VELIKA NOČ

Jezusovo vstajenje je nekaj nezaslišanega, zato tudi ni lahko vanj verjeti. Celo večina kristjanov ima težave z vero v Jezusovo vstajenje in posmrtno življenje. Tudi apostoli niso mogli takoj verovati, ampak se jim vse zdelo kot blodnje.

V velikonočnem prazniku vidimo, kako so apostole v veri v Jezusovo vstajenje prekosile pobožne žene. Prve so prišle h grobu. One so bile poleg apostola Janeza tudi edine, ki so vztrajale pod križem. Ženska narava gre zaradi čustvenosti in močne intuicije globlje kot moška in tudi hitreje spoznava. Marija Magdalena je šla zarana h grobu. Ljubezen jo je gnala in ji ni dala miru, da bi mogla spati. To je bilo takoj po velikonočnih praznikih, ki so bili pri Judih v soboto. Beseda zarana se uporablja za četrto nočno stražo, ki je trajala od tretje do šeste ure zjutraj.

Marija Magdalena je tako prišla v nočnem mraku in videla, da je kamen od groba že odvaljen. Videla je tudi, da je grob prazen. Po glavi so ji verjetno začele rojiti čudne misli. Kaj bi to bilo? Ali so njegovo truplo ukradli? Ali so hoteli sovražni Judje njegovo truplo oskruniti? Tekla je hitro povedat enajsterim. Peter in Janez sta takoj šla h grobu. Nastala je prava zmešnjava.

Janez, ki je bil mlajši, je prišel h grobu prvi, vendar ni vstopil, ampak je pustil Petru kot voditelju, da si najprej on ogleda nedotaknjene stvari. Kraj dogodka je bil zaščiten, kot ga kriminalisti še danes zaščitijo, pa ne s trakom in stražo, ampak s spoštljivostjo in strahom. Ni tako preprosto zgodaj zjutraj, ko je še mrak, stopiti v grob. Peter je vstopil in videl, da so bili povoji zviti na tistem kraju, kjer je ležalo Jezusovo telo. Niso bili razmetani, kot bi bili, če bi kdo hotel vzeti telo brez povojev, ampak so ležali tako, kot da bi ovijali Jezusovo telo. Jezusovega telesa pa ni bilo, ampak je bilo videti, kot da bi izhlapelo. Peter si je vse to dobro ogledal in zaključil, da Jezusovo telo ni moglo biti ukradeno, kajti skrunilci ne bi mogli na noben način pustiti povojev tako, kot so bili. Nato je vstopil še Janez in Petrovi razumski ugotovitvi dodal še svojo ljubezen, po kateri se je ta apostol še posebej odlikoval.

leto 21 maj 2019 št. 5

Ob 50-letnem redovniškem jubileju

PODOBA S HOMCA

Sedi za veliko mizo, pred njo knjiga njenega življenja

Sveto pismo. Pomagala ga je prevajati iz hebrejščine v

slovenščino. Velika Božja milost!

Ko med predavanjem začuti, da bi pesem lepo obarvala njene besede,

nekaj besedila najprej zrecitira v jeziku, ki ga je govoril Jezus, nato se zbere

in zapoje. Z rokami v naročju ji je nerodno kot otroku, poudari, da je oče

sicer igral rog in harmoniko, ona pa .... Beseda Ješua mi v njenem lepem

sopranu zazveni zelo svečano.

Pogled mi pritegnejo njene roke z zlatim prstanom. Zlata je njena letošnja

barva, saj v aprilu praznuje zlati redovniški jubilej. 50 let nuna! Čestitke!

Velika Božja milost! Ponosen bi bil nanjo njen »veroučni« župnik Jaroš

Kotnik, ponosna pokojna starša, ponosni sta sestri iz njihove rojstne hiše

tik ob cesti Ravne – Kotlje na Brdinjah in ona v Trzinu, ponosni najbrž vsi

njeni profesorji in sošolci ravenske gimnazije … Ponosna in hvaležna, da jo

lahko posluša, je tudi cela skupina Korošcev, zbrana na homški postni

obnovi. Kako ne? Poslušati s. Snežno je kot spremljati Tino Maze na

zmagovalni vožnji, smo na nekih drugih duhovnih vajah našli primerjavo

zanjo: »Vi ste Tina Maze Svetega pisma!« Všeč ji je bilo. Dve veliki

Korošici.

NAŠ OBRAZ: s. Snežna Večko

Med tem pa se je Mariji Magdaleni Jezus že prikazal. Nanjo so mogoče apostoli v začetku gledali zviška. Mislili so, da jim zbija ugled, ker je imela sramotno preteklost. Zaradi Jezusove naklonjenosti do nje pa si je niso upali spoditi. Jezus pa jo tukaj zopet postavi nad vse. »Mnogo ji je bilo odpuščeno, ker je mnogo ljubila.«

Ljudje ne verujemo ali imamo premalo vere zato, ker imamo premalo ljubezni. Ljubezen se dokoplje do tja, do koder razum ne more. Kdor vrši dela ljubezni, ima vero. Iz del lahko pokaže vero. Kdor pa hoče samo vero brez del, nima ničesar.

To veliko resnico premalo upoštevamo tudi v našem vsakdanjem življenju. Bližnjega ne poznamo in ne razumemo zato, ker ga nimamo radi. V Jezusovo in naše vstajenje premalo verujemo zato, ker Jezusa premalo ljubimo. Ljubiti Boga pomeni ljubiti bližnjega, ki je v potrebi. Ljubiti Boga pomeni veseliti se svojega življenja in vsega njegovega stvarstva in biti za to hvaležen. Vse to potem postane en sam čudež vstajenja in življenja.

Blagoslovljene velikonočne praznike!

Vaša duhovnika in katehistinje

Zlato leto torej v njenem 71 let dolgem življenju, zlat prstan, kot znak

»poroke z Bogom«, na njenih rokah, ki govorijo skoraj toliko kot jezik: jezik

izbrano, tu in tam s kakšno koroško ali pogovorno besedo, skrbno položeno

prav tja, kamor najbolj sodi. Božje skrivnosti izgovarja posebno svečano, s

spoštovanjem in ponižnostjo v glasu, kakšne nesmisle rahlo ironično …

Vse s posebnim občutkom, ki ga izražajo tudi njene roke z odprtimi

gestami, s prsti v ščepcu, kazalcem, ki potrka po mizi, dlanjo, ki spravlja

kratke sive lase nazaj za redovniško ruto, z obema rokama, ko si mane oči,

ki ji ne služijo najbolje ...

Ko ji med predavanjem zazvoni telefon, se ne vznemiri, se opraviči, mirno

opravi, »kar je nujno za zlati jubilej«, reče. Imela ga bo konec aprila med

sosestrami uršulinkami pri Sv. Duhu v Škofji Loki, kjer upokojena zdaj živi.

Ko se fotografiramo in se njen aparat noče odpreti, se šalimo, da v

turobnem, hladnem aprilskem vremenu, kot je bilo tisto soboto na Homcu,

»noče delati«, da je navajen na vročo klimo, kot jo je doživela v Jeruzalemu,

kamor so jo vodile njene študijske in službene poti, ali na Salomonovih

otokih, kjer je predavala pred nekaj leti. Eden od študentov pride s

podiplomskega študija v Rimu velikonočne praznike preživet v deželo

svoje nekdanje profesorice …

Na duhovni obnovi govori o besedilih 5. postne nedelje, velikega petka in

velikonočne nedelje, ne o vsakem posebej, pač pa, doktorica Svetega

pisma, primerjalno z drugimi verami, s sidrišči v filozofiji, opozarja na filme,

knjige, opere, ki govorijo o obravnavani temi. Reče, da smo zbrani pred

najlepšimi dnevi v cerkvenem letu, veliko nočjo, »ko je sonce sveta umrlo

na križu«, ki nam med vsemi religijami daje najčudovitejši, najbolj osrečujoč

odgovor o smislu našega bivanja. Ob njenih besedah človek začuti

neizmerno veselje, da je kristjan.

Ko je končala predavanje na Homcu, ji je z nekaj zapleti pri prevozu (ne vozi

namreč sama) do večera uspelo priti v Ljubljano, kjer je pod vodstvom p.

Janeza Poljanška začela 8-dnevne duhovne vaje v tišini. Velika Božja

milost!

Ko se zbrani na homški duhovni obnovi še pri maši opajamo z Božjo

besedo, ki je njeno življenje, si zaželim, da bi ji še dolgo služila.

Helena Merkač

IZ VEROUČNIH KLOPI

DAN PRVOOBHAJANCEV

V soboto, 6. aprila, so se ob 9. uri zbrali prvoobhajanci ravenske,

kotuljske in strojnske župnije skupaj s kateheti in animatorji. Vreme je

dopustilo, da smo se na dvorišču pred cerkvijo najprej malo razgibali ob

petju in plesu, nato pa nas je g. župnik uvedel v dan: "Zbrali smo se, da bi

nam bil Jezus bliže, da bi v tem dopoldnevu spoznali njegovo ljubezen do

nas, ki se kaže v tem, da nas v sveti spovedi čaka ter prihaja k nam v

svetem obhajilu. Na oba zakramenta se pripravljate, dragi prvoobhajanci!"

Po skupni molitvi smo se razdelili v manjše skupine: ena je dobila pujse,

druga drevesa pa ovčke in biser. Ti simboli so nakazali, o čem bo tekla

beseda. Vsaka od svetopisemskih prilik je govorila o tem, kako nas Bog

išče, kako smo dragoceni v Njegovih očeh. Mi pa smo gledali, kaj delamo

narobe, kje grešimo, da ne ostajamo povezani z Njim. Vsaka skupina je

izdelala plakat, ki smo ga potem tudi predstavili staršem ob zaključku.Sledila je malica z vsemi dobrotami, ki so jih radodarno prinesli starši,

hvala vam. Nekateri so imeli velike skušnjave, ker so se v postnem času

odpovedali sladkemu.Po malici pa je prišlo nekaj še bolj zanimivega: peka hostij! In te so lahko

otroci poskusili, saj še niso posvečene. Ogledali smo si spovednico v

cerkvi, da nam bo postala bolj domača in da so otroci videli, da spoved ni

nič strašnega.

Vsak prvoobhajanec si je izdelal tudi

monštranco. V njej častimo Jezusa, da

bi ga znali častiti in nositi v svojem

srcu. Seveda pa tudi brez petja ni šlo.

Pesem je tudi molitev, zato smo z

veseljem prepevali tudi v cerkvi ob

zaključku. Prisrčne so bile zahvale

otrok ob koncu dneva. Za kaj vse se

znajo zahvaliti!

Tudi kateheti in g. župnik smo hvaležni, da je ta dan uspel. Otroci so bili

pridni in hvala tudi vam, starši, za sodelovanje. Katehistinja Sonja

Tako smo pekli hostije.

DUHOVNO SREČANJE NA HOMCU

Prvo soboto v aprilu je bilo na Homcu duhovno srečanje članov biblijskih skupin Koroške in bralcev beril. Udeležilo se ga je 32 članic in članov ter dva duhovnika in sestra Snežna, ki je srečanje tudi vodila. V kratkih predavanjih in meditacijah, ki so sledile, smo udeleženci spoznavali in odstirali velikonočne skrivnosti, ki so jih zapisali preroki in Jezusovi učenci, ter se spraševali, kaj lahko sami storimo zase in za druge, da bi bilo naše krščansko življenje boljše.

Kaj so povedali udeleženci o srečanju?

Ana, Šmartno pri Slovenj Gradcu: »Duhovno srečanje mi je bilo zelo všeč, saj je bila to lepa priprava na veliko noč. Spoznavanje odlomkov iz Sv. pisma je vedno zanimivo, zato se z možem udeležujeva teh srečanj.«

Ivica in Marjana, Šmartno pri Slovenj Gradcu, sta povedali, da Sv. pisma v mladosti nista spoznavali na tak način, pa tudi verski obredi so bili v latinščini, ki je nista razumeli.

Margareta iz Dravograda je bila navdušena nad sestro Snežno, ki je na enkraten način razlagala velikonočne skrivnosti, jih povezala z zgodovinskim dogajanjem in osebnim doživetjem. Njen nastop je bil vesel, nežen in prepričljiv.

Ferdo, Dravograd, je odgovoril na vprašanje, zakaj je prišel. »Vem, da bom izvedel nekaj novega, poglobil tisto, kar vem, razširil obzorje, kar mi daje posebno notranje zadovoljstvo. Seveda je tu tudi prijetno druženje z drugimi člani bibličnih skupin.«

Mojca, Mežica, rada obiskuje takšna srečanja, saj jo notranje obogatijo in duhovno poglobijo.

IZ NAŠIH SKUPIN

Ana in Marija, Mežica, menita, da je to dobra duhovna priprava na praznike in da se bosta takšnih srečanj še udeležili. Dojemanje Sv. pisma s slikovito razlago sestre Snežne pa je prava poslastica.

Irena, Ravne na Kor., je povedala, da je bilo naše srečanje duhovno bogato, razlaga prepričljiva in razumljiva.

Marjan, Ravne na Kor., se strinja, da je duhovno srečanje pred velikonočnimi prazniki koristno za poglobljeno doživljanje le-teh.

Anica O.

S SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA

V sredo, 27. marca, smo imeli v Župnijskem domu redno sejo ŽPS.

Uvodno besedo je imel župnik g. Vajda, ki nam je spregovoril o pomenu posta kot pripravi na veliko noč, nato smo skupaj zmolili.

Cilje, ki smo si jih zastavili od zadnje seje, smo s skupnimi močmi uspešno uresničili in se dogovorili o pripravi na prihodnje dogodke: 31. marca za križev pot na Brinjevo goro, 7. aprila za spokorno bogoslužje, 14. aprila za cvetno nedeljo, 18.,19. in 20. aprila za velikonočno tridnevje, 21. aprila za praznik velike noči, 5. maja za Florjanovo nedeljo, 12. maja za celodnevno češčenje, 18. maja za slovesnost sv. birme, 2. junija za prvo sveto obhajilo.

Razdelili smo si naloge, o podrobnostih se bomo dogovarjali sproti. Za pomoč pri pripravah na slovesnosti bomo poprosili več ljudi oz. župljanov, ki tudi drugače radi priskočijo na pomoč. Pod razno smo izpostavili potrebo po novih ključarjih.

S skupnimi močmi lahko naredimo ogromno za srečo in blagor vseh župljanov v naši župniji!

Marjan Rupreht

Zapis o plebiscitu leta 1920

Valovi ljudskega razburjanja radi plebiscita so udarjali tudi v župnijo Guštanj. Pred plebiscitom, ki se je dne 10. oktobra tako nesrečno končal za Slovence, ni nihče veroval v možnost poraza Slovencev.

Teden dni poprej so vsi narodni delavci organizirani v Jugoslovanski strokovni Zvezi šli na pomoč radi osebne varnosti v ozemlje »A«. Tam so ustanovili tako zvane varnostne straže, ki so bile prav samovoljno oborožene, z večinoma z debelimi gorjačami.

Dne 10. oktobra se je v cerkvi očitno molilo za srečo in blagoslov naših bratov in sester v coni »A«, na prižnici se je prebralo pojasnilo koroške duhovščine o plebiscitu in o dolžnosti glasovanja…

Zvečer ni došlo nobenih obvestil o izidu plebiscita. Šele 13. oktobra so prinesli potniki iz Maribora vest »o izgubljenem plebiscitu«, ki se je žal tudi kmalu uradno potrdila…

Poraz je vplival uničevalno na Slovence v glasovnem ozemlju. Izgubili so trezen preudarek, zapuščali izgubljeno bojišče in bežali v Jugoslavijo. Število beguncev je raslo, vsi prostori v Guštanju so bili polni – posebno gostilne. Pristaši in skrivni prijatelji M. Avstrije so pa v Guštanju dvignili glave, zlasti »nemškutarski« nacionalistični delavci in njih žene so kazali svoje bojno razpoloženje nad slovenskimi tovariši. Ko so obhajali v Celovcu Zmagoslavje dobljenega plebiscita se je udeležilo okrog 30 oseb iz Guštanja nemškega slavja, a so morali svoje preočitno gorečnost drago plačati z denarnimi globami.

Po plebiscitu so seveda upravne oblasti, kolikor je bilo potrebno, premestile svoj sedež v Mežiško dolino.

Okrajno glavarstvo Velikovec je 15. oktobra začelo uradovati v Guštanju… Na Prevaljah pa se je naselilo okrajno sodišče in okrajna davkarija ter carinarna.

Pripravil Alojz Bek

ZANIMIVOSTI IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

KRSTI - POGREBIZakrament sv. krsta so prejeli: 6. Izak Krapež; 7. Živa Hvala; 8. Jaka Srebot Ljubanič;

9. Nataša Kričej; 10. Brina Šepul.

Zakrament sv. zakona ni prejel noben par.

H Gospodu po večno plačilo so odšli: 25. Danijela Grabner, 85 let, Javornik 20; 26.

Jožefa Svetec, 89 let, Dobrije 8; 27. Jožef Herman, 63 let, Čečovje 61 c; 28. Marija

Ledinek, 85 let, Na Šancah 69.

V marcu ste za Vogelni kamen darovali 55,70 €. Hvala vam.

ź22. april, velikonočni ponedeljek – ob 10.00 in 19.00 sv. maša

źod 22. do 24. aprila – župnijsko romanje v Nemčijoź28. april, bela nedelja – blagoslov motorjev na Ravnah,

blagoslov konj pri sv. Nežiź1. maj, Jožef Delavec – začetek šmarnic ź5. maj, Florjanova nedelja – sodelovanje gasilcevź5. maj – po sv. maši srečanje s starši birmancevź9. maj – ob 18.30 začetek devetdnevnice za birmanceź11 in 12. maj – ob 16. 30 spoved staršev in botrovź14. maj – srečanje birmancev z birmovalcemź18. maj – sv. birmaź19. maj – zvečer po sv. maši srečanje s starši prvoobhajancevź25. maj – prva sveta spoved za prvoobhajanceź2. junij – prvo sv. obhajiloź9 junij – zaključek verouka

NAPOVEDNIK

Šmarnice 2019

Šmarnice za otroke Med belim in modrim Nilom avtorice Berte Golob so posvečene spoznavanju življenja misijonarja Ignacija Knobleharja, saj letos obhajamo 200-letnico njegovega rojstva. Še posebej bo leto obarvano misijonsko tudi z izrednim misijonskem mesecem, ki ga je napovedal papež Frančišek. Želimo si, da bi misijonarjevo pričevanje otroke spodbudilo k delu za misijone, zaupanju v Marijino priprošnjo in pogumu za življenje iz vere. Šmarnicam so dodane kartice z miselno igro in podobami misijonske poti misijonarja Ignacija Knobleharja.K šmarnični pobožnosti lepo vabljeni tudi drugi!

VELIKONOČNA PRILOGA

Luč je in Bog je, radost in življenje!

Svetlejši iz noči zasije dan,

življenje mlado vre iz starih ran

in iz trohnobe se rodi vstajenje.

V nečisto noč, sramoto in ihtenje

zapel je glas od angelskih poljan −

en žarek je iz večnosti poslan,

svetlobe večne slavno oznanjenje. −

Vsi vi, skoz' mrak pod križem vzdihujoči,

vsi vi, strmeči nemi v črna tla −

prišlo je znamenje! V tej zadnji noči

zablisnilo se je od vrh neba −

vstanite, vriskajoči in pojoči:

pozdravljena, nebeška glorija!

Ivan Cankar

VELIKA NOČ PRI NAS DOMA

O tem, kako preživijo velikonočne praznike in tudi nedelje pred njimi, smo tokrat povprašali družino Cesar z Dobrij.

Velika noč je za našo družino najpomembnejši krščanski praznik, saj je praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih. Je praznik veselja in upanja.

Nanjo se pripravljamo ves postni čas.

Za cvetno nedeljo naredi dedi Peter vnukinjama Viti in Neži snop, ki ga na cvetno nedeljo odnesemo k maši. Na veliko soboto skupaj pripravimo velikonočne jedi, ki jih ponesemo k blagoslovu. V našem kraju je pri Rutnikovi kapeli. Na veliko noč zjutraj nas prebudi streljanje z možnarji. Pri pripravi velikonočnega zajtrka sodelujemo vsi, a žal sem sama za praznike velikokrat v službi. Pred jedjo zmolimo in preberemo odlomek iz Vogelnega kamna. Nato se odpravimo k sveti maši, potem pa k bici in dediju ter jima zaželimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Imamo tudi skupno kosilo, saj nam je vsaka minuta, preživeta z družino in našimi najbližjimi, zelo dragocena.

Helena Cesar

MOLITEV PRI VELIKONOČNEM OBEDU

Družina, zbrana pri lepo pogrnjeni mizi.Prižgemo svečo.Najprej nekdo prebere pesem Berte Golob.

Končan je sveti križev pot, za nas umrl je Gospod. S krvjo je svojo svet umil. Bil mrtev je, a je spet živ.

Odprl zaprto je nebo, prižgal nam upa luč svetlo. Vse v svoje je srce sprejel, v ljubezni Božji nas bo grel.

Zahvaljen za ta dar neba, zahvaljen iz globin srca.

Se prekrižamo. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.Bere oče.Zvesti in živi Bog Abrahama, Izaka in Jakoba ter Bog, ki si izkazal tako velika dela v mojem življenju ter nam zastonj podaril življenje in družino. Hvala za ljudi, ki so sedaj ob meni, pa tudi za tiste, ki se nam niso mogli pridružiti. Hvala za jedi, ki si nam jih naklonil, in hvala zato, da si nam se razodel po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Bere eden od družinskih članov, drugi odgovarjajo.Hvala ti, Gospod, da nas zbiraš okoli te mize in nam daješ hrano za naše telo.Hvala ti, Gospod.Hvala ti, Gospod, za sorodnike, prijatelje in znance, ki nas podpirajo z molitvijo in dobrimi deli.Hvala ti, Gospod.Hvala ti, Gospod, za dar vere in upanje na večno življenje, ki si nam ga naklonil.Hvala ti, Gospod.

Blagoslovno molitev bere mati.Gospod Jezus Kristus, blagoslovi vse nas ob tej velikonočni mizi in ta velikonočna jedila. Navdaj nas z veseljem svojega vstajenja, da bomo povsod prinašali tvojo navzočnost, ki živiš in kraljuješ vekomaj.Vsi se prekrižamo.V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Pripravil Marjan Rupreht

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA NA BRINJEVI GORINa četrto postno nedeljo, zadnjo v mesecu marcu, smo se verniki župnij Raven, Prevalj, Kotelj, Šentanela in Strojne zbrali na vznožju Brinjeve gore z namenom skupnega češčenja križevega pota. Najbolj vztrajni so pot s križem začeli že na Ravnah. G. župnik nas je povabil k sodelovanju z branjem bogoslužja pri postajah, molitvijo rožnega venca in petjem postnih pesmi. Prebrana Božja beseda se nas je dotaknila, tam kjer smo najbolj ranljivi. Jezus nas s trpljenjem in močjo ljubezni nagovarja: »Ljubite in boste ljubljeni, delajte dobro in vam bo dobrota povrnjena, molite in boste uslišani.« Jezus, hvala ti za čudovit dan in druženje ob hoji za teboj s prebiranjem križevega pota.

Veronika Šart