1

LETOPIS 2010/2011        Junij, 2011  

Šolski center Slovenske Konjice–Zreče 

2

3

ŠOLSKEMU LETU 2010/11 V SLOVO

Ko pišem uvodne besede tega članka, sem v mislih še kar v preteklem letu, v maju 2010. Takrat so nastali prvi obrisi in prve zasnove dogajanja za šolsko leto, ki se pravkar izteka. In podobno se dogaja v teh dneh, ko poteka precej aktivnosti, načrtovanja, sprejemanja preliminarnih odločitev, organizacijskih zasnov in smernic za naslednje šolsko leto. Torej, konec se povezuje z začetkom, začetek spet s koncem in tako dalje. Vmes pa se zgodijo stvari, dogodki, presenečenja in vse tisto, čemur pravimo Življenje. Življenje je beseda, ki jo radi uporabljamo, jo nenehno poudarjamo in je sinonim za žive organizme pa tudi za vse spremembe, ki se dogajajo okoli nas. Ob tem razmišljanju se sprašujem, ali v vsej tej naglici in obilici dogodkov ter preobremenjenosti z nepotrebnimi informacijami sploh znamo živeti življenje. Ali nam vsak dan poleg obveznosti, dela, učenja, testov in nalog prinaša tudi kaj lepega, nekaj tistega, kar nas navdihuje, razveseljuje in navdaja z optimizmom, da je vsak nov dan nov izziv ter nova priložnost za uspeh. Tudi v tem šolskem letu se je na Šolskem centru zgodilo marsikaj. Dogodki so si kar podajali roko in to na vseh področjih. Bilo je, kot je razvidno iz vsebine Letopisa, izredno dinamično, razgibano in uspešno leto. Toliko je bilo dogodkov, da smo se vseh zavedli šele, ko smo jih zložili »na kup«. Za uspehe in dogodke pa so potrebni delo, trud, učenje, velika mera vztrajnosti in inovativnosti. Vse to smo zmogli skupaj dijaki, profesorji, učitelji, mentorji, starši, trenerji, zunanji sodelavci in vsi ostali zaposleni na Šolskem centru. Le s skupnim delom je na koncu mogoč tudi uspeh. Na koncu se želim zahvaliti vsem sodelavcem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo minulo leto uspešno, da smo na dosežene rezultate lahko zares ponosni. Sedaj pa prihajajo zaslužene počitnice, ki nam bodo vlile novih moči za delo jeseni. Drage dijakinje in dijaki, spoštovani sodelavci, vsem želim prijetne počitniške dni in veliko sonca, kjerkoli že boste. Direktor mag. Milan Sojč

4

MAVRIČNO LETO Vsako šolsko leto ima svojo barvo. Letošnje je bilo na Srednji poklicni in strokovni šoli zagotovo mavrično v smislu prepletanja različnih barv, ki so jih v šolski vsakdan prispevali tako dijaki kot zaposleni na šoli. Vsak med nami s svojo osebnostjo in posebnostjo, vsak s svojimi željami, prepričanji, pa vendar enotni v tem, da skupaj ustvarimo uspešno, zanimivo in morda celo zabavno šolsko leto. Ali nam je to uspelo, boste presodili vsi, ki ste kakor koli soustvarjali ali pa zgolj spremljali naše delo. Morda to šolsko leto res ni bilo pretirano inovativno, a včasih je potrebna tudi upočasnitev koraka. Toda naredili smo veliko in na marsikaj smo lahko ponosni. Najbolj smo se razveselili dobrega vpisa devetošolcev, kar je v času, ki ni ravno naklonjen izobraževanju na poklicnih in strokovnih šolah, velik dosežek. Uspešno smo izpeljali številne projekte, ki so bili zastavljeni že v preteklosti. Tehniških dni se je udeležilo okoli 850 osmošolcev iz bližnje in daljne okolice. Projektne dneve za naše dijake smo izkoristili za izdelavo ograje ob Dravinji, s čimer smo ponovno pustili pečat v lokalnem okolju, v katerem se nahajamo. Prisrčno smo sprejeli in tri tedne gostili dijake in njihova mentorja iz nemškega Würzburga, prav tako pa so štirje naši dijaki z mentorjem dva tedna preživeli na CNC usposabljanju v Nemčiji. V belini zimske noči smo si v noči branja delili bralne izkušnje in se spoznavali. Pisana mavrica ljudi, novih srečanj, izmenjav izkušenj in sprejemanja drugačnosti. Mavričen je tudi pregled dosežkov naših dijakov in njihovih mentorjev na različnih tekmovanjih, ki smo se jih udeležili. Zlato priznanje iz matematike poleg številnih srebrnih in bronastih, srebrno priznanje iz geografije, priznanje za najboljši šaljivi haiku, uspešna predstavitev projektov na srečanju strojnih šol … To so le drobci vsega, kar smo v tem letu počeli. Izpeljali smo številne bolj ali manj opazne dejavnosti in prireditve, izdali drugo številko šolskega glasila, pripravljali zbornik, gostili prostovoljko iz Nemčije, izpeljali strokovna predavanja in oglede, ekskurzije, prebelili učilnico, sodelovali na natečajih, objavljali v lokalnih časopisih … Seveda pa ima naša mavrica tudi senčno plat. To so bile v tem letu šolske spletne strani, ki skoraj pol leta zaradi prenove niso delovale, pa tudi sedaj še niso dovolj posodobljene. Torej se izzivi za prihodnje leto ponujajo kar sami … Vsem želim sončne, sproščujoče in mirne počitnice, v katerih si bomo nabrali novih moči, da bi v prihodnjem letu še bolje sodelovali, podpirali drug drugega pri delu, torej se v šoli dobro počutili. Ali, kot je rekel naš gost iz Nemčije, najbolj uspešni smo lahko samo, kadar se povežemo in ustvarjamo kot pravi tim. Naj bo to naša popotnica za jesenske mesece. A takrat bomo že pisali kroniko novega šolskega leta … Pedagoška vodjinja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče Branka Vidmar Primožič

5

ODSEV LETA Konec šolskega leta? Saj se je komaj začelo. Pa vendar je med začetkom in koncem minilo kar petintrideset tednov našega druženja na gimnaziji. Mislim, da ste tako kot jaz zadovoljni tudi vsi ostali, ki ste soustvarjali, gradili znanje in spreminjali našo gimnazijo - hišo učenosti - v hram znanja in razumevanja. Vesela sem, da smo se v tej hiši skupaj našli energije polni profesorji in dijaki, pripravljeni sodelovati in slediti svojim in skupnim ciljem. Sodelovanje in delo sta prinesla veliko različnih dosežkov in različnih dogodkov, s katerimi se lahko pohvalimo. Že kar na začetku šolskega leta smo se z zaključnimi letniki odpravili na maturantski izlet in doživeli nepozabno izkušnjo. Čas do jesenskih počitnic je hitro minil, saj smo imeli veliko dela z novimi vsebinami, ki ste jih spoznavali. V tem času so nas obiskali predstavniki japonske ambasade in nam predstavili njihovo drugačno, a zanimivo kulturo in življenje. Dan odprtih vrat je bil dogodek, ko smo vsi iz naše hiše učenosti pokazali, kaj delamo in kako. In že je prišel božič, ko smo v pripravah na praznike povabili na obisk Božička in mu pripravili posebno zabavo. Koledarsko leto se je zaključilo in začela se je sezona tekmovanj. Tekmovali smo na veliko predmetnih področjih in seveda sem zelo vesela, da se lahko pohvalimo z zlatimi priznanji, doseženimi na Cankarjevem tekmovanju in tekmovanju iz nemškega jezika, izreden uspeh so dosegli tudi naši matematiki, saj je bilo skupaj pri logiki in matematiki kar sedem srebrnih priznanj in trikrat toliko bronastih. Da pa ne bom pristranska, moram omeniti tudi naše izvrstne kemike, astronome, zgodovinarje, biologe in geografe. Seveda pa leto ne bi bilo popolno, če naši dijaki ne bi potovali. Spoznali smo Solelefteo na Švedskem, Sarajevo, Cern in še nekaj drugih zanimivih krajev v Švici, predbožični Graz … Pestrost dejavnosti, udejstvovanja dijakov na tekmovanjih, sodelovanje z okoljem, dobro odnosi, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti so lastnosti, ki zaznamujejo našo gimnazijo. Ponosna sem, da sem del nje, da lahko sodelujem z vami, dragi dijaki, in delam z vami, spoštovani sodelavci. Upam, da ste v tem šolskem letu v iskanju samega sebe in drugih našli sebe in spoznali tudi druge, ki so ves ta čas stopali z vami. Upam, da boste znanje in izkušnje, ki ste jih pridobili to šolsko leto, uporabili kar najustrezneje, prijateljstvo, s katerim ste se srečevali med letom, pa naj ostane tudi v prihodnje. Želim vam, da počitnice preživite kar se da aktivno, da se sprostite in umirite, saj si boste tako lahko nabrali nove moči za prihajajoče šolsko leto. »Vesele počitnice!«

Pedagoška vodjinja Vasja Ivančič

6

Izobraževanje odraslih Mi vemo, da Vi veste, da je izobraževanje pomembno.

Na enoti Izobraževanje odraslih si nenehno prizadevamo za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Izvajamo programe za pridobitev javno veljavne izobrazbe (srednješolski programi, nacionalna poklicna kvalifikacija, računalniška pismenost za odrasle …). Prijavljamo se tudi na projekte, ki jih ob pomoči Evropskega socialnega sklada razpisuje in sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport. Svojo dejavnost smo razširili še na področje profesionalnega svetovanja in tako na dveh lokacijah v

Slovenskih Konjicah in v Laškem delujeta svetovalni središči, na treh lokacijah pa točke vseživljenjskega učenja. Zakaj to počnemo? Izobraževanje bi radi približali ljudem, vzpodbudili bi jih radi k pridobivanju neformalnega znanja. V letošnjem letu že 11. izvajamo poklicno maturo za odrasle udeležence. Vedno znova smo ponosni na njihove dosežke in nemalokrat so bili najboljši – zlati maturantje – v državi. Zakaj ne bi prišli še vi? Vzemite prihodnost v svoje roke in se odločite za izobraževanje na Šolskem centru Slovenske Konjice–Zreče! Vodjinja izobraževanja odraslih Maja Dragan

7

Svetovalna služba

Namen svetovalnega dela je pomagati, svetovati in sodelovati v vzgojno-izobraževalnem procesu s ciljem, da bi bili dijaki, učitelji, starši in ustanova kot celota čim uspešnejši pri doseganju splošnih in posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Najpomembnejše naloge šolske svetovalne službe so:

- šolsko svetovalno delo z dijaki in njihovimi starši (individualno in skupinsko); - skupinsko spremljanje dijakov (učni uspeh, vzgojna problematika, šolska in učna klima,

socialna problematika …); - individualna pomoč ter svetovanje dijakom pri vzgojnih in osebnostnih težavah; - sodelovanje z zunanjimi institucijami in njihovimi strokovnjaki; - izdelava raznih poročil in analiz ter drugo strokovno delo, šolsko svetovalno delo z vodstvom

zavoda, šol, z učitelji oziroma s strokovnimi delavci; - sodelovanje pri pripravi in izvedbi predinformativnih in informativnih dni; - vpis novincev – do vključno oblikovanja oddelkov; - informiranje, svetovanje, usmerjanje in preusmerjanje na poklicni poti dijaka, študijsko

usmerjanje dijakov in vpis na višješolske ter visokošolske zavode; - organiziranje in izvajanje različnih informativnih in formativnih oblik izobraževanja, ki jih

narekujejo aktualne in akutne potrebe dijakov v vzgojno-izobraževalnem procesu; - skrb za dijake s posebnimi pogoji, kjer nastopam kot koordinator vseh strokovnih delavcev

znotraj in tudi zunaj šole za pripravo individualiziranega programa; načrtujem in spremljam vzgojno-izobraževalno delo s temi dijaki;

- skrb za nadarjene dijake, ki smo jim letos ponudili različne delavnice; - kakor vsako leto smo tudi letos v prvih letnikih izvedli delavnice učenje učenja, na katerih

smo spregovorili o učnih tehnikah.

Šolska svetovalna delavka Petra Šešerko Viličnjak

8

UČITELJI

Na sliki so: Tomaž Černec, Branka Vidmar Primožič, Milan, Sojč, Doroteja Rušnik Stramšak, Dušan Špoljar, Bojan Napotnik, Borsi Podgrajšek, Primož Kračun, Marjana Cenc Weiss, Janez Mernik, Gašper Grat, Oskar Krevh, Jože Rušnik, Petra Šešerko Viličnjak, Bojan Hrovat, Robi Jurič, Danilo Videčnik, Štefica Finka, Izidor Roškar in Suzana Kovše. Manjka: Tjaša Paj.

Na fotografiji so: Petra Šešerko Viličnjak, Jožica orož Berginc, Tjaša Domitrovič, Vasja Ivančič, Milan Sojč, Darinka Gilčvert Berdnik, Oskar Krevh, Mihaela Ribič, Primož Kračun, Suzana Kovše, Katja Zaveršnik, Jerica Ličen, Helena Skaza Birk, Doroteja štunf, Mateja Smolar Tič, Lara Lipovec in Brane Vodopivec. Manjkajo; Viljem Pavlovič, Mojca Šegel, Jelka Esih, Tanja Slemenjak, Jasna Županič, Marjan Kampuš, Mojca Koban Dobnik in Aleš Hofman.

Gimnazija Slovenske Konjice

Srednja poklicna in strokovna šola

Zreče

9

NAJ MLADI 2010/2011 TEKMOVANJE IZ NEMŠKEGA JEZIKA Mentorica: Jožica Orož Berginc Zlato priznanje: Jan Mlakar Srebrno priznanje: Primož Tič in Robi Ratajc TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Mentorici: Tanja Slemenjak in Nina Vouk Zlato priznanje: Janja Ribič in Maruša Esih TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE Mentor: Marjan Kampuš Bronasto: Severina Hrovat, Nina Jakop in Mitja Armando Kamenik Hace TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE – LOGIKE Mentorica: Doroteja Štunf Srebrno priznanje: Jan Mlakar in Tjaša Kolar Bronasto priznanje: Laura Brglez, Blaž Verhovšek, Katarina Kobale, Dominik Martinšek, Tjaša Esih, Jan Mlakar, Amadeja Založnik, Denis Hitrec, Robi Ratajc, Tjaša Kolar TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE Gimnazija Slovenske Konjice Mentorici: Helena Skaza Birk, Doroteja Štunf Srebrno priznanje: Luka Brglez, Tilen Venko, Sintija Sevšek, Vanja Ungar, Primož Plohl SPSŠ Zreče Mentorji: Dušan Špoljar, Tjaša Paj in Štefica Fink Zlato priznanje: Gregor Gregorc Srebrno priznanje: Miha Kralj, Gregor Gregorc, Rok Kovač. Bronasto priznanje: Miha Kralj, Jan Podlesnik, Gregor Gregorc, Andrej Kotnik, Uroš Hrovat, Rajko Rečnik, Rok Kovač, Mitja Padežnik, Lovrenc Gošnjak, Benjamin Očko, Tilen Rihtar, Tomaž Sitar in Denis Ogrizek TEKMOVANJE IZ BIOLOGIJE Mentorica: Darinka Gilčvert Berdnik Srebrno priznanje: Anamarija Furman, Bor Klančnik, Gašper Leskovar, Amadeja Založnik TEKMOVANJE IZ GEOGRAFIJE Gimnazija Slovenske Konjice Mentorica: Tjaša Domitrovič Bronasto priznanje: Anže Jelenko, Marko Rajh

10

SPSŠ Zreče Mentorica: Tjaša Domitrovič Bronasto priznanje: Gregor Gregorc TEKMOVANJE IZ KEMIJE – Preglova plaketa Mentor: Viljem Pavlovič Srebrno priznanje: Primož Plohl, Jan Mlakar, Anže Jelenko Bronasto priznanje: Laura Brglez, Tilen Venko, Vanja Ungar, Primož Plohl, Primož Tič, Amadeja Založnik, Bor Klančnik, Jan Mlakar, Anže jelenko, Marko Rajh, Matic Urlep LUTKOVNA SKUPINA IQ - Državno srečanje lutkovnih skupin Mentorica: Mateja Smolar Tič Zlata plaketa: Kevin Jevšenak, Robi Ratajc, Blaž Šrot, Alja Štabej, Eva Plesnik, Maša Recek, Monika Hvalič, Anja Karovič, Lorena Marčič NAJ ŠPORTNIKI Gimnazija Slovenske Konjice Mentorji: Primož Kračun, Brane Vodopivec in Jerica Ličen Državno tekmovanje v športnem plezanju: Anže Varga – 1. mesto, Primož Plohl – 3. mesto Državno tekmovanje v deskanju na snegu: Iva Polanec – 2. mesto med kategoriziranimi deskarkami, Maša Mlinšek - 3. mesto Atletsko tekmovanje srednjih šol: Jan Kramberger – 2. mesto v teku na 100 m Šolsko košarkarsko tekmovanje: 4. mesto na Šolskem košarkarskem tekmovanju. Ekipo sestavljajo Blaž Meglič, Tilen Rap, Žan Videčnik, Jan Mlakar, Marcel Zazijal, Primož Muršič, Marko Marinovič in Matic Skok ter dijaki iz Srednje poklicne in strokovne šole Zreče: Timotej Cuk, Ervin Jančič in Jan Pogladič. SPSŠ Zreče Mentor: Primož Kračun Štafeta 4×100m v postavi Rene Podlesnik, Jan Podlesnik, Jan Pogladič, Jan Kramberger je osvojila 7. mesto; Gregor Gregorc je v teku na 1000 m osvojil 14. mesto. TEKMOVANJE IZ ASTRONOMIJE Mentor: Oskar krevh Bronasto priznanje: Mateja Hribernik, Anže Jelenko PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠI SREDNJEŠOLSKI HAIKU Mentorica: Marjana Cenc Weiss Priznanje za najboljši šaljivi haiku: Gregor Gregorc

11

Šolski šport Dijaki Gimnazije Slovenske Konjice so tudi letos zelo dejavni in uspešni na športnem področju, saj so se poleg rednega pouka športne vzgoje udeležili še mnogih drugih aktivnosti, tekmovanj in prireditev ter povsod bili zelo uspešni. Vsako leto izvedemo tri športne dneve. Že kar drugi šolski dan smo imeli pohod. 1. letniki so se odpravili na Stolpnik, 2. letniki v Žičko kartuzijo, 3. pa na grad Lindek. Zimskim športom je bil namenjen drugi športni dan . Dijaki so se lahko odločili za več dejavnosti: smučanje in deskanje na Rogli, drsanje v Ledni dvorani v Mariboru, tisti, ki pa nimajo radi mraza, snega in ledu, pa so se odpravili v Terme Zreče. Delavna sobota v mesecu maju je bila namenjena orientacijskemu pohodu v okolici Slovenskih Konjic. Najti smo morali štiri kontrolne točke, na katerih so nas čakale zanimive in z zabavo obarvane naloge z različnih področij (zgodovina, slovenščina …). Vsem športnim dnevom pa je bilo skupno eno - prijetno in zabavno smo na različne načine združili s koristnim. Prvo soboto v oktobru je v Slovenskih Konjicah potekal maraton s pričetkom na stadionu. Maratona se je udeležilo približno 50 dijakov z Gimnazije. Šolski tek so uspešno opravili vsi dijaki. Namen maratona je bil predvsem druženje, rekreacija in sprostitev dijakov v naravi. V okviru obveznih izbirnih vsebin smo januarja organizirali tudi ogled odbojkarske tekme ACH Volley – Jastrzebski, ki je bila odigrana v novi stožiški dvorani. Tekma je bila prava poslastica za več tisoč navijačev, ki so glasno spodbujali naše odbojkarje. Kljub vsemu se naši igralci niso zbrali in so napravili preveč napak, kar so igralci Jastrzebskega s pridom izkoriščali in na koncu zasluženo zmagali z rezultatom 3:0. Ob povratku domov smo dobili priložnost izmenjati nekaj besed in predmetov s poljskimi navijači. Dokazali smo, da znamo dijaki šolskega centra Slov. Konjice–Zreče športno navijati in čestitati ob zasluženi zmagi nasprotnikov. Letošnje leto je napredovala tudi naša odbojkarska ekipa, ki jo sestavljajo P. Napotnik, U. Žgank, E. Jereb, D. Podkrajšek, M. Plankl, M. Ovčar, K. Zazijal, Ž. Ceglar in A. Potočnik. Na predtekmovanju v Celju so igrale proti SŠGT in SŠSDL ter se uvrstile v finale področnega tekmovanja, ki je bilo 26. 1. 2011. Naša ekipa se je pomerila še s I. gimnazijo Celje, Zdravstveno šolo in Lavo ter se skupaj s I. gimnazijo Celje uvrstila na četrtfinalni turnir državnega tekmovanja v odbojki za srednje šole, ki ga je prvič gostila naša gimnazija v mesecu marcu. Pomerile so se ekipe Gimnazije Vič Ljubljana, Gimnazije Ravne na Koroškem, I. gimnazije v Celju in Gimnazije Slovenske Konjice.

12

Naše tekmovalke so osvojile do sedaj najboljši rezultat – 4. mesto.

Da nogomet ni priljubljen samo pri fantih, so dokazale S. Zupančič, A. Kralj, Z. Gomboc, A. Potočnik, P. Napotnik in U. Žgank, ki so se 3. 2. 2011 na predtekmovanju v dvorani Zlatorog v Celju pomerile s Poslovno–komercialno šolo, Zdravstveno šolo Celje in SŠSDL ter se uvrstile v finale predtekmovanja, ki je bilo 15. 2. 2011. V finalu med Gimnazijo Celje Center, Lavo in Poslovno–komercialno šolo pa so dosegle odlično 4. mesto.

Tudi naša fantovska nogometna ekipa ni kar tako. 16. 2. 2011 se je namreč v dvorani Zlatorog v Celju odvijalo področno tekmovanje, na katerem so osvojili 2. mesto v svoji skupini. Naš Šolski center zastopa ekipa: J. Lampreht, M. Hace, A. Žurej, M. Petelinek, M. Podgrajšek, A. Bezenšek, D. Kračun, L. Ratkovič Macuh, G. Skrbinšek, S. Kropf, R. Steinacher in T. Pučnik. V januarju so se plezalci Gimnazije Slovenske Konjice pod vodstvom trenerja Roka Pevca udeležili državnega prvenstva v športnem plezanju za srednje šole, ki je bilo na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. V pripravah na tekmo so naredili še kakšen trening več kot po navadi in obrestovalo se je, saj so v kategoriji 1. in 2. letnikov brez licence dosegli nekaj odličnih rezultatov. Anže Varga je namreč dosegel 1. mesto, Primož Plohl 3. mesto in Bor Klančnik 11. mesto. Z rezultatom so bili vsi zadovoljni, saj so, kljub temu da so majhen in mlad klub, dosegli najvišja mesta. Cilji naslednje sezone so čim boljše uvrstitve na tekmovanjih ter čim več preplezanih težkih smeri v skali. Letos smo se prvič udeležili tudi tekmovanj v atletiki. Na ekipnem tekmovanju so jeseni dijaki zasedli skupno 11. mesto. Na posamičnem tekmovanju, ki je bilo 18. 5. 2011 v Celju, so dijaki dosegli nekaj odličnih rezultatov in se uvrstili na državno tekmovanje. Na posamičnem področnem tekmovanju je J. Kramberger dosegel 1. mesto v teku na 100 m, zmagali pa so tudi dijaki v štafeti (4x100 m). Na državnem tekmovanju, ki je bilo konec maja v Ljubljani, pa je J. Kramberger v disciplini 100 m osvojil odlično 2. mesto.

Tudi v košarki dosegamo odlične rezultate. Naša ekipa se je v tem šolskem letu udeležila dveh šolskih košarkarskih tekmovanj – ŠKL in prvenstvo srednjih šol. V obeh tekmovanjih smo se odlično odrezali. Uspešno smo se priključili najboljšim šolam v Sloveniji. Predvsem smo blesteli v prvenstvu srednjih šol, kjer smo se z borbeno in moštveno igro uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice v dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. V tekmi za tretje

mesto nam je zmanjkalo le malo sreče do bronastega odličja. Prav tako smo se dobro odrezali v ŠKL, kjer smo v četrtfinalu izgubili proti kasnejšim prvakom Gimnaziji Bežigrad. Ekipo Šolskega centra Slov. Konjice–

13

Zreče so v letošnjem šolskem letu zastopali: kapetan Tilen Rap, Blaž Meglič, Matic Skok, Ervin Jančič, Blaž Šrot, Marcel Zazijal, Jan Mlakar, Primož Muršič, Marko Marinovič, Žan Videčnik, Timotej Cuk, Jan Pogladič ter trenerja Primož Kračun inr Matic Močenik. Šolski center Slovenske Konjice–Zreče je letos tradicionalno že 5. zapored organiziral tekmovanje za smučarje in deskarje, ki je bilo konec marca na Rogli. Tudi tu so predvsem dijakinje dosegle odlične rezultate. I. Polanec je osvojila 2. mesto med kategoriziranimi deskarkami, M. Mlinšek pa je bila 3. med nekategoriziranimi deskarkami. Vsekakor lahko rečemo, da smo zelo uspešni v več športnih disciplinah in upamo da bo tako tudi naprej. Igralcem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov ter zmag.

14

Med letom se je zgodilo …

MEDNARODNO SODELOVANJE GIMNAZIJCI NA ŠVEDSKEM Na pobudo Občine Slovenke Konjice in na povabilo Oddelka za mladino Občine Solleftea se je v petek, 15. 10. 2010, 11-članska delegacija Gimnazije Slovenske Konjice odpravila na pot na Švedsko. Tam smo se udeležili mladinske izmenjave v okviru evropskega mladinskega programa Youth in action. Po štiriurni vožnji do Dunaja in dveh letih smo končno prispeli na cilj, kjer so nas naši švedski prijatelji lepo sprejeli. Ko smo se razporedili po lepo urejenih tipičnih švedskih počitniških hišah, smo se z novimi prijatelji že dobro razumeli. V Solleftei smo preživeli 5 dni, 2 dneva pa smo uživali ob jezeru sredi gozda v tradicionalnih lesenih bivakih. Ob dopoldnevih smo se ukvarjali predvsem z udeleževanjem mladih v družbenem dogajanju in demokraciji, resnobne delavnice pa smo popestrili z zabavnimi aktivnostmi. Poučili smo se o naših razlikah in našli tudi veliko skupnega. Povezale so nas zanimive teme projekta, še bolj pa pristni odnosi. Stkali smo nova prijateljstva in si nabrali pomembne izkušnje, ki nam bodo gotovo koristile še kdaj v prihodnosti. Ko je prišel dan odhoda, smo z nekakšnim občutkom tesnobe zapustili mrzlo Švedsko. Na srečo smo tam posneli kup fotografij, ki nam pomagajo pri obujanju lepih spominov.

Gimnazija Slovenske Konjice

15

Upamo, da to ni bilo naše zadnje srečanje. "Friendship is like a violin; the music may stop now and then, but the strings will last forever." AMBASADORJI MEDKULTURNEGA DIALOGA Raznolikost je dobra Gimnazija Slovenske Konjice in Srednja poklicna in strokovna šola Zreče skupaj sodelujemo v projektu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga. Naš namen je z raziskovanjem in s komunikacijo spoznavati izbrane države, njihovo kulturo, jezik, običaje ter navezati stike z osebnimi mentorji ne le zaradi vsebine projekta, temveč skleniti tudi osebna prijateljstva. Z aktivnostmi v projektu želimo sovrstnikom približati raznolikost tujih kultur z namenom, da se soočimo s stereotipi in predsodki o njih. Želimo si potrditve, da lahko z boljšim spoznavanjem ljudi in z iskanjem podobnosti z neko kulturo presežemo predsodke in iščemo poti do boljše strpnosti med mladimi. Vemo, da je prav v raznolikosti kultur bogastvo, iz katerega želimo črpati življenjske izkušnje in širiti obzorja. Janja Ribič, Ines Filipšek, Natalija Žlavs, Klavdija Kovše, Severina Hrovat, Boštjan Holobar, Anže Jelenko

16

Asociacija: visok

življenjski standard, čistoča

Stereotip: ljudje so zadržani, hladni, mirni

Švedska

Asociacija: formula 1 Stereotip:

večinski delež prebivalstva je aristokratski

Monako

Asociacija: sladoled Stereotip: zaprti

ljudje, predani svoji kulturi

Albanija

Asociacija: vodka, mraz Stereotip: zvesti pivci vodke,

trdoživi

Rusija

Asociacija: morje,

vrtnice Stereotip:

predanost folklori

Bolgarija

17

JAPONSKA – Dežela vzhajajočega sonca V torek, na turoben novembrski dan, je bila na naši gimnaziji zanimiva ter poučna delavnica – Spoznajmo Japonsko, deželo na Daljnem vzhodu. Delavnico oziroma predavanje je vodil profesor in ekspert Japonologije s Filozofske fakultete v Ljubljani. Udeležili smo se jo dijaki, ki poglabljamo maturitetno sociologijo ali pa zgodovino. O otoški državi na Daljnem vzhodu, ki leži med Tihim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka, smo izvedeli veliko koristnih informacij. Predavatelj je v svojem zanimivem govoru povzel vse, od zgodovine, pisave, značilne kulinarike, izobraževalnega sistema do kulture. Izvedeli smo, da je Japonska država vulkanskega izvora, da je njeno površje zelo nestabilno, vendar je kljub temu v zgodovini dosegala precejšne uspehe. Njeno ozemlje je sestavljeno iz štirih otokov: Honšuja, Šikokuja, Kjušja in Hokaida. Zanimivo je, da je dežela, kjer poseljenost omogoča le na 20–30 % ozemlja, vendar so ta območja ekstremno poseljena. Država, ki šteje okoli 128 milijonov prebivalcev, je hitro napredovala iz fevdalnega sistema do postindustrijske družbe, v kateri se nahaja še danes. Razlika, ki je opazna med Japonsko nekoč in danes, je ogromna. Presenetilo nas je to, da je še vedno monarhija, vendar ima cesar precej omejeno vlogo; oblast pa je v rokah predsednika vlade in dvodomnega parlamenta. Dotaknili smo se tudi izvora imena države Japonske oziroma Nippon ter teritorialnih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno ter povezave njene zunanja politika z Združenimi državami Amerike. Verjamem, da nam takšna predavanja le koristijo za t.i. »zrelostni izpit« oziroma maturo, ki se bliža, hkrati pa nam širijo obzorja ter našo splošno razgledanost. Ana Kroneker

18

POTOVANJA ŠPANIJA – POUČNA IN HKRATI ZABAVNA – maturantski izlet Turisti si Španijo ponavadi predstavljajo kot državo, ki je posejana s kilometri prelepih peščenih plaž, na vsakem koraku plesalci flamenka, ki ploskajo s kastanjetami, ter množice turistov, ki nazdravljajo s kozarci sangrie. Vendar nam je Španija ponudila veliko več kot samo plaže, flamenko, sangrio ter nogomet. Druženje. Temelj vsakega maturantskega izleta. Strokovne ekskurzije čez dan so nam prikazale Španijo v izredno zanimivi luči, zvečer pa se je zgodba malce obrnila in smo lahko spoznali tudi vrvež nočnega življenja ter obiskali diskoteko in plesali pozno v noč. Ker je Španija nasploh znana kot dežela mnogih obrazov, nam je njena kozmopolitska narava s svojevrstno magijo ponudila Pabla Picassa, Gaudija ter njegovo še nedokončano Sagrado Familio ter prečudovit Park Guell. Vse nas je navduševala izjemna Barcelona z genialnimi stvaritvami ter s prijetno klimo. Vsi polni pozitivne energije smo vsak dan spoznavali prečudovite naravne ter kulturne značilnosti živahne Španije. Med drugim smo obiskali stadion FC Barcelone, avenijo Ramblas, grič Montjuich, kjer smo v tematskem parku spoznali preostanek prečudovite španske arhitekture, obiskali smo Marineland – zabaviščni aquapark, kjer smo si ogledali predstavo delfinov ter

prečudovitih papig. V Figureasu smo opazovali »odštekane« stvaritve Salvadorja Dalija ter obiskali šampanjske kleti, kjer pridelujejo žlahtno kapljico španskega porekla – Freixenet. Prav tako nismo pozabili na plažo, kamor smo se tudi v malo slabšem vremenu odšli osvežit. Teh pet dni je pravzaprav »minilo kot bi trenil«. Vsega je bilo na

žalost prehitro konec. Maturantje smo se vrnili z zasluženih počitnic, nato pa zopet trdno prijeli za delo ter odtavali novim in pomembnim ciljem naproti.

Ana Kroneker

19

BOŽIČNA PRAVLJICA V GRADCU IN ČOKOLADNICI

10. decembra smo se dijaki Gimnazije Slovenske Konjice, ki smo za OIV izbrali izlet v Gradec, odpravili novim dogodivščinam naproti. Najprej smo se odpravili v čokoladnico Zotter. Tekoči čokoladni bari so takoj postali naši prijatelji, saj smo lahko pojedli neomejene količine čokolade. Tovarna čokolade nas je obogatila za več kot 150 zanimivimi okusi čokolade, z vročo čokolado, z vpogledom v pripravo čokolade in s kakšnim kilogramom več☺. S polnimi trebuhi smo se odpeljali proti Gradcu. Ogledali smo si mestne znamenitosti (Urni stolp, hišo Luegg, stolnico, Mavzolej cesarja Ferdinanda II. itd.). Očarale so nas tudi lepe ledene jaslice. Po mestu smo se sprehodili tudi sami in tako doživeli pravi utrip božično okrašenega Gradca. Polni dobrih vtisov smo prispeli domov šele zvečer.

SARAJEVO, VOJNA IN ČEVAPČIČI Zadnji vikend v marcu smo nestrpno pričakovali tisti dijaki naše gimnazije, ki smo se na začetku šolskega leta v okviru izbirnih vsebin prijavili za strokovno ekskurzijo v Sarajevo. Dolga pot, ki nas je vodila preko Hrvaške do Bosne in Hercegovine, je bila krajša zaradi dobre družbe na avtobusu, filmov in spanja, seveda. Na poti smo se ustavili v priljubljenem romarskem kraju Medžugorje, ki se nam je zdelo kot urbana oaza sredi zapuščenega podeželja. Kasneje smo se po gorskih cestah

20

pripeljali do Mostarja. Visok Stari most je gotovo največja znamenitost tega kraja. O višini smo se prepričali, ko smo od spodaj gledali skok z mostu, ki je bil izveden posebej za nas.

Zvečer smo se po krožni nočni vožnji namestili v hotel Hollywood v Sarajevu, kjer sta sledili večerja in zabava. Nekaterim se je kljub naporni noči in dnevu ljubilo še plavati v hotelskem bazenu. Naslednji dan nam je vodička razkazala zanimive dele mesta, največjo džamijo, odpravili pa smo se tudi v muzej, kjer smo doživeli občutek grozljivih vojnih časov v tunelu, ki so ga domačini izkopali za varen prehod iz enega dela mesta v drugega. Pripovedovali so nam o težkem življenju in obstreljevanju mesta med vojno v Sarajevu. Za kosilo smo si privoščili okusne čevapčiče v najbolj znani sarajevski čevapdžinici Željo. Popoldne smo se odpravili nazaj v Slovenijo z željo, da podoben izlet še kdaj ponovimo. Katja Jeseničnik

21

NEPOZABNA ŠVICA Medtem ko je večina izmed vas uživala prvomajske praznike, ko ste postavljali mlaje in kurili kresove, se nas je 41 dijakov Gimnazije Slovenske Konjice v spremstvu 3 profesorjev odpravilo na 5–dnevno ekskurzijo v osrčje Alp, v deželo sira in čokolade, le kam drugam kot v Švico. Po malce daljši vožnji (naredili smo 900 km) smo se začeli prebujati v sončen dan, pred nami pa so se že risali švicarski tisočaki. Prvi postanek je bil namenjen obisku slovitega CERNA, kjer že dolgo časa globoko pod zemljo preučujejo delovanje vesolja in njegov nastanek. Tam smo si ogledali tudi tehnologijo, s katero znanstvenikom uspevajo ti podvigi, sprehodili pa smo se tudi po prostorih centra. Po končanem ogledu, ki je bil sicer v angleškem jeziku, smo se odpravili v Lucern, kjer smo se nastanili v hostel. Po tradicionalni švicarski večerji nas je vodič popeljal do Rotseeja, jezera, ki je morda bolj znano športnim navdušencem, saj se tam odvija znamenita veslaška regata. Sledil je prijeten večer, ki smo ga izkoristili za sproščen klepet in igranje družabnih iger, pridružili pa so se nam tudi profesorji, stvar pa se je zavlekla dolgo v noč. Kljub temu pa nam naslednje jutro ni bilo težko vstati in nadaljevati našega potepa po Švici. Pot nas je zanesla v osrčje Bernskih Alp, pod vznožje gore Jungfrau, od koder smo se z zobato železnico odpeljali visoko na goro do Wengna, mesta, ki vsako leto gosti eno izmed najzahtevnejših smučarskih tekem in jo gotovo poznate, če ne drugače, preko televizijskih zaslonov.

Naslednja točka naše ekskurzije je bilo mesto Bern. Mesto, za katerega pravijo, da je najlepše srednjeveško mesto, je upravičilo svoj sloves s svojo dihjemajočo arhitekturo. Dijake pa nas je navdušil tudi tako imenovan Berngrabn, kjer si mimoidoči obiskovalci lahko ogledajo orjaške medvede, po katerih je Bern dobil tudi svoje ime. Mesto pa nam je postreglo še z eno zanimivostjo, še z eno lekcijo fizike, ogledali smo si namreč tudi hišo Alberta Einsteina. Že malce izmučeni smo se vrnili v hostel, kar pa nam ni preprečilo še enega večera, ki se je tako kot prejšnji zavlekel pozno v

22

noč. Včasih se še sam čudim, koliko energije premoremo dijaki. Zürich, finančno središče Švice, je bil naša naslednja postaja. Mesto že navzven odraža švicarsko natančnost in redoljubje, ob pogledu na mimo vozeče avtomobile pa smo bili enotnega mnenja, da je to resnično mesto bankirjev. Popoldan smo si ogledali točko, kjer se je po legendi rodila samostojna Švica, ko je Wilhelm Tell s samostrelom pokončal tirana Gesslerja. Tam še zdaj stoji kapelica s poslikavo švicarskega heroja. Preden smo dan zaključili z ogledom Lucerna, mesta, v katerem je bil naš hostel, smo se odpravili še v sirarno, eno izmed tistih, v katerih še vedno izdelujejo znameniti švicarski sir po tradicionalnih postopkih. Tisti bolj gurmanskega značaja smo imeli priložnost, da smo si nekaj sira kupili za domov, kjer ga bomo lahko še enkrat preizkusili. Po zajtrku naslednjega jutra smo vzeli slovo od Lucerna in se odpravili proti znameniti gori St. Gotthard. Pot nas je vodila čez znameniti prelaz. Ob pogledu na mogočnost gora, ki obdajajo gorsko cesto, človeku kar zastane dih, narava pa še enkrat pokaže svojo veličino. Na najvišji točki našega izleta nas je presenetil sneg, vendar se nismo dolgo obotavljali , saj se nam je že mudilo v čokoladnico. Tam smo resnično vsi z nasmeškom na obrazu hodili mimo nakupovalnih polic, polnih švicarske čokolade, in nekaj smo jo seveda kupili tudi za domov. Lugana, mesto parkov in cvetja, ki ga obdaja jezero, je s svojim mediteranskim priokusom in pogledom na švicarsko gorovje v ozadju mesto, v katerem bi si želeli ostati vsaj še dan ali dva, na žalost pa je bila to naša zadnja postaja pred odhodom domov. Ko smo malo pred polnočjo stopili na znana konjiška tla, smo bili resnično veseli, da smo se udeležili te ekskurzije, ki je v nas pustila toliko lepih spominov in novih izkušenj.

Anže Jelenko NATEČAJ ODMEV MLADE UMETNOSTI 2

V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika smo že drugo leto zapored podelili nagrade za najboljša književna besedila, ki so bila poslana na literarni natečaj. Po lanski prosti temi, obliki in zvrsti smo letos razpisali natečaj na temo kratke sodobne pravljice. Strokovna komisija je ocenila precej besedil in izbrala 11

najboljših. Razdelili smo jih v dve kategoriji – domišljijska zgodba in pravljica. Na literarnem dogodku smo nato podelili nagrade in predstavili priložnostni zbornik Odmev mlade umetnosti 2. Vse zgodbe,

23

objavljene v zborniku, so opremljene s čudovitimi ilustracijami Valerije Kobale, Žiga Repiča in Katje Štravs. V kategoriji domišljijska zgodba je nagrado prejel Gregor Preložnik za zgodbo Kmet in možic, v kategoriji pravljica pa Amadeja Založnik za Sodobno pravljico ter Blaž Podkrajšek za pravljico Sončni žarek. In kakšna bo tema literarnega natečaja prihodnje leto? Pustite vaši domišljiji in ustvarjalnosti prosto pot in predlagajte.

Tanja Slemenjak, mentorica

MATURANTSKI PLES Plesne vaje, snemanje filma, pričakovanja, izbiranje obleke, iskanje pravih čevljev, razmišljanje o frizuri in modnih dodatkih, vznemirjenje … vsaka stvar je bila zase obred. Vse je moralo biti popolno in s to željo smo odštevali minute do maturantskega plesa. Do zadnje sekunde je vsak sam pri sebi preverjal, ali je vse na svojem mestu. Polna dvorana ljudi se je počasi umirila. Na plesišče smo stopili kot zvezde, ki se svetijo v vsem svojem sijaju, in pozdravili vse zbrane ter se zahvalili našima razredničarkama za ves trud in čas. Kljub tremi so naši čevlji gladko zdrseli po plesnem parketu in pokazali smo, kar smo se naučili. S tem smo očarali vse ljudi v dvorani. Zaplesali smo tudi s starši in profesorji. Po končanem uradnem delu smo se maturantje še bolj sprostili kot po prvih korakih prvega plesa. Preplesali smo vso noč in se v jutranjih urah vrnili

domov. Bilo je kot v sanjah. V enem večeru smo podoživeli vsa 4 leta druženja . Prav od tistega prvega koraka in pozdrava do tega dne, ko smo vsi stali drug pred drugim v prelepih oblekah. Dokazali smo, da kljub vsem neljubim dogodkom, ki so se zgodili v preteklih letih, znamo pozabiti vse slabo, stopiti

24

skupaj in se noro zabavati. Naslednje jutro nisem obžalovala bolečih nog, razmazanega make-upa in zavozlanih las. Pomembno je bilo le, da sem pravkar ustvarila enega najboljših, najbogatejših in najbolj zanimivih spominov, ki ga ne bom pozabila nikoli. Nasmehnila sem se, ker nikoli nisem verjela v čarobnost in enkratnost maturantskega plesa. Dokler ne preizkusiš na lastni koži, ne verjameš! Gaudeamus igitur!

Valentina Pugelj

PESTRO IN ZANIMIVO ŠPORTNA VZGOJA MALO DRUGAČE Celo leto smo dijaki prvih letnikov nestrpno pričakovali športni vikend, ki so nam ga obljubili profesorji. In končno, odpravili smo se v CŠOD Gorenje, kjer smo preživeli tri dni, polne različnih športnih aktivnosti in zabave. V petek, 15. 4., smo se zjutraj zbrali pred domom in se odpravili na pohod proti Rogli. Vrha sicer nismo dosegli, smo pa zato lačni planili na kosilo, ko smo se vrnili v dom. Ker pa so bili profesorji mnenja, da imamo še vedno dovolj energije, so se fantje popoldne proti Rogli odpeljali še s kolesi. Po večerji so sledile še različne športne aktivnosti v telovadnici. Naslednje jutro je bila na sporedu še pred zajtrkom jutranja telovadba, po zajtrku pa pospravljanje sob. Nato smo se na kolo odpravile tudi punce, medtem pa so fantje z največjim veseljem igrali nogomet. Sledilo je kosilo, nato pa paintball. Razdelili smo se v 2 skupini in se odpravili v bližnji gozd. Najprej so nam na kratko

predstavili pravila igre, potem pa smo si nadeli zaščitne obleke, vzeli markerje in kroglice ter se odpravili v gozd. Streljali smo se kot pravi vojaki, a na žalost nam je kmalu zmanjkalo kroglic, zato smo igro končali in se odpravili proti domu. Kasneje smo se preizkusili tudi v baseballu in ugotovili da je med nami kar nekaj nadarjenih igralcev. Zadnji dan našega bivanja na Gorenju pa

25

smo preživeli bolj sproščeno. Dekleta smo se odpravila na sprehod in se preizkusila v lokostrelstvu, fantje pa so ponovno igrali nogomet. Sledilo je kosilo, nato pa pakiranje in pospravljanje sob. Vsi se strinjamo, da smo na Gorenju preživeli naporen, a nepozaben vikend in si želimo, da bi v prihodnje to še ponovili. Kako smo preživeli noči, pa naj raje ostane skrivnost … ;)

Vanja Ungar, Rahela Hren

(NE)FORMALNO USTVARJALNO Dijaki drugih letnikov smo nekaj ur angleščine v aprilu in maju preživeli malo drugače. V knjižnici so na zofi ☺ potekale delavnice ustvarjanja kreativnih »Loesje« plakatov v sodelovanju z EVS prostovoljko Liene Palena iz Latvije. Loesje (izgovor Lušje) je mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1990 na Nizozemskem, ki se ukvarja s širjenjem pozitivnih idej, družbene kritike v obliki sporočil, napisanih na plakatih. Ti plakati pa so vsi podpisani z Loesje, ki je hkrati nizozemsko žensko ime. Namen našega dela je bil povezati neformalni in formalni način izobraževanja, z motivacijskimi delavnicami idejno vihariti, ideje strniti in ustvariti čim več izvirnih in zanimivih »Loesje« plakatov (v angleščini seveda ☺). Med ustvarjanjem smo naše misli osredotočili predvsem na aktualne teme v življenju mladostnika: glasba, poletje, prosti čas, hujšanje, facebook … v povezavi z družbeno problematiko. Nekaj plakatov je bilo tudi na temo nogometa in košarke (ja, tudi fantje so v našem razredu ☺☺). Delavnice smo vedno zaključili nasmejani in dobre volje, saj smo bili z rezultati več kot zadovoljni. Plakati so presenetili še nas! Nevede pa smo izpopolnili še izražanje v angleščini (vsaj malo ☺). Amadeja Založnik

26

KOSTANJEV PIKNIK s kapljico cedevite Tudi letos smo sredino oktobra zaznamovali z že tradicionalnim kostanjevim piknikom pred

Gimnazijo Slovenske Konjice. Priprave so bile zelo zabavne. Za pijačo so poskrbeli dijaki prvih letnikov pod vodstvom šolske naj face, ki je nadzirala mešanje cedevite. Dijaki 3. in 4. letnikov so prevzeli peko kostanjev, v veliko pomoč pa so bili tudi učitelji, ki so nam pomagali pri organizaciji piknika. Smeha in zabave ni manjkalo, saj smo se

pomerili v vleki vrvi, kvizu o jeseni, dan pa nam je popestril tudi talentiran šolski band. Dijaška skupnost ZABAVA NA VALENTINOVO 14. februarja se je v konjiški Taranteli odvila prva Valentinova zabava Šolskega centra Slovenske Konjice–Zreče. Zabava je bila prvi skupni projekt dijaških skupnosti obeh šol in je dobro uspela. Odziv je bil odličen, dijaki so se zelo zabavali, se sprostili, uživali ob dobri glasbi in se ob klepetu tudi malo bolje spoznali.

Na obeh šolah imamo veliko nadarjenih dijakov, ki so se predstavili s svojimi točkami. Tako smo poslušali bend s šole Zreče, bend z gimnazije, uživali ob nastopu naših plesalk in na koncu tudi sami v velikem številu zaplesali ob dobri glasbi naših Dj-jev dijakov. Ker je zabava uspela, smo se odločili ,

da jo priredimo tudi naslednje leto z željo, da to postane tradicionalna prireditev, ki bo združevala mlade in tkala vezi, ki jim bodo ostale za vedno v spominu.

27

DAN ZEMLJE 22. aprila, sončen, jasen, lep pomladanski dan, ki vabi v naravo, med cvetoča sadna drevesa, na travnik, v gozd … mi pa v šolskih klopeh. Končno zvonec. Malica. Ne!!! Posadili bomo drevo. Vsi se zberemo pred šolo. Vsa mladež naše ponosne mlade gimnazije. V sredini izbrani dijaki ob pomoči Bojana Gorjupa posadijo lepo mlado jerebiko. Kako lep dan za praznovanje. Zemlja je imela rojstni dan. Upamo, da bo jerebika zrasla v mogočno drevo, pod katerim si bodo naslednje generacije hladile svoje razgrete misli. Biologi GOSTIMO – Prostovoljka Lisa Benka iz Nemčije Marca se nam je za šest mesecev pridružila Lisa Benka iz mesta Xanten. Za lažjo predstavo; kraj leži tik ob nemško-nizozemski meji. Lisa je zaključila srednjo šolo in eno leto bo potovala, spoznavala nove ljudi, pomagala drugim, kakorkoli prispevala svoj jaz. Rada ima glasbo, zato bi se rada posvetila študiju glasbe. Želela bi postati učiteljica glasbe, saj igra tudi kitaro. Na šoli sodeluje pri pouku, se pogovarja z dijaki v nemščini in je pristna vez med nemščino kot njenim maternim jezikom in nami, ki se nemščino šele učimo. Večkrat nas seznani s pomembnimi dogodki iz Nemčije. Na oglasni deski pa je prostor, kamor Lisa pritrdi tudi pomembne in zanimive novice iz Nemčije. Skupaj z nami se udeležuje tekem, izletov, pohodov … Zanimivo je, da lahko imamo pri pouku tujega jezika Nemko. Velikokrat je pri nemščini prav zanimivo, pestro in veselo, saj marsikatera »narobe izgovorjena« besedna zveza izzove smeh. Pa saj je smeh pol zdravja, kajne?:) Lisa bo spremljala naš pouk do konca šolskega leta, potem ima nekaj tednov prosto, ki jih bo izkoristila za potovanje po Sloveniji in sosednjih državah. Jožica Orož Berginc, sokoordinatorka

28

LISA JE ZAPISALA Meine Zeit in Slowenien

Hey :)

Ich bin Lisa, und komme aus einer kleinen Stadt in Deutschland. Ich glaube ein paar von euch kennen mich :D Und gerade endet mein vorletzter Monat in Slowenien. Der 4. von 5. Monaten. Und hier schreibe ich jetzt einen »kleinen« Artikel über mich und meine Zeit hier in Slowenien. Alles begann mit einer Bewerbung für die Teilnahme bei »Kulturweit«. Ein Projekt der Deutschen UNESCO – Kommission und des Auswärtigen Amts Berlin. Eigentlich hätte ich nie gedacht, das ich angenommen werde. Trotzdem hab ich alles auf diese eine Bewerbung gesetzt, ich hatte gar keinen anderen Plan. Es gab einfach nichts, was ich sonst hatte machen können. Studieren wollte ich zwar, aber doch

nicht gleich nach der Schule. Außerdem wusste ich gar nicht, was überhaupt, und nicht wo. Ich wollte aber weg, und was neues sehen. Einen neue Kultur kennen lernen, neue Menschen kennen lernen, und mich selbst besser kennen lernen. Und tatsächlich, ein paar Wochen nachdem ich die Bewerbung verschickt hatte, wurde ich zu einem Gespräch eingeladen, bei dem ich am Ende eine feste Zusage bekam. Und nach ein paar weiteren Wochen erhielt ich dann auch Informationen zu meinem Einsatzland. Slowenien! Und ob ihrs glaubt oder nicht. Ich wusste nicht wo Slowenien liegt. Ich hatte keinen blassen Schimmer. Ziemlich schlecht, oder? Am 4. März ging meine Reise dann los. Mit einem riesigen Koffer, und einem Rucksack der meinen Kopf sicher um 20cm überragte stieg ich dann in den Zug ein, und fuhr 17 Stunden in richtung Ljubljana. Die erste Woche hier, in Slovenske Konjice, war nicht einfach für mich. Ich lebte in einem alten Haus ohne Kühlschrank und Heizung. Und wenn man sich zurück erinnert fällt einem auf, das es zu dieser Zeit zumeist noch geschneit hat. Es war also kalt, und kochen konnte ich auch nicht. Nicht mal Internet gabs! Ich war froh das ich in der zweiten Woche in ein kleines Zimmer neben dem Beli Konj Pub einziehen konnte. Darin standen zwar noch keine Möbel, aber das war mir egal. Drei Monate später war das Zimmer dann tatsächlich auch vollständig eingerichtet! :P Naturlich war nicht immer alles einfach. Einmal wollte ich in meiner Küche kochen. Auf einem Gasherd, mit dem ich mich bisdahin gar nicht auskannte. Ich stellte also eine Pfanne auf den Herd, und plötzlich fing sie an zu brennen! Die Pfanne stand tatsächlich in brannt. Und die Flamme war nicht gerade klein. Und ein paar Wochen später hat meine Kreditkarte den Geist aufgegeben. Das war mehr als schlecht, denn ich hebe so selten wie möglich Bargeld ab, das ist im Ausland nämlich ganz schön teuer. Und so brach ich in der Bank in tränen aus. Aber diese ganzen kleinen Sachen die schief laufen sind wohl ganz normal. Sowas passiert eben wenn man weit weg von zu Hause ist ;) Ich bin trotz allem wirklich froh, hier in Slovenske Konjice gelandet zu sein. Ich werde diese Zeit hier nie vergessen, und bin für alles was ich hier erlebt habe, und noch erleben werde dankbar. Und es wird sicher nicht das einzige mal bleiben, das ich hier bin.

29

Es macht mir so viel Spaß in euren Deutsch-Stunden zu sitzen und zuzuhören. Auch wenn ihr manchmal ein wenig gelangweilt wirkt ;) Aber ich muss auch sagen, das Slowenien gar nicht meinen Erwartungen entsprochen hat, und ich glaube das ist auch ganz gut so. Denn um ehrlich zu sein dachte ich eher, die Menschen in Slowenien wären immer schlecht gelaunt und hätten zu nichts Lust. Ich frage mich jetzt, wo ich Slowenien erlebt habe, warum ich das nur gedacht habe. Das war ein großes und falsches Vorurteil. Und das sollte ich schleunigst aus den Kopfen der Deutschen prügeln! Slowenien ist das gemütlichste und netteste Land das ich bisher kennen gelernt habe. Es ist ein so schönes Land. Es gibt so viel zu sehen, obwohl Slowenien so klein ist. Die Menschen hier sind so nett, und irgendwie ist alles viel lockerer und weniger ernst als in Deutschland. Das ist mir schon auf meiner Reise hier her aufgefallen, und auch danach. Wir in Deutschland sind ja wirklich oft ziemlich pingelig, und absolut pünktlich, wehe man ist das nicht. Hier in Slowenien wird das alles nicht ganz so ernst genommen. Ich liebe das :D Eigentlich war die ganze Zeit hier also ein reines Abendteuer voller kleiner, aber interessanter Neuentdeckungen. Natürlich hat nicht jeden Tag irgendeine Pfanne gebrannt oder so, aber eigentlich war jeder Tag hier, am Gymnasium, ein schöner Tag. Aber vor allem bei Jožica muss ich mich wirklich bedanken. Sie war während meiner Zeit hier in Slowenien immer für mich da, hat mir geholfen, egal worum es ging, und hatte immer ein offenes Ohr, was ich manchmal wirklich gebrauchen konnte, auch wenn sie es vielleicht gar nicht bemerkt hat. Es war immer schön mit ihr zu sprechen, und sie in den Unterricht zu begleiten, weil es immer irgendetwas neues gab. Aber am tollsten ist, das wir die gleiche Lieblingsband haben :D Was passiert, wenn ich wieder in Deutschland bin, weiß ich selbst noch nicht. Aber zumindest weiß ich, das mein Leben seit ich 13 war von Musik bestimmt ist, und ich glaube das ändert sich auch nicht. Also werde ich bald Musikwissenschaften, oder irgendetwas in der Art studieren. Und dann will ich in nem Tonstudio arbeiten, oder ich werde Musikjournalist und berichte dann über Slowenien wenn es den Eurovision – Songcontest gewinnt. Und das ist meine Geschichte. Ich habe viel von dem, was ich erreichen wollte, auch wirklich erreicht. Mein großtes Ziel war, mich selbst zu verändern. Selbstständiger zu werden, mutiger, selbstbewusster eben. Und ich glaube das hat ganz gut funktioniert. Zwar weiß ich immer noch nicht was ich will – das liegt wohl in meiner Natur – aber ich lasse mich nicht mehr so schnell von dem, was andere sagen, beeinflussen. Und dazu habe ich auch noch ein wunderschönes, kleines Land kennengelernt, und die Kultur und die Menschen die schon immer darin leben genauso. Jetzt kann ich sagen: I ♥ Slovenija. Ich hoffe ihr hattet genauso viel Spaß wie ich hier bei euch – zumindest manchmal.

30

GLASBENA UMETNOST KONCERT GLASB SVETA

Koncert glasb sveta sledi zamisli obujanja in ohranjanja ljudske glasbe po svetu na način, ki ustreza okusu srednješolcev sodobnega časa. Bogato glasbeno in pevsko izročilo različnih svetovnih pokrajin je kulturni kapital, ki naj bi ga poznal vsak gimnazijec. Pri koncertu ne

gre za to, da bi čimbolj izvirno reproducirali izvirne zapise ali posnetke, temveč da bi dijaki v tej glasbi začutili vzgibe, zaradi katerih so se ji nekoč prepuščali preprosti ljudje. Gradivo zagotavlja prisotnost in uspešnost tudi v sodobni popularni glasbi. Glede na dober odziv naših dijakov v preteklih letih smo tudi v šolskem letu 2010/2011 dijakom ponudili tovrsten koncert v prostorih Gimnazije Slovenske Konjice. 27. septembra 2010 je pri nas gostovala tolkalna skupina Cascara, ki izvaja glasbe sveta na sodoben način. Koncert je potekal kot potovanje po celinah; tolkalci so predstavili vsako skladbo s tipičnimi glasbili, obenem pa razložili funkcijo in značilnosti ritma ter orisali melodiko. Na »potovanju« so prikazali široko paleto večjih sorodnikov orffovih tolkal: od vibrafona, marimbe in kompleta bobnov do najrazličnejših latinsko-ameriških inštrumentov ter njim pripadajočih ritmov. Melodije in ritmi so konjiške dijake popeljali v različne dežele in kulture: na Balkan, v Afriko, na Kubo, v Severno in Južno Ameriko, Azijo in še kam.

Mag. Mojca Koban Dobnik OPERETA NETOPIR

V šolskem letu 2010/2011 smo konjiškim dijakom v okviru obveznih izbirnih vsebin pouka glasbe ponudili ogled operete Netopir Johanna Straussa v Veliki dvorani SNG Maribor. Upoštevajoč vidna estetska doživetja dijakov, ki do dosedanjih ponujenih opernih, operetnih ali baletnih uprizoritev niso ostali ravnodušni, gre za premišljeno izbiro in

31

obogatitev vsebin učnega načrta. Hkrati je predstava sovpadala s prazničnim vzdušjem zadnjega meseca v letu, ko je uprizoritev doživela največ ponovitev.

Večna odrska uspešnica Netopir je najbolj priljubljeno odrsko delo Johanna Straussa mlajšega. Opereta pokaže, po kakšne vrste kulturnih dogodkih so hrepeneli Dunajčani proti koncu 19. stoletja. Sproščeno in vedno aktualno lahkotno gledališko-glasbeno delo, zaznamovano s preoblekami, prevarami in z iskrenjem ljubezni so dijaki tokrat spoznavali v libretnem prevodu Ervina Fritza. Obisk operetne predstave podpira vzgojnoizobraževalne vsebine pouka glasbene vzgoje in jih dopolnjuje. Omogoča, da oblikujemo dijake v aktivne glasbene poslušalce in jim posredujemo del klasične glasbene umetnosti, ki jim ponuja doživljajsko in intelektualno izkušnjo.

Mag. Mojca Koban Dobnik

VOKALNA SKUPINA V vokalno skupino se je v sklopu ponujenih izbirnih vsebin Gimnazije Slovenske Konjice vključilo trinajst dijakinj iz 1., 2. in 4. letnika. Repertoar letošnjih skladb, ki so ga izvajale posamezne solistke ali skupina, se je prilagajal potrebam nastopov in predstav. Teh je bilo letos v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo pripravljali številne nastope za koncerte v okviru glasbenega projekta Intercultural Dialogue through Music, nekoliko manj. Tako smo sodelovali v glasbenem kulturnem programu na komemoraciji 22. 10. 2010, na informativnih dnevih v mesecu februarju, zanimiv izziv pa je bila priprava uglasbitve domišljijske pravljice naše dijakinje Katarine z naslovom Pustolovščine skakača Nigerja, ki smo jo predstavili na zaključni prireditvi naše gimnazije.

Mag. Mojca Koban Dobnik, mentorica

32

PROJEKTNO DELO  

0 ali 1 ? Belo ali črno? … ali …?         

 

Da se v življenju lažje in pravilno odločamo, nam velikokrat pomaga računalnik. Uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) se zahteva in pričakuje pri nadaljnjem študiju, v vseh poklicih in na vseh delovnih mestih ter je sestavni del vsakdanjega življenja. Šola je torej dolžna dijake usposobiti za njeno uporabo. IKT odpira veliko možnosti za učinkovitejši razvoj dijakovega znanja in omogoča različne pristope k poučevanju in učenju. IKT omogoča hitro in nepristransko povratno informacijo, kar dijake opogumlja, da sami predvidevajo, razvijajo svoje zamisli, jih testirajo in jih spreminjajo, popravljajo oziroma izboljšujejo. IKT lahko kompenzira različne učne in grafomotorične primanjkljaje dijakov ter ponuja dodatne možnosti učenja v ustreznem spoznavnem stilu posameznika. Medpredmetne povezave smo v letošnjem projektu uresničili na ravni predvsem procesnih znanj (npr. iskanje virov, oblikovanje poročil, govorni nastopi, delo v skupini,…), v podporo pri doseganju predmetnih ciljev pa sta nam bili številki 1 in 0 kot simbol uporabe IKT. In tako so se zvrstili naslednje teme: Kaj je bilo prej 0 ali 1? Matematično modeliranje Korelacija in regresija Facebook je Deli računalnika v nemščini Bionika Računalnik pri slovenščini Turistične poti In kot se je pohvalil eden od junakov v filmu Jedro: »Dovolj je, da znaš jezik z le dvema besedama, pa lahko izveš vse.«  

                                                                                                  Vodjinja ŠRT: Doroteja ŠTUNF

33

PROJEKTNI DNEVI SKOZI OBJEKTIV

34

NAJ DIJAK, NAJ FACA

 

Naj dijak Ime: Mitja Armando 

Priimek: Kamenik Hace 

Datum rojstva: 19. 5. 1992 Razred: 4. a Horoskop: Bik Lastnosti: pogumen, spoštljiv, pameten, pripravljen pomagati, korekten, odličen dijak …

 

Naj faca Ime: Marko 

Priimek: Hace 

Datum rojstva: 13. 9. 1992 Razred: 4. a Horoskop: Devica Lastnosti: iznajdljiv, pogumen, dobrovoljen, družaben, pozitiven, nasmejan … 

 

35

VELIKO ZANIMANJE ZA SPSŠ NA INFORMATIVNIH DNEVIH

V petek, 11., in v soboto, 12. februarja 2011, smo tudi na SPSŠ Zreče izvedli informativna dneva. Zelo veseli smo bili velikega obiska devetošolcev in njihovih staršev. Pripravili smo jim zabavno igrico o Galaksiji SPSŠ, kjer smo skozi dijaške oči predstavili predmete in dejavnosti na šoli. Seveda pa ni manjkalo tudi glasbe, ki se pogosto razlega po šolskih hodnikih. Po uradni predstavitvi smo obiskovalce popeljali še po šoli in šolski delavnici. Upali smo, da smo bodoče dijake in njihove starše prepričali, da je izbira SPSŠ Zreče dobra odločitev. Potrditev svojega dela smo nestrpno pričakovali, ko so na šolo začele prihajati vpisnice bodočih prvošolcev. Popolnoma smo zapolnili oddelek strojnega tehnika, saj se jih je vpisalo 27, dijaki programov inštalater strojnih inštalacij in oblikovalec kovin – orodjar pa bodo združeni v skupnem razredu, kjer jih bo 16. Veseli smo, da nam je ob splošnem upadanju števila dijakov na strokovnih in poklicnih šolah to leto uspelo zapolniti oba oddelka in upamo, da bomo z dobrim delom tudi v prihodnje še naprej zanimiva izbira devetošolcev.

Branka Vidmar Primožič

TEKMOVANJA

SREČANJE STROJNIH ŠOL V začetku maja smo se dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče udeležili srečanja strojnih šol Slovenije, ki je bilo letos v Novi Gorici. Ekipo so sestavljali trije dijaki drugega letnika srednjega poklicnega izobraževanja (Rok Grašič, Benjamin Očko in Rok Vucej) in trije dijaki tretjega letnika srednjega strokovnega izobraževanja (Žiga Capl, Matej Kovše in Miha Dovnik).

Srednja poklicna in strokovna šola

Zreče

36

Zreška srednja šola se je na srečanju predstavila z dvema uspešno zaključenima projektoma. Dijaki srednjega poklicnega izobraževanja smo se lahko pohvalili z izdelavo kovinskega kipa kovača v naravni velikosti, dijaki srednjega strokovnega izobraževanja pa z nožnim

okopalnikom. Obema predstavitvama so prisotni sledili z velikim zanimanjem, s čimer smo dokazali, da smo popolnoma enakovredni velikim šolskim centrom. Morda pa jih včasih s svojimi praktičnimi projekti celo presegamo.

Bojan Napotnik in Izidor Roškar

MEDNARODNI MATEMATIČNI KENGURU 2011

Letošnje tekmovanje Mednarodni matematični kenguru je tako kot vsako leto potekalo v mesecu marcu in aprilu. Mladi iz več kot 30 držav so sočasno reševali matematične probleme in naloge, zastavljene na zanimiv in igriv način. Naši dijaki so se odlično odrezali, saj smo prejeli 13 bronastih priznanj, 3 srebrna in eno zlato. Na šolskem tekmovanju so bronasto priznanje prejeli: Miha Kralj, Jan Podlesnik, Gregor Gregorc, Andrej Kotnik, Uroš Hrovat, Rajko Rečnik, Rok Kovač, Mitja Padežnik, Lovrenc Gošnjak, Benjamin Očko, Tilen Rihtar, Tomaž Sitar in Denis Ogrizek. Mentorji so bili: Dušan Špoljar, Tjaša Paj in Štefica Fink. Na regijskem tekmovanju so srebrno priznanje prejeli: Miha Kralj iz 1. Sa – mentor Dušan Špoljar, Gregor Gregorc iz 2. Sa – mentor Dušan Špoljar in Rok Kovač iz 1. a – mentorica Štefica Fink.

Na državnem tekmovanju je zlato priznanje prejel Gregor Gregorc iz 2. Sa – mentor Dušan Špoljar.

Štefica Fink

37

NAJBOLJŠI SREDNJEŠOLSKI HAIKU

Gimnazija Vič iz Ljubljane že vrsto let organizira natečaj za najboljši srednješolski haiku, na katerem smo letos sodelovali tudi dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče pod mentorstvom profesoric Branke Vidmar Primožič in Marjane Cenc Weiss. Zbornik, ki je izšel ob koncu natečaja, vsebuje izbrane haikuje, med katerimi so štirje haikuji dijakov 1. Sa razreda, med nagrajenimi haikuji pa sta tudi dva moja. Vsi avtorji nagrajenih haikujev smo bili vabljeni na podelitev priznanj za najboljši haiku, ki so jo organizatorji natečaja priredili v Cankarjevem domu v Ljubljani, v okviru natečaja pa so v Mestni hiši odprli še likovno razstavo. Z mentorico Marjana Cenc Weiss sva se udeležila podelitve priznanj, ki je bila 7. aprila 2011 v Cankarjevem domu. Dijaki Gimnazije Vič so pripravili zanimiv program, v katerega so vključili naše haikuje. Po krajšem programu je sledila podelitev priznanj po posameznih kategorijah. Moja haikuja sta bila nagrajena kot najboljša šaljiva haikuja. To in še nekatera priznanja, ki sem jih dosegel v zadnjem mesecu, so dokaz, da smo dijaki SPSŠ Zreče primerljivi z ostalimi šolami v državi.

NAGRAJENA HAIKUJA V tišini sedim o tebi premišljujem – vikend prihajaš ...

Pes laja in me moti pri delu, ki ga

vestno opravljam.

Gregor Gregorc, 2. Sa

GEOGRAFSKO TEKMOVANJE

V tem šolskem letu smo se udeležili tudi geografskega tekmovanja. Tema tekmovanja je bila "Naravne lepote v Sloveniji in svetu". Tekmovanja se je udeležil Gregor Gregorc iz 2. Sa, ki se je uvrstil tudi na območno tekmovanje. To je bilo 22. marca 2011 v Izoli. Osvojil je bronasto priznanje.

Tjaša Domitrovič

38

PROJEKTI

MEDNARODNA IZMENJAVA ZNANJ V OKVIRU PROGRAMA LEONARDO DA VINCI

CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) izvaja dejavnosti v okviru programa Leonardo da Vinci in v celoti zagotavlja sredstva za financiranje dijakov, ki se izobražujejo v tujini. Program Leonardo da Vinci podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Posamezniku omogoča tako osebni kot poklicni razvoj z mednarodno dimenzijo in spodbuja medkulturni dialog. Na šoli se zavedamo, da je vključenost v mednarodno izobraževanje za dijake velikega pomena, saj je obisk tujine eden izmed najlepših in najboljših treningov za utrjevanje strokovnega znanja in znanja tujih jezikov. Obisk pouka na tuji šoli je prijetna izkušnja za življenje. Gre za druženje z dijaki iz drugačnih okolij in s tem za izpopolnjevanje socialnih veščin.

V šolskem letu 2010/11 smo omogočili dva tedna nekoliko drugačnega pouka izbranim dijakom 2. in 3. letnika programa strojni tehnik. Simon Skutnik, Uroš Skaza, Matic Jošt in Uroš Amon so v spremstvu učitelja praktičnega pouka Borisa Podgrajška pridobivali znanja s področja CNC programiranja in upravljanja CNC strojev v nemškem Würzburgu. Odšli so v deželo

piva, okusnih klobas, znanih avtomobilov, čudovitih dvorcev, prijetnega jezika in prijaznih ljudi – na Bavarsko. Mesto Würzburg slovi po svoji zgodovini, lepi arhitekturi, po trgih, polnih ljudi in zabave, živahnem življenju ob reki Main, pestrem dogajanju na starem mostu čez reko Main, krasni rezidenci s čudovitimi vrtovi, po gradu Marienberg z neskončnim razgledom … Dijaki so se seznanili z izobraževalnim sistemom dežele Bavarske, z načinom življenja njenih ljudi in s poklicnim okoljem v tujini (obisk podjetij), poglobili so svoje znanje angleškega in nemškega jezika, pridobili neprecenljive strokovne izkušnje, ogledali so si veliko naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti nemške dežele. Navdušila sta jih Nuernberg in Muenchen. Življenje v Würzburgu so popestrili s športnimi aktivnostmi in z druženjem z dijaki tuje šole. Spoznali so, da imajo dijaki na

39

Bavarskem dobre učne navade in se za svoj učni uspeh zelo trudijo. Veliko dijakov živi v dijaškem domu, saj se v Würzburgu šola mladina iz vse Bavarske, pa tudi iz tujih držav. Spletli so veliko prijateljskih vezi in spoznali delček nemške kulture. Po prihodu domov so projekt predstavili s filmi in slikami, ki so jih posneli pri teoretičnem in praktičnem pouku, pri obisku podjetij, ogledu znamenitosti in preživljanju prostega časa. Dijaki so bili z izobraževanjem v Nemčiji zelo zadovoljni, odhoda v tujino pa se bodo spominjali kot pozitivne izkušnje.

Mag. Štefica Fink, koordinatorka programa mednarodnega izobraževanja

Leonardo da Vinci

GOSTOVANJE DIJAKOV IZ WÜRZBURGA V ZREČAH

Po prvomajskih počitnicah smo v okviru mednarodnega projekta Leonardo da Vinci tri tedne gostili osem dijakov in njihovega mentorja s Franz-Oberthür-Schule iz Würzburga. Dolga doba za majhno

šola, a dokazali smo, da zmoremo veliko. S projektom smo živeli vsi, dijaki in zaposleni. V treh tednih smo gostujočim dijakom pripravili pester program, ki je vključeval strokovne vsebine, predvsem iz CNC programiranja, šolski projektni teden, v katerem smo izdelovali

ograjo, praktično usposabljanje v podjetjih GKN in UNIOR, veliko športnih druženj ter ogledov slovenskih kulturnih in naravnih znamenitosti. Med dijaki so se spletle prave prijateljske vezi, a tudi zaposleni smo postali bogatejši za marsikatero izkušnjo. Dijak Daniele Neder je takole strnil vtise: » Ko sem

40

pred šestimi meseci izvedel za izmenjavo v Sloveniji, sem bil takoj navdušen. Dežela s svojimi raznolikimi pokrajinami, odlično kuhinjo in s prisrčno gostoljubnostjo je presegla moja pričakovanja.

Predvsem v šoli smo bili zelo prijazno sprejeti.« Lahko se pohvalimo, da smo uspešno zaključili prvi del projekta, marca naslednje leto sledi drugi del, ki se ga po letošnjih bogatih izkušnjah dijaki in zaposleni že zelo veselimo.

Marjana Cenc Weiss, koordinatorka projekta Leonardo da Vinci

NOČ BRANJA

Razvijanje bralne kulture je ena izmed prednostnih nalog naše šole. Branje želimo mladim približati na inovativen način oziroma jim nastaviti »pasti« za branje. Projekt Noč branja poteka kot inovacijski projekt v okviru Zavoda za šolstvo. Naš cilj je med drugim vključiti branje v izobraževalni proces na nevsiljiv način. Lahko se pohvalimo, da je projekt postal vseslovenski in da ima za to največje zasluge ravno naša šola.

Še posebej se dijaki razveselijo dogodka, ko lahko noč preživijo v šoli. To je bilo decembra, glavni cilj pa je bil preživeti noč v šoli, tokrat na gimnaziji, v prijetnem vzdušju in ob branju knjig, ki so jih dijaki prinesli s seboj. Dijak Gregor Gregorc je zapisal: »Na gimnaziji smo se zbrali ob

določeni uri in najprej pripravili učilnico, v kateri smo nameravali (ali pa tudi ne) spati. Nato smo se odpravili v sosednjo učilnico, kjer je potekal uvodni del prve delavnice, ki je bil namenjen našemu medsebojnemu spoznavanju. Sledila je delavnica o knjigi Proti severnemu vetru, nato pa nas je

41

Tomaž popeljal v svet potopisnih knjig. Med drugim nam je predstavil tudi svoj rokopis, iz katerega pričakujemo dobro knjigo o popotovanjih. Naše druženje smo nadaljevali v pritličju, kjer se nas je večina udeležila dveh ustvarjalnih delavnic. Nekaj najbolj zagretih udeležencev pa se je ob pomoči učiteljev lotilo priprave večerje. Po slastnih palačinkah smo dijaki izkoristili na novo zapadli sneg in se odšli kepat pred gimnazijo, učitelji pa so se sproščali v živahnem pogovoru. Ko smo končali z vsesplošnim obmetavanjem, smo se ogreli in se odpravili na drugi del našega skupnega druženja. Ta je bil sestavljen pretežno iz igranja družabne igre aktiviti, v kateri so suvereno prevladovale gimnazijke. Okrog pol treh zjutraj se je večina dijakov in učiteljev odpravila spat, nekaj najbolj vnetih pa nas je pod Tomaževim vodstvom ostalo budnih in smo do jutra igrali karte. Zjutraj, ko so vsi vstali, smo se odpravili na zajtrk. Po končanem pospravljanju smo naredili kratko analizo prejšnjega dne in sklenili, da bomo naše druženje čim prej ponovili in se razšli veselih obrazov, z novimi poznanstvi in prijateljstvi.«

Gregor Gregorc in Marjana Cenc Weiss, koordinatorka Noči branja

PROSTOVOLJSTVO — IZZIV ZA MLADE

V evropskem letu prostovoljstva na šolskem centru gostimo prostovoljko Liso Benko, po rodu Nemko, ki se nam je pridružila v marcu in bo z nami ostala vse do avgusta. Veseli smo, da je šolsko življenje naših dijakov še bolj medkulturno obarvano: združujemo in nadgrajujemo znanja o Nemčiji, kreativno ustvarjamo in se urimo v nemščini. Prav tako želimo Lisi prikazati Slovenijo v najrazličnejših podobah. Lisa je lansko leto opravila poklicno maturo. Za prostovoljstvo v tujini se je odločila, ker želi spoznati novo deželo, pridobiti nove izkušnje in se oddaljiti od vsakdana. Projekt poteka v okviru organizacije »kulturweit«, ki spodbuja razvoj medkulturnih kompetenc pri mladih in jih podpira v njihovem individualnem in socialnem razvoju. Sofinancira ga Unesco. Lahko se pohvalimo, da bomo v jeseni gostili že drugega prostovoljca, Pascala Marcusa Lemmerja, ki ga prav tako veselo pričakujemo.

Marjana Cenc Weiss, koordinatorka projekta

42

PROJEKTNI DNEVI

Projektni dnevi so v srednjih šolah zaživeli predvsem z zadnjo prenovo izobraževalnih programov. Poudarek nekoliko drugačne izvedbe šolskega pouka je na soočenju s konkretnimi učnimi situacijami, predvsem pa v medpredmetnem povezovanju. Tudi v letošnjem letu smo nadaljevali že utečeno tradicijo izvajanja projektnih dni, pri čemer smo si za cilj postavili konkreten izdelek. Izbirali smo med različnimi predlogi učiteljev strokovnih predmetov, dokončno pa smo se odločili za izdelavo ograje, ki bo varovala pot ob reki Dravinji, med šolskim poslopjem in Uniorjevo jedilnico, kjer malicajo naši

dijaki. Projektne dneve smo namenoma izvedli sredi maja, tako da smo vanje vključili tudi naše goste iz Nemčije. Petinpetdesetmetrska ograja je bila izdelana v šolski delavnici v treh dneh, nosilci tega projekta pa so bili predvsem dijaki 2. a in 3. Sa. Ostali smo se teme ograja lotili vsak na svojem predmetnem področju. Pri slovenščini so se dijaki ob spremljanju nastajanja kovinske ograje naučili

pisati opis postopka in naprave, reportažo, intervju in izvesti okroglo mizo, pri tujih jezikih so iskali prevode strokovnega izrazoslovja na to temo, pri matematiki so izračunavali dolžino, prostornino in težo ograje, pri ekonomiki in poslovanju so izdelali kalkulacijo cene ograje, pri družboslovnih predmetih so dijaki spoznavali zgodovino kovaštva v okolici, pri fiziki so izračunavali pospeške pri skoku čez različne višine ograje, pri umetnosti so ustvarjali papirne ograje in risali z ogljem, pri naravoslovnih predmetih so izdelovali milo, s katerim je mogoče izprati najtrdovratnejšo umazanijo, ki nastane pri delu v delavnici, nastajala so različne projektne naloge, dijaki so pri strokovnih predmetih spoznavali različne materiale, ki so primerni za izdelavo ograj … Poleg osrednjega izdelka pa sta v času projektnih dni potekali še dve praktični delavnici. Dijaki prvih letnikov triletnega programa so v šolski delavnici izdelovali namizne gorilnike, skupina dijakov 3. Sa pa je z mentorjem prebelila eno od učilnic. Skratka, bilo je zanimivo, zabavno in ustvarjalno. Končni izdelki pa so nam vsem v ponos.

Branka Vidmar Primožič

43

RAZLIČNE DEJAVNOSTI

OKTOBER V ZNAMENJU TEHNIŠKIH DNEVOV

Na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče že vrsto let uspešno izvajamo tehniške dneve. V letošnjem šolskem letu smo jih izvajali v mesecu oktobru. Osnovnošolci iz naše in sosednjih občin se jih udeležujejo z namenom, da pridobijo nekatera znanja na poseben način. Vsak udeleženec je imel možnost vključitve v več zanimivih delavnic. Vodstvo šole

poskrbi, da je izbira delavnic pestra in vabljiva za znanja željne osnovnošolce. Z aktivno udeležbo v delavnicah se osnovnošolci prepričajo, da čas, ki ga preživijo v učilnicah in šolski delavnici, ni zgolj učenje in pridobivanje predpisanih znanj, je tudi čas sprostitve, nabiranja znanj in izkušenj po drugačni, za marsikoga prijaznejši poti.

Izidor Roškar

FAZANARIJA

Ob koncu prvega meseca šolskega pouka in po vrnitvi dijakov 3. letnikov s praktičnega usposabljanja so končno tudi dijaki 1. letnikov naše šole postali enakopravni svojim starejšim vrstnikom. Prvič smo pripravili FAZANARIJO – sprejem in krst za dijake prvih letnikov. Nervoza, pomešana s strahom, hkrati pa tudi ponos sta se vse dopoldne mešala na šolskih hodnikih, predvsem pa v »fazanskih« učilnicah. Zabavno prireditev, ki sta jo zasnovala in vodila Uroš Skaza, 3. Sa, in Andrej Sitar, 3. a, pod budnim očesom mentorice dijaške skupnosti prof. Doroteje Rušnik Stramšak, smo ob koncu pouka pripravili na šolskem dvorišču. Zabavne igre, v katerih so se »fazani« izkazali v luščenju koruze, prenašanju te z zobmi in spletanju verige iz lastnih oblačil, so izzvale veliko navdušenja in zabave. Posebej so se izkazali dijaki 1. Sa, medtem ko so dijaki iz 1. a sodelovali bolj sramežljivo. Po svečani zaobljubi, ki so jo izrekli kleče na koruznem zrnju, so jih dijaki višjih letnikov sprejeli v svoje vrste.

Branka Vidmar Primožič

44

RASTEM S KNJIGO Jeseni smo dijaki prvih letnikov v okviru interesnih dejavnosti obiskali Splošno knjižnico Slovenske Konjice. Seznanili smo se z njenim delovanjem, poslušali pa smo tudi predavanje o uporabi vmesnika COBISS. Po predavanju smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je dobila nalogo, da določene knjige poišče s pomočjo COBISS-a, druga skupina pa si je ogledala knjižnico. Z obiskom smo se vključili tudi v projekt Rastem s knjigo. Poklonili so nam knjige Slavka Preglja Geniji brez hlač, s katerimi so nas navdušili za branje.

Tim Dragič in Rok Zupančič

»SANJE ROBOTOV« V GRADCU Pod pojmom robot smo si vedno predstavljali neke visoko tehnološke stroje, ki stojijo v delavnicah in za nas opravljajo serije bolj ali manj zahtevnih funkcij ali pa kot like znanstvenofantastičnih filmov. Vendar so roboti postali del našega vsakdana, ne da bi se mi tega sploh zavedali. Razstava »Sanje robotov«, ki smo si

jo dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice–Zreče konec novembra ogledali v Gradcu, je nastala v koprodukciji z muzejem iz Basla. V graški Hiši umetnosti (Kunsthaus) je deset umetnikov in umetnic posebej za to razstavo razvilo projekt, s katerim so poskušali nekdaj samo za sužnje mišljenim človeškim pomočnikom nameniti politično, socialno in umetniško vlogo. V središču razstave je bila interakcija med človekom in strojem. Nekdaj nepredstavljiva vloga stroja, ki razmišlja, v človeškem življenju lahko že jutri postane del našega vsakdana, umetna inteligenca pa bo vgrajena v vsako stvar. Naslov razstave se je nanašal na istoimensko zgodbo, v kateri mora biti uničen robot Elwex, ki je zaradi svojih sanj kršil tri pravila, ki jih mora robot spoštovati. Dijaki Srednje poklicne in strokovne šole iz Zreč smo na razstavi neizmerno uživali in dobili ideje za lastno ustvarjalnost in nadgradili dosedanja vedenja o robotiki.

Gregor Gregorc in Simon Rečnik

45

OBISKAL NAS JE IVAN SIVEC

Prireditvam ob 3. decembru smo se pridružili tudi na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče. Del šolskega dopoldneva smo zapolnili s kulturnimi vsebinami, in sicer z umetnostjo in kulturo na različne načine. Del časa smo namenili gledališki vzgoji, pripravam na ogled predstave, razlikam med filmsko in gledališko uprizoritvijo, v goste pa smo povabili znanega slovenskega ustvarjalca Ivana Sivca. Ivan Sivec velja za enega izmed najplodovitejših in tudi najbolj branih slovenskih pisateljev. Napisal je 106 knjig, od tega več kot polovico za mladino. Skozi zanimiv pogovor je dijakom približal način svojega pisanja, pridobivanje ustvarjalnih navdihov, z zanimanjem pa smo prisluhnili tudi znanim tekstom slovenskih zabavnih in narodnozabavnih popevk, katerih avtor je. Čas, ki smo ga namenili spoznavanju avtorjevega dela, je minil zelo hitro, saj je pisatelj zelo slikovito opisal svojo ustvarjalno pot in navdušil mlade za branje ter prepevanje njegovih uspešnic.

Branka Vidmar Primožič

VESELI DECEMBER

Dijaki naše šole smo se tudi letos odzvali želji Občine Zreče, da sodelujemo na dnevih veselja in pričakovanja ob decembrskih praznikih. Pred občinskim poslopjem smo postavili stojnice, na katerih smo razstavili in prodajali različne izdelke, ki smo jih naredili sami. Mimoidoči so tako videli, da naše delo ni le učenje, je tudi izdelovanje uporabnih predmetov. Da je bilo vse kot se spodobi za veseli december, je za glasbo poskrbel ansambel Pohorsko srce, ki ga v večini sestavljajo naši dijaki.

Amon, Tadej Črešnar, Matic Jošt in Simon Rečnik

46

STROKOVNE EKSKURZIJE

Vsako leto pred božično-novoletnimi prazniki na šoli organiziramo ekskurzijo. Po lanskoletni ekskurziji na Dunaj smo se letos odpravili proti bližnjemu, a nič manj zanimivemu Ptuju. Na ekskurziji smo si ogledali gledališko predstavo, Šolski center Ptuj, tovarno Talum in ptujski grad. Po prihodu na Ptuj smo si najprej ogledali Šolski center, nato pa v mestnem gledališču predstavo Gajaš arestant, ki je nadaljevanje zelo uspešnega slovenskega filma Petelinji zajtrk. V tej monokomediji nam je igralec Vlado Novak v vlogi Gajaša odkrival svoje življenje v zaporu na tragikomičen način. Po končani predstavi, ki se nam je vsem zdela prekratka, smo se odpravili na ogled podjetja Talum. V enourni predstavitvi podjetja so nam predstavili tehnološke postopke, ki jih uporabljajo za pridelavo in predelavo aluminija. Za konec smo se ustavili še na ptujskem gradu, ki ima največjo zbirko slik »turkerij« na svetu. Nas pa je seveda najbolj zanimalo orožje, ki so ga nosili srednjeveški plemiči in vitezi. Okrog četrte ure popoldne smo se vrnili na avtobuse in se odpravili proti domu. Vsi smo bili mnenja, da je treba nekaj podobnega kmalu ponovno organizirati. Tako smo v mesecu aprilu izvedli strokovno ekskurzijo v Celje. Najprej smo si ogledali filmsko predstavo, nato pa še sejem Forma tool. Dijaki prvih letnikov pa so dan končali še z ogledom galerije sodobne likovne umetnosti. Že v jesenskih mesecih pa smo si dijaki prvih in drugih letnikov ogledali konjiško tovarno SGA, kjer so nas prevzeli novi načini osvetljevanja. Njihove izdelke v svoji proizvodnji uporabljajo svetovno znani proizvajalci avtomobilov in tudi gradbeniki pri prometnem osvetljevanju.

Gregor Gregorc

PREDSTAVITEV INŠTALACIJSKE TEHNIKE

V mesecu decembru sta nas obiskala predstavnika podjetja Geberit. To je podjetje z bogato tradicijo na različnih področjih. Eno izmed njih je področje inštalacijske tehnike, ki so nam ga tudi predstavili. Predstavitev je bila kratka, a zelo poučna. Bistvo predstavitve se je nanašalo na uporabo različnih materialov iz njihovega proizvodnega programa, namenjenih za izvedbo vodovodnih in plinskih inštalacij ter inštalacij centralnega ogrevanja. Spoznali smo raznovrstne spojke, ki jih uporabljamo za spajanje različnih strojnih inštalacij. Ob koncu predstavitve sta predavatelja preverila naše poslušanje. Dijaki, ki so pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja, so prejeli manjše nagrade.

Tilen Grenkuš in Žiga Kotnik

47

ŠPORTNI DNEVI, KOT SE SPODOBI

Vsak dijak se razveseli, ko učitelj v razredu prebere okrožnico, da se bliža športni dan. Na naši šoli športni pedagog poskrbi, da so ti najlepši dnevi (razen počitnic) v šolskem letu pripravljeni tako, da se kmalu pozabi na izgubljene kapljice potu. Dijaki se dobro seznanijo z nalogami in »spopad« se prične. V športnih igrah se vedno pokaže zdrava tekmovalnost med razredi, glasna navijanja za »naše« pa potrjujejo pripadnost skupini. Prvi športni dan v jeseni so dijaki preživeli ob igrah z žogo. Letos smo preverili tudi plavalno sposobnost dijakov in ugotovili, da je zelo dobra. Da pa dijaki niso dobri le v igri z žogo ali v plavanju, se je izkazalo na zimskem športnem dnevu. Smučine na Rogli so privabile naše smučarje, nekateri pa so bolj ali manj drzno drsali v Ledni dvorani v Mariboru. Kakšen padec na smučišču ali neuspela pirueta se kmalu pozabita, saj tudi to sodi k športnemu doživetju in veselju.

Izidor Roškar

MLADOSTNIŠTVO IN MEDVRSTNIŠKO NASILJE Medvrstniško nasilje se dogaja povsod okoli nas, od nas pa je odvisno, ali ga opazimo ali ne, ali priskočimo žrtvi na pomoč ali raje spodbujamo nasilneža. Iz preventivnih razlogov smo na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče organizirali delavnice o mladostništvu na temo medvrstniškega nasilja. Izvedli smo jih v mesecu aprilu v 1.a in 1. Sa razredu, potekale pa so po dve šolski uri. V vsakem razredu sem prvo šolsko uro predstavila medvrstniško nasilje – kaj je, kje se dogaja, kdo so vpleteni, kakšne so oblike in kakšne so lahko posledice. Poleg fizičnega, verbalnega, psihičnega, ekonomskega in spolnega nasilja sem jim predstavila tudi vse bolj pogosto spletno nasilje. Osredotočila sem se na ukrepanje ob medvrstniškem nasilju in dijakom predstavila možnosti, ki so jim na voljo v

48

primeru trpinčenja. Teorijo sem popestrila z nekaj filmi, v katerih je bilo predstavljeno psihično in spletno nasilje ter najhujša posledica trpinčenja – samomor. Naslednjo šolsko uro smo z dijaki izvedli praktične vaje o komunikaciji. Skupaj smo ugotovili, da je nekomuniciranje nemogoče in da je zelo pomembno, da jasno sporočamo svoje misli. Izvedli smo tudi vajo, kjer je vsak dijak napisal vsaj eno dobro lastnost za vsakega sošolca. Te lastnosti sem kasneje na listih vrnila dijakom. Namen te vaje je bil pokazati dijakom, da imajo vsi lastnosti, ki jih sošolci cenijo. Ravno zaradi tega lahko pomoč v primeru medvrstniškega nasilja iščejo tudi pri sošolcih. Kot nadaljevanje delavnic o medvrstniškem nasilju smo v naslednjem tednu organizirali predavanje Dorijana Zabukovška, dipl. zn., zaposlenega na Nujni medicinski pomoči v Zdravstvenem domu Celje. S fotografijami je dijakom predstavil nekatere posledice medvrstniškega nasilja, s katerimi se srečuje na svojem delovnem mestu. Svoje predavanje je navezal tudi na alkohol in drogo. Medse smo povabili tudi Marjana Jelenka, policista s Policijske postaje Slovenske Konjice, ki je nadaljeval s predavanjem na izbrano tematiko. Dijakom je predstavil zakonske podlage o medvrstniškem nasilju ter nekatere primere, s katerimi se srečujejo na Policijski postaji Slovenske Konjice. Oba gosta sta dijakom vzbudila zanimanje, saj so ju z veseljem poslušali in jima zastavljali vprašanja. V upanju, da so delavnice dijakom predstavile medvrstniško nasilje in možnosti, ki so jim na voljo, če do njegapride, smo se odločili, da bomo podobne delavnice še izvajali.

Suzana Kovše

ŠOLSKI KLJUČ V ROKAH DIJAKOV 2. a Dijaki 3. a, ki smo izobraževanje na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče začeli leta 2008, se počasi poslavljamo. Simbol našega slovesa je tudi predaja ključa. Ključ smo vse leto skrbno varovali in ponosno opravljali vlogo »ta glavnih« na šoli. Niz preizkušenj, ki smo jih pripravili za tekmovalna razreda, 2. a in 3. Sa, je bil zelo raznolik: kovanje, pantomima, vijačenje in preverjanje likovnih sposobnosti. Zmagovalci in tako skrbniki ključa so postali dijaki 2. a, ki so skupaj z razrednikom častno prisegli na koprivah. Žal so nam poraženci ključ v zadnji minuti spretno izmaknili, a so po nekaj dneh priznali poraz in ključ vrnili zasluženim zmagovalcem.

Dijaki 3. a

49

Dijaki

Gimnazija

Slovenske Konjice

50

4. a Skupaj smo močnejši

Kar nekaj časa je že minilo od 1. septembra 2007, ko ste prestopili prag konjiške gimnazije in postali “moji dijaki”. Tako mladi, radovedni in iščoč nekaj novega, smo se prvi dan spoznali med seboj in kaj hitro ugotovili, da smo postali nova družina. Sledilo je prilagajanje novemu okolju, spoznavanje novega načina dela in seveda vaše odraščanje. Nato je prišel drugi letnik, pa tretji letnik in še zadnji, zaključni letnik vašega izobraževanja na naši gimnaziji. V tem času mi je z vami bilo zelo lepo, saj sem se v vaši sredini vedno počutila zelo dobro. Odmislimo kratke minute, ko smo se morali usklajevati, saj je logično, da se vedno nismo strinjali. Pa vendar smo vedno našli skupno pot, zadostili šolskim pravilom in tudi vašim željam.

V veselje mi je bilo, da sem opazovala vaše odraščanje, vaše spreminjanje iz otrok v odrasle ljudi, ki veste, kaj hočete, ki poznate svoje cilje in tudi delate tako, da jih bodisi dosegate ali jih še boste. Prepričana sem, da boste v življenju dosegli še veliko reči, saj ste mladi, zdravi in polni energije. Vso znanje, dobroto, poštenost in iskrenost uporabite v nadaljnjem študiju in v življenju. Življenje zajemajte z veliko žlico, težave visoko preskakujte in se veselite vseh dobrih stvari, ki se vam bodo zgodile. Bodite uspešni pri študiju in srečni v življenju.

Vaša razredničarka Vasja

Maturantje

51

Urška Črešnar

˝Dober dan, sad smo došli, 

idemo kafu.˝ 

Uroš Fijavž

˝Vse ko vjdite je nošu.˝ 

Julija Furman

˝For men only.˝ 

Hace Marko

˝Še eno točko prosim, sam 

eno še.˝ 

Aleksandra Iršič

˝Ka če dans ne bi šli 

matematiki?˝ 

Jakop Nina

˝Tot test ne bo 5.    Profesor: Jakop 5˝ 

Jančič Valentina

˝Kafe?˝ 

Jevšenak Senta

˝Js sm z Oplotnce.˝ 

Kamenik Hace Mitja Armando

˝Blue is the colour.˝ 

52

Klokočovnik Mitja

˝Razmišljam o sončnih 

dneh.˝ 

Kolar Tjaša

˝Ka vam je ludi?˝ 

Kovše Marko

˝Predsednik Marko Kovše 

Veliki˝ 

Kroneker Ana

˝Čak mal, telefon mam.˝ 

Kukovič Urška

˝Manka ☺˝ 

Lampreht Jernej

˝Spet najbul pametn.˝ 

Levart Nastja

˝Ko lehku bul počasi?˝ 

Napotnik Patricija

˝Gremo laufat. Fešta.˝ 

Novak Nuša

˝Danes je za malico ...˝ 

53

Pačnik Tomaž

˝Najbolj delaven.˝ 

Pugelj Valentina

˝Se opravičujem ker zamujam. Zaspala sm.˝ 

Rap Tilen

˝Najboljši, najlepši, najmočnejši, najbolj skromen, najmanj samovšečen˝ 

Rubin Mateja

˝Js sm spet lačna.˝ 

Skarlovnik Anja

˝Gospod profesor, jaz pa ne morem telovadit. Ka vam prinesem opravičilo?˝ 

Slemenjak Gregor

˝Gremo na jago.˝ 

Sojč Jaka

˝Ko se sekiraš, se smo na 

murji.˝ 

Višnar Ken

 ˝Ich bin Ken, več pa ne 

vem.˝ 

Žgank Urška

˝Urška naša pegasta je, zato ji vsi pravimo pikanugavička da je.˝ 

54

4.b

Dragi moji!

Trenutek! Tako minljiv – lahko pa je večen, nepozaben. Spominjam se prvega septembrskega dne 2007, ko sem vas tako, enega za drugim klicala po imenu, da ste stopali k meni. Takrat smo postali 1. b Gimnazije Slovenske Konjice. Skupaj smo vstopili v prostore gimnazije, kjer se je začela odvijati zgodba. Naša zgodba. Trajala je 4 leta in bo zame nepozabna. Toliko lepih trenutkov smo doživeli skupaj. Ne, ni nas družilo samo poučevanje in učenje, temveč smo drug drugemu dali mnogo več. Vsako oviro smo uspešno preskočili s pomočjo optimizma, pozitivne naravnanosti in dobre volje. Vesela sem, da ste bili moja posadka vsa ta štiri leta. Bili ste izjemni! Skupaj smo potovali, se učili, pogovarjali, se smejali, pustovali, pekli piškote, nastopali, izdelovali … To je še posebej zaznamovalo našo

pripadnost. Vezi so postajale trdnejše vsako leto. A sedaj ... Ne morem verjeti, da je ta pot pri koncu, da izstopate in greste vsak po svoji poti, da se zgodba zaključuje in da bo vsak od vas začel pisati nov list v knjigi življenja. Želim, da sledite svojim sanjam, želim, da ste močni, da vam bodo morebitne ovire predstavljale še dodaten izziv, da ne boste obupali, niti dvomili o sebi. Želim, da trdno stopate po poteh svojih sanj in želja. In vedite, če boste delali najboljše, kar zmorete, se vam ni treba bati neuspeha.

Vaša razredničarka Jožica Orož Berginc

Maturantje

55

Bobik Denis

"No guts, no glory. " 

Brezovšček Ana

"No surrender, no retreat! " 

Drozg Tanja

"Never stop learning, always be a student. Always be a teacher of 

what you know, to those who want to learn. " 

Gorenjak Mario

"Those dreams are tied to a horse that will never tire". 

Grabrovec Barbara

"Nikoli ne dvomi vase. " 

Hren Anja

"Počni stvari, ki jih zmoreš, in ne tistih, za katere misliš, da jih 

zmoreš. " Jakup Katja

"How will we ever know, if 

we never try? " 

Javornik Urška

"Not everything that can be counted counts, and not 

everything that counts can be counted. " 

Jereb Eva

˝Many people in your life will say what you can't or couldn't do. What you have to do is turn around and say: "Watch me!"˝ 

56

Klančnik Monika

"Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je 

očem nevidno. " 

Kobale Valerija

 "Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro 

opravi in ko imaš nekoga rad! (Tone Pavček) " 

Kvac Nejc

"The best way to predict your 

future is to create it." 

Lečnik Katja

"Smisel življenja je ležanje na 

plaži ... " 

Padežnik Miha

"Dostkrat se sprašujem, dostkrat ni mi prav. " 

Padežnik Glorija

"Vivere senza rimipianti." 

Petelinek Miha

"Education is what remains after one had forgotten everything he 

learned in schoool. " 

Petelinek Urša

"Nekateri ljudje nikoli ne znorijo. Kako dolgočasno življenje morajo imeti. " 

Polanec Iva

"Če loviš svoje sanje, pomeni, da ne tečeš dovolj hitro. " 

57

Potočnik Amanda

"Put your future in good hands – your own. " 

Pristovnik Urban

"Get plenty of sleep. Be kind to your mind. You'll miss it 

when it's gone. " 

Pušnik Tamara

"We don't remember days, we remember 

moments." Rebernak Urška

"Daj vsakemu dnevu 

možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju." 

Repič Žiga

"As long as there are tests, there will be prayer in 

school." 

Retuznik Eva

"Volja je nagrada za trud, da smo nekaj 

začeli." 

Sirc Rebeka

"The only limits are the limits of our imagination." 

Urlep Matic

"Ko hodiš, pojdi zmeraj do 

konca. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in 

znova. (Tone Pavček) " 

Zupančič Sandra

"Time you enjoy wasting, was not 

wasted. " 

58

Lucija Fijavž, Denis Hitrec, Veronika Hohler, Eva Hren, Severina Hrovat, Monika Hvalič, Jure Jevšenak, Kevin Jevšenak, Kornelija Kitek, Blaž Kokol, Klavdija Kovše, Anka Kralj, Eva Plesnik, Žan Podgrajšek, Robert Ratajc, Maša Recek, Andrej Sadek, Katrin Sevšek, Miha Slapnik, Nina Smogavc, Blaž Šrot, Alja Štabej in Donata Valand.

Ines Filipšek, Janže Fric, Boštjan Holobar, Mateja Hribernik, Urška Hrovat, Anže Jelenko, Monika Kmetec, Barbara Koprivnik, Vanesa Kovše, Tim Laznik, Blaž Lipuš, Vid Ložak, Marino Lukovič, Blaž Meglič, David Osterc , Kristina Podgrajšek, Vesna Podgrajšek, Doroteja Podkrajšek, Marko Rajh, Anita Ramšak, Andreja Ravničan, Manja Ravničan, Janja Ribič, Lea Sirc, Matic Skok, Domen Strmšek, Ksenija Trdin, Tina Žagar, Natalija Žlavs in Andraž Žurej.

3. a Razredničarka: Katja Zaveršnik

3. b Razrednik: Primož Kračun

59

Alja Balažič, Alen Bezenšek, Veronika Črešnar, Klara Furman, Monika Grajžl, Matic Hren, Katja Jeseničnik, Žiga Jošt, Anja Karović, Bor Klančnik, Matic Kotnik, Davorin Kračun, Mihael Kraljevič, Samo Kropf, Kaja Kušar, Jerneja Laznik, Evelina Leskovar, Marko Marinovič, Primož Muršič, Izidor Natek, Lorena Okovič, Mojca Plankl, Sara Plohl, Matic Podgrajšek, Mateja Rebernak, Valentina Sovinc Solar, Katja Štravs, Primož Tič, Anže Varga, Anja Verdev, Žan Videčnik in Vesna Zupančič.

Nina Brumec, Ana Cvetko, Rok Debevec, Sara Gajser, Tadej Gorenšek, Rok Hajd, Janez Kočnik, Alen Kovše, Gašper Leskovar, Marisa Mastnak, Maja Mikuš, Jan Mlakar, Anamarija Maša Mlinšek, Mateja Ovčar, Katarina Pišotek, Nina Planinc, Primož Plohl, Veronika Podgrajšek, Blaž Podkubovšek, Valentina Polanec, Viktorija Potnik, Eva Regoršek, Monika Satler, Tanja Schmidt, Uroš Slemenjak, Laura Škvorc, Žan Veljič, Rebeka Vidali, Amadeja Založnik, Karmen Zazijal, Marcel Zazijal, Gregor Zupan in Marko Mišel Zupan.

2. a Razredničarka: Doroteja Štunf

2. b Razredničarka: Mateja Smolar

Tič

60

Luka Brglez, Nina Brusl, Danijela Burjan, Maruša Esih, Gregor Marko Frim, Nika Fűhrer, Anamarija Furman, Zala Gomboc, Aljaž Gorenjak, Monika Iršič, Tamara Jerot, Veronika Kadilnik, Tjaša Kovše, Luka Lušo, Nina Marguč, Dominik Martinšek, Nuša Petek, Anže Podgrajšek, Jaka Potočnik, Luka Ratković Macuh, Lucija Rožič, David Rubin, Ksenija Rutnik, Martin Satler, Ana Sevšek, Gašper Borut Skrbinšek, Žiga Šajtegel, Anja Toplak, Tilen Venko, Blaž Vrhovšek in Žlavs Katarina.

Bukovšek Sašo, Ceglar Živa, Babicheva Anastasia, Esih Tjaša, Furman Monja, Gorjup Matija, Gričnik Jaša, Grm Katarina, Grm Valentina, Horvat Dominik, Hren Rahela, Jakop Klara, Januš Kitek Tara, Kobale Katarina, Kovše Vanja, Kramberger Jan, Kuntič Ferenc, Leskovar Blaž, Mikolič Jan, Mlinšek Zala, Pistotnik Anja, Podkrajšek Blaž, Podkubovšek Anita, Preložnik Gregor, Prosenak Anja, Pšeničnik Anja, Rezar Ana, Sevšek Sintija, Skaza Jure, Ungar Vanja, Zbičajnik Mitja in Županc Vesna.

1. a Razredničarka: Helena Skaza

Birk

1. b Razrednik:

Viljem Pavlovič

61

Dijaki

Srednja poklicna in strokovna šola

Zreče

62

3. a

Vsak je zase svet ... Leto 2008 − prelomno leto v vaših mladih življenjih. Zaključek osnovne šole. In vpis, kam naprej? Nekateri izmed vas bi se bili najraje odločili za delo, spet drugi za izobraževanje. Prestopili ste prag zreške srednje šole. Vsak s svojo zgodbo, z mislimi pogosto drugje kot v šoli, se je prebil skozi tri leta šolanja. Bilo je lepo, na trenutke enkratno, spet drugič naporno. Veseli ste bili, če vam je kaj uspelo, ali je bila to dobra ocena, delo v šolski delavnici, ali nasmeh na učiteljevem obrazu, za kar ste še posebej radi poskrbeli. Znova stojite pred koncem in hkrati pred novim začetkom. Naj vam čar, ki se skriva v novem zagonu, pomaga in vas varuje, da boste sprejemali prave odločitve.

Razredničarka Marjana Cenc Weiss

Zaključni letnik

63

Samo Adamič

Tilen Grenkuš

Boštjan Hren

Dominik Iskrač

Martin Jug

Tomaž Klemenc

Srečko Kotnik

Žiga Kotnik

Martin Kovač

Filip Kovačič Lovro Kovše Denis Ogrizek

64

Boštjan Pliberšek

Marko Pliberšek

Boštjan Potočnik

Miran Pristovnik

Boštjan Ravnjak

Kristjan Rutnik

Andrej Sitar David Škerget Primož Šturbaj

65

Andrej Beškovnik, David Emeršič, Nikola Fijavž, Uroš Fuchs, Astrid Gashi, Isko Hirkić, Primož Hren, Rok Kovač, Simon Kovše, Aljaž Pavalec, Sebastjan Senič, Sašo Špec, Žan Vengust, Tomaž Vidmar, Mitja Zagomilšek in Milan Zlodej.

1. a Razrednik:

Izidor Roškar

66

Gašper Bračič, Tim Dragič, Jan Ferlin, Jurij Gačnik, Sašo Gričnik, Jernej Hohler, Matic Jakob, Egon Jerman, Domen Jošt, Miha Kralj, Andrej Kuzman, Leo Mernik, Štefan Mernik, Uroš Orož, Jan Podlesnik, Jan Pogladič, Rok Švab, Miha Zalar in Rok Zupančič.

Primož Črešnar, Lovrenc Gošnjak, Rok Grašič, Žan Hohnec, Gregor Hrovat, Kristjan Hrustelj, Jožef Klinc, Tadej Kovše, Andraž Kozar, Lucijan Močenik, Benjamin Očko, Mitja Padežnik, Mario Petrič, Tomaž Praprotnik, Rok Rečnik, Tilen Rihtar, Tomaž Sitar in Rok Vucej.

1. Sa Razredničarka:

Štefanija Štefica Fink

2. a Razrednik:

Oskar krevh

67

Uroš Amon, Klemen Crnič, Timotej Cuk, Tadej Črešnar, Gregor Fijavž Kranjčan, Nejc Furman, Gregor Gregorc, Matic Jošt, Žan Kos, Andrej Kotnik, Andrej Kovše, Aljaž Mlakar, Niko Obrovnik, Rene Podlesnik, Tomi Pučnik, Nejc Ravničan, Simon Rečnik, Miha Šibanc, Urban Trdin, Gašper Vidmar, Matej Vok, Gorazd Volšak, Izidor Založnik in Lovro Založnik.

Aleks Belina, Žiga Capl, Mihael Dovnik, Kristijan Draksler, Matej Fridrih, Aljaž Gajšt, Franci Ganzitti, Rene Goleš, Goran Gosak, Uroš Hrovat, Amir Ibralič, Ervin Jančič, Denis Jurič, Simon Kokolj, Jan Korošec, Matej Kovše, Rok Krajnc, Rok Lampreht, Miha Matavž, Primož Podgoršek, Huzeir Rebronja, Gašper Rečnik, Rajko Rečnik, Andrej Ribič, Uroš Skaza, Simon Skutnik, Rok Steinacher, David Stupan, Tadej Vehovar in Gregor Zolar.

 

2. Sa Razrednik:

Tomaž Černec

3. Sa Razrednik:

Dušan Špoljar

68

 »Nikoli se ne odpovej pravici do zmote, saj boš s tem izgubil možnost, da se naučiš marsikaj novega in se v 

življenju premakneš naprej!« dr. David M. Burns 

    

Zbiranje in urejanje gradiva: Vasja Ivančič  Jezikovni pregled: Mihaela Ribič in Tanja Slemenjak 

Računalniška obdelava: Vasja Ivančič Prva stran: Vasja Ivančič 

       

Izdal: ŠC Slovenske Konjice‐Zreče  

Naklada: 350 izvodov   

Tiskanje: Epigraf, Slovenske Konjice   

Šolski center Slovenske Konjice‐Zreče Tattenbachova 2a 

3210 Slovenske Konjice