materiali spregovorijo z njim lastno�lahtnostjo. foto Rafael Marn( : )Precise execution, knowledge about materials and brilliant mastery of surface treatment assure the material's narrative with their own nobleness .

Slika 3: Poudarjena hierarhija med "oèesom"z relikvijami in "avreolo".The hierarchy between the "eye"with the relics and aureole isemphasised.

Slika 4: Relikviarij v odprti piksidi, ki imahkrati funkcijo "svetila".The reliquary in the open piksida.The piksida simultaneouslyfunctions as a "light".

Slika 5: Stalce relikviarija z gravuro - znaèilno sestavinoliturgiènega posodja.The reliquary's stand with its' engraving - a characteristiccomponent of liturgy vessels.

Slika 3, 4 in 5: foto: Rafael Marn

57

Leon DebevecRELIKVIARIJ MED MISTERIJEM IN STVARNOSTJO

doc dr Leon DebevecUniverza v Ljubljani


Slika 6: Relikviarij - kompozicijska shemaThe reliquary - composition scheme

..

Jaka Bonèa

58

Tipografija se ravna po treh temeljnih naèelih: standardni element, strojnaizdelava, standardni merski sistem. Rokopis (handwriting) je odvisen popolnomaod sposobnosti pisca - kaligrafa. Èrkopis (lettering) je nekje vmes med rokopisomin tipografijo. Uporablja strojno izdelane standardne elemente, manjka pa mustandardni merski sistem. Tipografija pojmuje v okviru znaka tipe (type) tudirazmak oziroma odnos do sosednjih elementov, èrkopis pa pozna le znak sam.Knjigo sem oblikoval tako, da bi tudi s samo tipografijo sledil njeni vsebini,vendar v meri, da ne bi preglasila predstavljenih del. Torej: ustvariti sem �elelravno prav prisotno tipografsko ozadje knjige. V tem besedilu predstavljamtipografijo kot nadgradnjo rokodelstva in polstrojne produkcije.

izvleèek

2oo3 / 2 ARMONOGRAFIJA MILOŠA BONÈE

kljuène besede:

Po nastanku poznam tri vrste pisav: rokopis, èrkopis (kola�,asambla�) in tipografijo.

O rokopisu govorim le, ko pišem èrke z delom telesa in konaredim pomemben del èrke v eni sami potezi. Celo cele èrke incele besede lahko naredim z eno samo potezo. Pri tem nisemomejen le na svinènik in papir. Z rokopisom pišem tudi s èopièempo kamnu, s palico po mivki ... Torej pišem, ko ustvarjam èrke stelesom.

sane èrke lahkouporabljam le med samim pisanjem. Ne morem posameznih èrknapisati na zalogo in jih kasneje sestavljati. Torej, ko z rokopisompišem èrke, jih istoèasno �e nizam v besede.

Èrkopis (kola�, asambla�) je korak naprej. Ko zapisujem,uporabljam �e narejene èrke. S èrkopisom ponavadi ljudje mislijona zlaganje èasopisnih iztr�kov. Toda èrkopis so tudi velikineonski napisi na fasadah in klesane èrke na pokopališèih. Te èrkeso obièajno bolj zapletene, tako da ne morem izklesati celotnoblike posamezne èrke v eni sami potezi. Èe jo lahko izpraskam zle eno samo potezo telesa, jo moram imenovati rokopis.

Druga razlika med èrkopisom in rokopisom je ta, da prirokopisu ni poti nazaj, ni popravkov. Pri èrkopisu pa lahkoponovno premislim in popravim. Laiku izgleda ta èrkopisni(kola�ni) postopek �e zelo blizu tipografiji, ker so posamezneèrke podobne tiskanim. Vendar je to napaèno sklepanje. Èrkopisje vse, kar lahko naredim z "letrasetom". �e res, da lahkonaleplejene èrke v vešèih r kah izgledajo tipografskopostavljene, toda razmiki in poravnave so doloèeni roèno; ravnoto pa definira èrkopis. Mesto èrkopisa je torej vmes medrokopisom in tipografijo.

V tipografiji je kompozicija besede kakor tudi izdelava sameèrke pogojena s strojno izdelavo. To dr�i celo v najboljenostavnem primeru, ko stavim kovinske èrke roèno. Podlage èrkin (kovinski) presledki so standard, ki se razteza preko besede do

Rokopis še ni tipografija! Z rokopisom pi

e

o

vrstice, do stolpca, do cele strani besedila. Velikost in pozicijauporabljenih elementov (ki jih odtisnem) sta toèno doloèeni. Kot�e nakazuje beseda "doloèen", lahko podatke predam komudrugemu, ki natanèno enako ponovi celoten proces kje drugje. Todose�em z merskim sistemom, ki je lahko ali strojni ali splošni(recimo Didot). Torej sta str jna izdelava in sistem lastnostitipografije, ki ju ne morem doseèi z rokoisom ali èrkopisom.

Tipografski material (na hitro, a ne toèno, reèeno èrkovnevrste) je lahko podoben èemur koli. Ni pravil. Ne morem zgotovostjo loèiti tipografskega materiala od èrkopisnega poobliki, rabi ali obdelavi. Od drugih vrst èrk - in to od nekdaj - seloèi po tem, da je namenjen reprodukciji in z izborom njegovevrste je �e doloèeno, kako èrke tvorijo besede - proces nizanja èrkv besede je prefabrciran.

tudi proces, ko vzamem "surov material"besedila in ga oblikujem za tisk ali elektronsko distribucijo.Tipografija �e vkljuèuje kompozicijo; njeno mesto je medbesedilom ter razliènimi vrstami kodificiranja in oblikovanja. Èepisec bele�i osebno do�ivetj za neznano, oddaljeno obèinstvo, jenaloga tipografa, da pospeši prenos.

Rokopis, èrkopis in tipografija imajo le zelo malo skupnega:vsi trije postopki uporabljajo znake - èrke. Vsak postopek dajeznaèilen viden karakter izdelku in edina omejitev je èlovekovazaznava. Seveda sta pisanje (rokopis) in zlaganje kola�a (èrkopis)omejena tudi z roènimi spretnostmi izvajalca.

Hkrati pa vsi trije postopki tudi niso popolnoma loèeni medseboj. Bolj, ko sem spreten, veè izjem lahko najdem.

trije temeljni zakoni, ki jih praktiènonespremenjene uporabljamo tudi v arhitekturi: standardnielement, strojna izdelava, standardni merski sistem. Zato ne èudidejstvo, da je med grafiènimi oblikovalci veliko arhitektov.Nasprotnih primerov je zaradi z

o

Tipografija je

e

V tipografiji veljajo

apletene tehnologije arhitekturezelo malo.

Typography runs along three principles: standardised elements, mechanisedproduction and standardised metrical system. Handwriting is completelydependent on the writer's calligrapher's skills. Lettering lies between handwritingand typography. It uses mechanically produced standard elements, but it lacks astandardised metrical system. Within the framework of the term sign, typographyunderstands types and also the distance between neighbouring elements, whilelettering recognises only the sign.The monograph was designed with the typography following the book's content,however only to an extent, which would prevent overshadowing of the presentedwork. In short, we wanted to create a suitably authentic typographic backgroundfor the book. The article presents typography as the superstructure of handicraftand semi-mechanised production.

abstract

typography, layout. Monograph

key words:

The Monograph on Miloš Bonèa

UDK


655.26

tipografija, prelom, monografija

Jaka Bonèa

59

MONOGRAFIJA MILOŠA BONÈE

Slike: Ovitek in znaèilni prelomi iz knjige Arhitekt Miloš Bonèa.Cover and typical layout from the book Architect Miloš Bonèa.

Jaka Bonèa

60

MONOGRAFIJA MILOŠA BONÈE

Slike: Znaèilni prelomi iz knjige Arhitekt Miloš Bonèa.Typical layouts from the book Architect Miloš Bonèa.

61

Jaka BonèaMONOGRAFIJA MILOŠA BONÈE

doc dr Jaka BonèaUniverza v Ljubljani


Slike: Znaèilni prelomi iz knjige Arhitekt Miloš Bonèa.Typical layouts from the book Architect Miloš Bonèa.

Toma� Novljan

62

Izvedbo gradbenega objekta je mogoèe primerjati z rezultatom nelinearnematematiène enaèbe z vsaj tremi neznankami oziroma spremenljivkami.Naroènik, arhitekt in izvajalec oziroma projekt, izvedba in uporaba. Enaèba ima vvsakem primeru znaèaj dinamiènega procesa, ki je zelo obèutljiv tako na zaèetnepogoje, kot tudi na kasnejše vplive "s strani". Vedno obstaja mo�nost, da ne borešljiva v okviru realnih števil. Obnaša se lahko tako rekoè kaotièno. Zaèetnostanje je lahko enako nièli ter poljubno velikemu pozitivnemu ali negativnemuštevilu. Od tega stanja je v veliki meri odvisen konèni rezultat.Preureditev degradirane stanovanjske hiše v poslovni objekt povzroèi v obstojeèiurejeni fizièni in nefizièni strukturi neposredne okolice praviloma najprejnegativen odziv.Stanovanjska hiša "na koncu ulice", kateri so �e predhodno doloèenepredpostavke v smislu gabarita, naklona in orientacije strešne ploskve. Na prvipogled na

Dokonèati izvedbo sicer kvalitetnega avtorskega dela nekoga drugega je samo posebi obèutljiv proces. V primeru, da postanejo operacijske stopnje med èlenizgoraj omenjene matematiène enaèbe previsoke, se lahko pojavi vprašanje alirealna rešitev sploh obstaja.

loga z manj kreativnega naboja, katere rezultat pa danes odra�azanimiva protokolarna vsebina oziroma uporabnik.

izvleèek

2oo3 / 2 ARNAROÈNIK . ARHITEKT . IZVAJALEC = (x . y . z)

kljuène besede:

Poslovni objekt, Kajuhova 9, Ljubljana, Zaloker&Zalokerd.o.o., 1998.

Naroènik z idejo (x)

Sindrom praznega lista papirja

Idejna zasnova (y) + odziv okolice

Izvajalec (z) nima vedno prav

Objekt, mestna vila iz tridesetih let prejšnjega stoletja, jelociran ob eni bolj prometnih ulic. Izvirni tloris meri 9 x 9 m, zvisokim pritlièjem, prvim nadstropjem in neizkorišèenimpodstrešnim prostorom. Dozidana je bila gara�a in kasneje tudinadzidana. Vsekakor je bilo to poni�anje prvotne gradbene mase.Vrt za hišo je slu�il za sušenje perila. Za naroènika, manjšefarmacevtsko podjetje, je bila ugodna lokacija parcele kljubvsemu naštetemu odloèujoèa.

Izziv, vznemirjenje in hkrati strah. Na sreèo list na zaèetku nibil povsem prazen. Za vsako adaptacijo obvezen posnetekobstojeèega stanja je zaradi kratkega roka za dokonèanje nastajalv èasu, ko je bila hiša še naseljena s stanovalci. Neugodno dejanjetako po èloveški kot tehnièni plati. Prva obièajno ne pustiposledic, druga se (lahko) pojavi kot bumerang pri izvedbigradbenih in obrtniških del. Prisoten je bil strah predpreseneèenji, ki jih skriva vsaka stara hiša. Vprašanje kaj ohranitiin èesa ne, se je ponavljalo od zaèetka do konca miselnegaprocesa projektiranja.

Dvig stavbne mase za polovico eta�ne višine se je izkazal zanujno potrebnega tako likovno kot funkcionalno. Temu je slediltudi prizidek, ki svojega statusa sedaj ne skuša veè prikriti. Prviodziv mejašev je bil po pravilu negativen, saj nova prostorskavsebina vedno generira tudi nove stranske proizvode v oblikihrupa, izpušnih plinov, novih obrazov ipd.

Brez izvajalca ni izvedenega objekta. Brez izvajalcatudi sicer dobro zasnovan objekt ne more biti dober. Predstavlja

dobrega

tretjo spremenljivko enaèbe, ki pa z eventuelno negativnimpredznakom konèni rezultat lahko potisne v negativno ali celoiracionalno vrednost.

Naloga, ki jo je nekdo drug �e zavrnil, je vselej nekako"nevarna". Bodisi zaradi pogojev okolja, bodisi zaradi naroènika.Pri hiši "na koncu ulice èno

ali manj strokovno pomoèjo poklicnih mojstrov. Naroèniku, ki somu mladostna leta, pre�iveta v okolju najbolj neusmiljenega trgadelovne sile pustila peèat, je bil tak naèin gradnje nesprejemljiv.Odgovornost za pravilnost oziroma nepravilnost naèrta in kasnejeizvedbe je bila izkljuèno individualna.

Kljub predpisani shemi zamaknjenga tlorisa je bilo prisotnohotenje, da je izhodišèe objekta enovita stavbna masa, ki"zarezana" tloris prostorsko in funkcionalno razdeli na poljavni inzasebni del. Nesporazum z naroènikom se je pojavil zaradidomnevno prekratkega "notranjega" napušèa. Ta je dobil boljlikoven pomen razdru�evanja mas kot pa funkcionalen pomenzašèite fasade.

Enodru�inska hiša, Mokrška 60e, Ljubljana, dru�inaAnðoviæ Novak, 1996.

Naroènik (x)

Prevzem dela

Vse je v redu, ampak...

" se je pokazalo natan to.

V letu 1994 je bila mentalna podoba gradnje enodru�inskegastanovanjskega objekta še vedno pogojena z vzorcem, ki se jeizoblikoval v preteklih štiridesetih letih. Samograditeljstvo z bolj

Danes slu�i hiša kot rezidenca španskegaveleposlaništva.

Construction of a building can be compared to the result of a non-linearequation with at least three unknowns or variables: the commissioner, architectand builder or project, execution and use. In any case the equation has thecharacter of a dynamic process, which is very vulnerable from the outset orstarting conditions, but also later "external" influences. The possibility that itwon't be solvable within real figures is omni-present. It can behave almostchaotically. The starting condition can be equal to nil or arbitrarily largepositive or negative figures. The condition largely affects final results.The rehabilitation of a degraded residential building into an office building canas a rule affect primarily negative responses in the extant physical and non-physical neighbouring structure.A residential building "at the end of the street", whose dimensions have been setbeforehand, in the sense of sizes, inclines and orientation of roof surfaces. Atfirst it seems a task with less creative power, whose result today is an interestingcontent of protocol or user.To complete an otherwise high quality author's work of another person is in itselfa sensitive process. In the case when operational steps between the articles ofthe stated mathematical equation are too high, the question can emerge, whetherreal solutions are at all possible.

abstract

architecture, design, construction, commissioner

key words:

Commissioner. Architect. Builder = (x, y, z)

UDK


72

arhitektura, oblikovanje, gradbena izvedba, naroènik

Toma� Novljan

63

NAROÈNIK . ARHITEKT . IZVAJALEC = (X . Y . Z)

Rezidenca francoskega veleposlaništva, Prule 9b, Ljubljana,Republika

Radovednost, naivnost, pomanjkanje izkušenj, ...

Operacije "perpartes"

Francija, 1995. Nadzor nad dokonèanjem del.

Sodelovati pri izvedbi protokolarnega objekta predstavljaposeben izziv. V èasu, ko so se v osamosvojeni domovinipojavljala tuja veleposlaništva, je bilo potrebno zanje priskrbetiustrezne objekte. Tako za delo kot za bivanje. Pomanjkanjevsesplošnih izkušenj na tem podroèju je bilo takrat samoumevno.Besedilo se nanaša na arhitekturno zelo kvalitetno zasnovanobjekt. Zaradi nesoglasij med naroènikom, avtorjem arhitekturein izvajalcem so bila dela ustavljena. Dinamika enaèbe (x.y.z) je vtem primeru prerasla meje racionalnega, soodvisnostposameznih spremenljivk je postala prezapletena. S straninaroènika je prišla prošnja za pomoè v smislu nadzora naddokonèanjem del v pogodbenem roku.

i in spoštovati še alipredvsem t.i. èloveški dejavnik. Operativni sestanki so potekali zvsako od "prizadetih" strani loèeno, usklajevanje stališè je biloveèinoma zelo obèutljivo. Tanka èrta, ki v praksi loèuje zaupanjeod nezaupanja, je bila nekajkrat p

Sodelovanje nadzora z vsemi tremi stranmi je bilo korektno.Poleg strokovnega je bilo potrebno upoštevat

restopljena.

doc dr Toma� NovljanUniverza v Ljubljani


Skrite pasti in neprièakovani delni rezultati (x . y . z)Prebijanje skozi številke in delne rezultate je vedno privedlo

do spoznanja, da je bil marsikateri èlen izraèunan nepravilno inmarsikateri matematièni znak pozabljen ali neupoštevan. Jedroproblema pedstavlja talna in meteorna voda. Vedno bolj agresivniatmosferi neprimerno izvedeni detajli fasadnih elementov,nezadostno izolirana kletna eta�a, kljub stalni prisotnostipodtalnice. Neprijetna soèasnost uporabe objekta in izvedbenaknadnih gradbenih in obrtniških del je bila neizogibna.

Kljub vsemu, navedenemu in nenavedenemu, so bila dela vmalo manj kot enem letu zakljuèena. Objekt je bil predansvojemu namenu. Napake so bile odpravljene. Naroènik se jemoral kljub svoji politièni moèi in ugledu vsaj delno prilagoditi

. Danes, po sedmih letih bi bilo mogoèe reèi, da namje bil vsem sodelujoèim posredovan nauk medsebojnegaspoštovanja, strokovnosti in diplomacije. Tu se, povedanodrugaèe, rigidnost evklidskih naukov konèa.

"Diplomacija"

geniusu loci

Slika 1: Hiše Novak, Pezdirnik, Zaloker&Zaloker; kuhinja Majer, stanovanje Zlatnar, rezidenca francoske ambasade.Houses Novak, Pezdirnik, Zaloker&Zaloker, the Majer kitchen, the Zlatnar apartment, residence of the Frenchembassy.

Urbani Izziv je znanstveno - strokovna trans-discip

k

i so na razpolago.Revija izhaja od leta 1989. Vpisana je v razvid medijev, ki ga vodiMinistrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 595. Izdajanje revijesofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

linarna periodiènapublikacija z mednarodnim uredniškim odborom, ki je namenjenapredstavitvi dejavnosti izdajatelja, Urbanistiènega inštituta RepublikeSlovenije, in obravnavi aktualnih problemov urejanja prostora v Slovenijiin v tujini. Pisci so domaèi in tuji strokovnjaki dru�boslovnih, humanistiènihin tehniènih ved. Osrednji deli posameznih številk revije so zasnovanitematsko, ti prispevki so objavljeni v dveh jezikih. Tematskim prispevkomsledijo redne rubrike: odzivi (na tekste iz prejšnjih števil ), razmišljanja(poljudne teme), poroèila (s konferenc, sreèanj, delavnic), predstavitve(lastnih in tujih projektov), prostorska informatika idr. Pomemben del revijeso poroèila iz knji�nice Urbanistiènega inštituta, obèasno tudi recenzijenovih knjig, k

letnik 14, št. 1, Junij, 2003

: Nova prostorska"ordnunga"; : Prostorsko planiranje na poti ksistemski ureditvi; :

: Razvoj prostorske zakonodaje spreminjanje urejanjaprostora zunajmestnih naselij;

:

;

Decembra izide druga številka letnika 14. Tema je:

Ne glede na sprejete mednarodne dokumente o razvoju mest (Agenda 21,Habitat 1 in 2, Berlinska deklaracija o mestih, Nova atenska karta idr.) jeprikazovanje mest v popularni kulturi praviloma retrogradno, hkrati pakarikirano. Praviloma je namenjeno pospeševanju razumevanjavsakokratnega sporo

p

a

Prostorsko planiranje v mejah zakona

Andrej Prelovšek

Alma Zavodnik LamovšekMiran Gajšek

Alenka FikfakAnton Prosen

Podoba mesta v popularni kulturi

Tematske èlanke so prispevali: : Nekatere izgubljeneprilo�nosti novih zakonov;

Prostorsko naèrtovanje v Evropi;

: Urejanje pode�elskegaprostora naloga integralnega ali sektorskega naèrtovanja?

Slovenska in evropska pravna doloèila varstva in obnovereènih koridorjev.V rednih rubrikah nastopajo: Zlata Ploštajner: Participacija v prostorskemplaniranju; Gregor Èok: Gospodarske cone: Vsebinska in terminološkaopredelitev; Marta Gruev, Alojz Juvanc: Sodobno naèrtovanje cestneinfrastrukture; Manca Plazar Mlakar: Uporaba veèplastneprilo�nosti/nevarnosti metode (VPN) pri doloèitvi sinergetskih razvojnihpotencialov mest; Luèka A�man Momirski: Mobilne kulture: razvojnemo�nosti turizma v obèini Piran Nina Goršiè, Robert Mašera, DamjanaZaviršek Hudnik: Pozabljeni Prostori; Katarina Višnar: Suburbanizem inumetnost spomina; Boštjan Kerbler: Slovenske pode�elske kulturnepokrajine; Boštjan Kerbler: Obrnjeno mesto in Mojca Šašek Divjak:Povezovanje mesta, povezovanje mešèanov. Kot vedno, revijo zakljuèujeseznam novosti v knji�nici Urbanistiènega inštituta, ki sta ga prispevaliVesna Slabe in Neda Smodila.

èila, ne glede na zvrst kulturnega ukvarjanja alimedija prenosa. V tej številki bomo predstavili zastopanost sodobnihznanstvenih dognanj o urejanju prostora v domaèem okolju s refleksijo nadogajanja ali interpretacije v tujini, prek razliènih zvrsti po ularne kulture.Znanstvene teme, ki bodo predstavljene so: trajnostni razvoj, vitalnost inuresnièljivost, varènost in uèinkovitost ter zahteva po spremenjenihdru�benih prostorih zaradi spremenjene dru�bene stvarnosti. Zvrstipopularne kulture, ki bodo r ziskane pa: raèunalniške igre, virtualnaarhitektura medmre�ja, strip, besedila v popularni glasbi, reklamnasporoèila, otroška in mladinska literatura.

Andrej Pogaènik

Aleš Bizjak,Matja� Mikoš

URBANI IZZIV

ISSN 0353-6483

http://urbaniizziv.urbinstitut.si

Urbanistièni inštitut Republike SlovenijeTrnovski pristan 21127 Ljubljana, Slovenija

65

AR2oo3 / 2

O REVIJI

Revija Likovna vzgoja je edina publikacija za vse stopnje vzgoje inizobra�evanja na podroèju likovne vzgoje pri nas. Izdaja jo zalo�baDebora, d.o.o., specializirana na podroèju kulture in izobra�evanja,predvsem pa likovne vzgoje.Namen revije je predstaviti strokovno oz. znanstveno gradivo, ki je izrednokoristno pri strokovnem izpopolnjevanju uèiteljev oz. profesorjev likovnevzgoje in likovnega snovanja na vseh stopnjah izobra�evanja in narazliènih oblikovalskih podroèjih, tudi oblikovanja prostora. Tako likovnipedagogi kot strokovnjaki in znanstveniki s podroèij povezanih z likovnovzgojo redno prispevajo izsledke svojega teoretiènega in praktiènega delain bogatijo vsebino vsake številke.�elimo pa se tudi razvijati v vse bolj strokovno in zanimivo revijo, v kateribo vsak bralec našel nekaj, kar ga bo spodbudilo k raziskovanju,ustvarjalnosti in inovativnosti v svojem vsakodnevnem delu. Tako revijo, kibo nepogrešljiva v šolskih knji�nicah in ob pripravah na vzgojnoizobra�evalno delo.Revija izhaja v petih enojnih ali dvojnih številkah letno in objavljastrokovne in znanstveno raziskovalne èlanke, pregled strokovnega delana šolah, delovanje pedagogov na kongresih itn. Uvajamo tudi tematskoštevilko, ki enkrat letno prinaša pregled dela s specifiènih podroèij. V novištevilki bo tema fotografija v šoli.Revija izhaja v slovenšèini s povzetki v anglešèini. Odlika revije je tudikakovosten barvni tisk (zelo pomemben, ko gre za likovno umetnost). Vvsaki številki praviloma objavljamo vsaj en èlanek, ki ga je napisal kolegaiz tujine.Obseg revije je 65 strani pri dvojnih številkah in 35 strani pri enojnih.Uredniški odbor vkljuèuje uèitelje in profesorje z oddelkov za likovnopedagogiko Pedagoških fakultet v Ljubljani in Mariboru, ALU v Ljubljani,profesorje in uèitelje "praktike" na vseh stopnjah vzgoje in izobra�evanjater lepo število tujih èlanov kot so prof. Maria Acaso Lopez Bosch zUniverze Complutense v Madridu, dr. Bo�ena Šupšakova s Pedagoškefakultete v Bratislavi, Slovaška, prof. Emil Robert Tanay izALU v Zagrebu,Hrvaška, prof. Jasna Merku, uèiteljica v Trstu, Italija in mag. Ingrid Gassers Pedagoške akademije v Celovcu, Avstrija. Glavna urednica je mag.Beatriz Tomšiè Èerkez s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Seznam èlankov, povezanih z oblikovanjem prostora:

ADAMS, E. (1997). Umetnost, oblikovanje, okolje in izobra�evanje.Likovna vzgoja, letnik 4, št. 19-20, 31-37.

BONÈA, J. (1998). Razvoj prostora. Likovna vzgoja, letnik 1, št. 3-4, 11-17.

BERCE GOLOB, H. (1998). Zaèetki uvajanja prostorskega oblikovanjapri likovni vzgoji v osnovni šoli. Likovna vzgoja, letnik 1, št. 3-4, 18-22.

ILAR, E. (1998). Skeletna konstrukcija v arhitekturi in kiparstvu. Likovnavzgoja, letnik 1, št. 3-4, 23-36.

VRLIÈ, T. (1998). Oblikovanje prostora na predšolski stopnji. Likovnavzgoja, letnik 1, št. 3-4, 48-50.

SMREKAR, M. (1998). Vrtec Begunje. Likovna vzgoja, letnik 1, št. 3-4,53-55.

FRELIH, È. (1998). Pokrajina in njena podoba, Intart Bohinj 1995-6.Likovna vzgoja, letnik 1, št. 3-4, 43-47.

KARIM, S. (1998). Oblikovanje prostora kot reševanje arhitekturnededišèine. Likovna vzgoja, letnik 2, št. 7-8, 32-35.

PLAZAR SOMRAK, M., NOVAK TROBENTAR, P., ZULJAN, A. (2000).O prostorskem oblikovanju v študijski skupini. Likovna vzgoja, letnik3, št. 11-12, 34-37.

TOMŠIÈ ÈERKEZ, B. (2002). Likovna izkušnja in proces snovanja priprostorskem oblikovanju. Likovna vzgoja, letnik 4, št. 19-20, 37-51.ISSN 1408-4090.

TOMŠIÈ ÈERKEZ, B. (2003). Pojmovanje in oblikovanje prostora v luèisodobnih tehnologij nekaj idej o didaktiènih aplikacijah. Likovnavzgoja, letnik 5, št. 21-22, 35-43.

TOMŠIÈ ÈERKEZ, B. (2003). Likovni motiv, likovne tehnike in modeligrafiène predstavitve pri nalogah s prostorskega oblikovanja.Likovna vzgoja, letnik 5, št. 23-24, v tisku.

ISSN 1408-4090

66

AR 2oo3 / 2

67

AR2oo3 / 2

Po jutru se dan pozna, po strehi pa èlovek. Veliko je sodobnihmaterialov, razliènih kritih. Vsaka zagovarja svoje kvalitete inprednosti. A tako dolge, tradicionalne in vsestranskouporabne kvalitete, kot jih ima opeèna kritina, nima nobenadruga. Danes po njej segajo vsi, ki �elijo kvaliteto naravnegain zdravega bivanja.

TONDACH. NARAVNA OPE NA KRITINA.È www.tondach.si

68

AR 2oo3 / 2

Tehniène zahteve za streho so se v zadnjih desetletjih zelopoveèale. Vso zgodovino je èlovek na prvo mesto postavljalzašèito pred de�jem, snegom, toèo in vetrom, vse pogostejšepreurejanje podstrešij v kakovostna stanovanja pa danes od strehezahteva visoko kakovost in funkcionalnost ob upoštevanju vsehzakonitosti gradbene fizike. Tudi oblike streh so danes vse boljzapletene. Pojavljajo se razliène odprtine za okna, zaprezraèevanje, odprtine za antene itd., ki prekinjajo zaprtopovršino strehe in ustvarjajo kritiène toèke, skozi katere lahkoprodira voda. Za varno in obstojno streho so danes bolj kotkdajkoli pomembni natanèno naèrtovanje, kakovostni strešnimateriali in sistem, ki optimalno rešuje vse detajle na strehi.

Strehe Bramac, ki so krojene po meri, vsakemu domuomogoèajo prièakovano funkcionalnost in mu zagotavljajoobstojnost, visoko varnost ter vrhunski estetski videz.

Zanesljivosti in natanènosti originala ni moè nadomestiti zdrugimi izdelki, saj so strešniki in originalni dodatni elementiBramac izdelani iz materialov vrhunske kakovosti. Kontinuiranrazvoj zagotavlja nenehne izboljšave in prilagajanje potrebamgraditeljev. Zato je v programu originalnih dodatnih elementovtudi letos kar nekaj novosti, ki vam jih �elimo podrobnejepredstaviti.

Metalroll

Univerzalno uporaben trak za sleme ingreben z vlo�eno raztegljivo mre�o inpolipropilenskim pasom v sredini.Stranski pas je iz aluminija, zašèitenegas poliestersko folijo, ki je obstojna protiUV �arkom in vremenskim vplivom.Lepljive gosenice iz plastiène mase obstraneh se povsem prilegajo oblikistrešnika in omogoèajo zašèito predde�jem, snegom, peskom in insekti.Metalroll je vsestransko uporaben za vsestrešne materiale in z visokim presekomodzraèevanja omogoèa pravilnoprezraèevanje in zašèito strehe.

Prezraèevalni set Durovent

Durovent je vsestransko uporabensistem za odzraèevalno cev aliodzraèevan je izpušn ih p l inov.Kompleten sistem s cevnim priklopomin priklopnim setom omogoèavodotesno izvedbo na sekundarni strehi.Vgradnja je hitra in stabilna, saj jepriklop prikljuèka enostaven. Posebnaprednost sistema Durovent je, da jepriklopna cev pravokotna na nagibstrehe, kar zmanjšuje toplotne mostove.Monta�a je mo�na za naklone od 15 do55 . Odprtina je zašèitena z vremenskokapo. Zaradi njene aerodinamièneoblike je izguba pritiska majhna.

o

o

�lota Profilo S

Nova �lota Profilo S je prava rešitev zahitro in varno izvedbo �lote, saj nudi tudibrez opornih letev enako nosilnost kotdosedanje �lote na opornih letvah. Zatoni veè potrebno izvajati posebnihpodkonstrukcij. Posebne luknjice naobrobnem delu omogoèajo izravnavo pritermiènem raztezanju. Veèjo varnostproti vdoru de�ja zagotavlja 5 vgrajenihvzdol�nih kanalov za odvajanje vode.Fleksibilen, UV in korozijsko obstojenmaterial iz pocinkane jeklene ploèevinez visokokakovstno poliesterskopovršino bo s strešniki tvoril barvnousklajen estetski videz strehe.

OD STREHE K POPOLNI STREHI -BRAMAC strešni sistem

69

AR2oo3 / 2

Documents

Lenko Pleština - uni-lj.si