Literatura za Ekorgov kviz

2009/2010

LITERATURA

1 PROGRAM VARSTVA OKOLJA MESTNE OBČINE CELJE........... 3

2 ODPADKI.................................................................................. 5

2.1 BIOLOŠKI ODPADKI........................................................................................ 5

2.2 LOČEVANJE ODPADKOV................................................................................6

2.3 RCERO................................................................................................................. 8

3 ENERGIJA................................................................................. 9

3.1 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE.......................................................................... 9

3.2 UČINKOVITA RABA ENERGIJE.................................................................... 13

4 TRAJNOSTNI PROMET............................................................ 16

5 RAVNANJE Z VODAMI............................................................ 19

6 GOSPODARSTVO IN OKOLJE................................................. 23

6.1 PRIMER DOBRE PRAKSE........................................................................................ 24

kaza

lo

literatura za ekorgov kviz2

1. PROGRAM VARSTVA OKOLJA MESTNE OBCINE CELJE

Vizija Mestne občine Celje na področju okoljskega razvoja je zagotavljanje

uravnoteženega trajnostnega razvoja s posebno skrbjo za okolje.

Mestna občina Celje daje velik poudarek kakovosti tal in zraka, zmanjšanju hrupa in varčni rabi energije. Z udejanjanjem vizije okoljskega razvoja Mestne občine Celje se bo posebna pozornost namenila zmanjšanju prašnih delcev v zraku PM10, na sanaciji in varovanju tal, nižji porabi energije ter na prehodu na trajnostne vire energije. Pomembno mesto imajo tudi odpadki, saj je z vzpostavitvijo RCERO potrebno kontinuirano delo za zniževanje količin odloženih odpadkov in razumevanje odpadkov kot surovine. Pomembno je tudi, da vizijo okoljskega razvoja občine poznajo prebivalci Celja in okoliških občin, saj lahko sami veliko prispevajo k varovanju okolja.

PREGLED STANJA OKOLJA V MESTNI OBČINI CELJE IN OKOLICI

Onesnaženost zraka z delci PM10

Največje emisije prašnih delcev povzroča cestni promet, in sicer 53 %, industrija prispeva 28 %, kotlovnice, ki uporabljajo kurilno olje pa 15 %.

Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom (SO2)

Glavna vira onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom sta industrija in kotlovnice. Vsaka od obeh skupin prispeva 50 % skupnih izpuščenih količin.

Onesnaženost zraka z dušikovimi dioksidi (NO2)

Cestni promet prispeva največji delež emisij dušikovih oksidov, skoraj 80 %. Preostanek pri-speva še industrija s tehnološkimi postopki in kotlovnice, vsaka od obeh skupin po 10 %.

Onesnaženost zraka z ozonom (O3)

Ozon v prizemni plasti zraka nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe (foto-kemična reakcija) iz dušikovih oksidov, ki jih pride največ v ozračje iz cestnega prometa in iz lahkohlapnih organskih snovi, ki jih prispevajo industrija, gospodinjstva, bencinske črpalke, kemične čistilnice itd. Čim višja je temperatura in čim močnejše je sončno obsevanje, močnej-ša je onesnaženost zraka z ozonom (večja poleti in čez dan).

Onesnaženost s hrupom

Na večini lokacij je predstavljal največji vir hrupa cestni promet. Na podlagi izmerjenih ravni hrupa je bilo ugotovljeno, da s hrupom najbolj obremenjena območja ob tranzitni cesti v smeri sever – jug in vzhod – zahod ter nekatera območja, ki ležijo ob avtocesti Celje – Ljubljana in ob mestnih cestah. Nivo hrupa je po ugotovitvah meritev iz leta 1998 v mnogih primerih presegel kritično raven.

Vode

Za Mestno občino Celje je značilna izrazita vodnatost. Razvejan vodni sistem tekočih povr-šinskih voda predstavlja reka Savinja s svojimi pritoki iz hribovitega zaledja. Savinja je naš največji vodotok in je najdaljša slovenska reka, ki v celoti teče po slovenskem ozemlju.

Šmartinsko jezero leži severno od mesta Celje in je največje umetno jezero v Sloveniji (cca. 1

32009/2010

Ključni izzivi Mestne občine Celje, izhajajoč iz stanja okolja po posameznih področjih, so naslednji:

1. Prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 in ozonom.

2. Onesnaženost in degradira-nost tal zaradi starih bremen.

3. Poplavna ogroženost v po-rečju Savinje in v mestu.

4. Hrup kot moteči dejavnik ob prometnicah.

5. Energetska učinkovitost in povečanje rabe obnovljivih virov energije (promocija, osveščanje, informiranje).

6. Odvajanje in čiščenje odpa-dnih voda izven aglomeracij, na območju Šmartinskega je-zera in sanacija gnojnih jam.

7. Vzpostavitev in nadgra-dnja obveščanja o trajnostni mobilnosti.

8. Ohranitev narave in poveča-nje zelenih površin v mestu.

km2), ki je nastalo z zajezitvijo potoka Koprivnica leta 1970. Jezero je bilo zgrajeno kot zadr-ževalnik za visoke vode in kot zaloga vode za industrijo, vendar v industrijske namene ni bilo nikoli uporabljeno. Jezero je zaradi »stoječe vode« bolj občutljivo za vnos različnih snovi, zato je kopičenje fosforjevih in dušikovih hranilnih snovi ter s tem povezan proces evtrofikacije osnovni problem umetnih jezer.

Tla

Opravljene so bile analize na vsebnost kovin in težkih kovin, fluoridov in več skupin organskih nevarnih snovi. Rezultati meritev so pokazali, da izstopajo vsebnosti kovin, kot so kadmij (Cd), svinec (Pb) in cink (Zn), ki na površino tal pridejo preko zraka. Na nekaterih kmetijskih loka-cijah (njive) so bili najdeni tudi ostanki herbicidov. Najbolj pogosto kritično vrednost (glede na zakonodajo) presegata cink in kadmij – največje vrednosti so bile določene v starem delu mesta in na vzhodni »industrijski« strani mesta. S prostorsko analizo je bilo ugotovljeno, da je z vsaj enim elementom onesnaženih preko 7000 ha površine bivše občine Celje; 2800 ha je kmetijskih zemljišč, od tega 180 hektarov njiv. Območje onesnaženih tal je tudi najbolj gosto poseljeno območje. Zato so bile nekatere raziskave usmerjene v kakovost vrtnih tal na one-snaženem območju. Obe raziskavi (leto 1994 in 2003), ki jih je izvedla Biotehniška fakulteta v Ljubljani so potrdile sum, da obstaja nevarnost vnosa kadmija v človeka predvsem preko kmetijskih rastlin. Največje vsebnosti so bile določene v užitnih zelenih delih rastlin (solatnice, špinača) in korenovkah, manj v poljščinah in plodovkah, najmanj pa v stročnicah.

Območja Nature 2000

Natura 2000 je ekološko omrežje, ki se razvija v vseh državah Evropske unije. Vanj so vključena vsa območja, ki so pomembna za ohranjanje ogroženih rastlin, živali in njihovih življenjskih okolij. V občini Celje imamo štiri območja NATURA 2000, in sicer: Posavsko hribovje, Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo, Dobje (Cerovec) in Volčeke. Ekološko pomembna območja v Mestni občini Celje so še Španič pri Košnici pri Celju in Grmada. Naravne vrednote v Mestni občini Celje so: Vipota, reka Savinja, Grmada, Hudičev potok, Volčeke in Očnjak.

Promet

Razvoj cestnega prometa v Celju in okolici je v preteklih letih zaznamovalo predvsem poveče-vanje števila motornih vozil. Najhitreje narašča osebni potniški promet, z nadaljnjim razvojem cestne infrastrukture pa se lahko pričakuje podobno tudi v prihodnje, saj se primerjalne pred-nosti cestnega prometa povečujejo, kar negativno vpliva na kvaliteto zraka v mestu.

Kolesarski promet: Celje ima 16 km kolesarskih stez in 1,5 kilometra kolesarskih pasov, kar je malo, glede na to, da ima mesto ravninsko lego.

Energetika

Oskrba z zemeljskim plinom in daljinskim ogrevanjem je v Mestni občini Celje organizirana kot izbirna javna služba, ki jo izvaja javno podjetje Energetika Celje d.o.o. in ki zagotavlja dis-tribucijo zemeljskega plina ter vzdržuje plinovodni sistem ter sistem daljinskega ogrevanja.

Električna energija: v Mestni občini Celje med letoma 2004 do 2006 postopoma narašča po-raba električne energije, v letu 2007 pa je opazen padec porabe.

Javna razsvetljava: v letu 2007 je bilo v Mestni občini Celje za javno razsvetljavo porabljenih 55 kWh/prebivalca. Glede na ciljne vrednosti Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega one-snaževanja, je poraba elektrike za javno razsvetljavo še previsoka in presega ciljno vrednost 44,5 kWh na prebivalca občine.

Odpadki

Količina odloženih odpadkov se z leti nekoliko povečuje, in sicer je bilo na odlagališče Bukovžlak leta 2006 odloženih skupaj 36.031 ton odpadkov, v letu 2008 pa je bila skupna količina odloženih odpadkov 39.166, kar pomeni povečanje za skoraj 9 % v treh letih.

literatura za ekorgov kviz4

Ali ste vedeli?

Bioloških odpadkov nikoli •ne odlagamo v plastičnih vrečkah.

V bolje založenih trgovinah •so na voljo posebne vrečke, ki so v celoti izdelane iz biološko razgradljive folije. Tako lahko biološke odpadke odložimo skupaj z vrečko.

Odpadno jedilno olje ne sodi •med biološke odpadke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, zbiramo v posebni posodi in ga oddamo v zbirnem centru.

52009/2010

2. ODPADKI2.1 Biološki odpadki

Biološki odpadki predstavljajo več kot 40 odstotkov vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Biološki se imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo.

Med biološke odpadke spadajo predvsem:

hrana oziroma odpadki, ki nastanejo pri kuhanju ali pri proizvodnji in predelavi hrane,

odpadki z vrtov in parkov, kot so listje, odmrle rastline, pokošena trava, plevel,

odpadki, ki nastanejo pri obdelavi in predelavi lesa in papirja.

Biološki odpadki predstavljajo dragocen surovinski vir, zato uvajamo njihovo ločeno zbiranje. Cilj ločenega zbiranja bioloških odpadkov je, da ne končajo na odlagališču, temveč da jih vrnemo v nadaljnjo uporabo.

Ločujemo jih torej od drugih odpadkov in jih oddajamo v posebne zabojnike za biološke odpadke. Le tako bomo omogočili predelavo bioloških odpadkov v kompost in njihovo po-novno snovno uporabo. Na ta način bomo izrazito pripomogli k zmanjševanju negativnih vplivov bioloških odpadkov na okolje in k ohranjanju narave.

Kaj lahko odlagamo v zabojnike za biološke odpadke?

V posebne zabojnike za biološke odpadke, ki so rjave barve, lahko odložimo:

•Kuhinjskeodpadke(zelenjavo,sadje, olupke, ostanke solate, lupine ...),•kavnogoščoterkavneinčajnefiltre,•ostankehraneizpločevink,•onesnaženepapirnevrečkesadja in zelenjave,•vrtneodpadke(cvetje,odmrlelončnice, pokošeno travo, plevel, listje, obrezano grmičevje …),•drugelesneodpadke(žagovino,lesne sekance, lubje, veje dreves in grmovja).

Česa ne smemo odlagati v zabojnike za biološke odpadke?

Česa ne smemo odlagati v zabojnike za biolo-ške odpadke?

•Plastičnihalikovinskihembalažživil,•sanitarnihizdelkov,•papirnatihplenic,•oljinmaščob,•mesainmesnihizdelkov,•mleka,jogurtovinsirov,•iztrebkovmalihživali,•kamenja…

DA NE

Kompostiranje na domu

Vsa gospodinjstva, ki imajo vrt ali zelenico, lahko svoje biološke odpadke predelujejo na la-stnem kompostnem kupu ali v kompostniku. Na kompostni kup sodijo enaki odpadki, kot bi jih sicer odlagali v poseben zabojnik za biološke odpadke. Kompost lahko uporabite na tra-tah in gredicah za rože ali pa ga dodate zemlji za presajanje sobnih rastlin. Izboljša kakovost prsti, poveča njeno zmožnost vsrkavanja vode in zraka ter zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih.

Kaj se zgodi z ločeno zbranimi biološkimi odpadki?

Ločeno zbrane biološke odpadke oddamo v obrat kompostarne v Regionalnem centru za rav-nanje z odpadki (RCERO Celje), v kateri poteka razgradnja bioloških odpadkov. Končni rezultat razgradnje je kompost, ki predstavlja dragoceno surovino. Kompostiranje je torej način, kako narava sama reciklira odpadke. V kompostarni potekajo postopki, v katerih mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi v odpadkih. Na ta način je mogoče reciklirati več kot 50 odstotkov gospodinjskih odpadkov.

2.2 Ločevanje odpadkov

Odpadki so uporabne surovine

Izberite običajen dan in spremljajte, koliko odpadkov proizvedete doma. Začnite takoj zjutraj: jutranji časopis, usedlina kave in lupina pomaranče, prazna plastenka mleka, papirna vrečka, prazna embalaža šampona ... Popoldan pa: plastične in papirne nakupovalne vrečke, ostanki zelenjave, ovojnine in embalaža sestavin za kosilo, prazna konzerva, prazna steklenica pijače in ostanki hrane po kosilu.

Kako in kam z vsemi odpadki?

Možnosti sta dve: vse skupaj lahko brezbrižno zmečemo v en sam koš za odpadke, lahko pa se ustavimo in pomislimo, koliko uporabnih surovin je v njih. To so surovine, ki jih v sodob-nih centrih za ravnanje z odpadki reciklirajo in predajo v ponovno uporabo. Takšno ravnanje prispeva k zmanjšanju količine odloženih odpadkov in varovanju okolja. Seveda pa procesa ponovne uporabe odpadkov ne moremo vzpostaviti, če v gospodinjstvih odlagamo vse od-padke v isti koš in jih takšne tudi odložimo v en sam skupni zabojnik. Rešitev je v ločenem zbiranju odpadkov, ki se začne že v naših domovih.

Kako ločujemo odpadke?

Naše stanovanje

Ločujmo odpadke že doma. Papir, steklo, plastiko, kovine, biološke in druge odpadke spra-vljajmo ločeno.

Ekološki otoki

Ekološki otoki so skupine zabojnikov, ki so postavljeni v stanovanjskih naseljih. Vanje odla-gamo doma ločeno zbrane odpadke, kot so papir, karton, steklo, plastika, kovine in drugo. V vsak zabojnik odlagamo eno samo vrsto odpadkov. Katere vrste odpadkov odlagamo v posamezne zabojnike, nam povesta barva pokrova in napis na zabojniku.

Spodaj navedene barve zabojnikov za določeno vrsto odpadkov najdemo na večini ekolo-ških otokov, sicer pa se lahko barve zabojnikov po posameznih občinah tudi razlikujejo. Zato moramo biti pozorni predvsem na napise na zabojnikih. Ekološki otoki so nameščeni v vseh občinah, ki so vključene v projekt RCERO Celje.

papir in karton

plastika

steklo

kovine

literatura za ekorgov kviz6

Pri odlaganju odpadkov v posa-mezne zabojnike moramo biti pazljivi.

Kaj lahko odlagamo v posamezne zabojnike?

DA

- časopisi, revije, zvezki, knjige, re-klamna sporočila,

- papirna in manjša kartonska ovojna embalaža,

- drugi papirni izdelki

- steklenice in vsa druga steklena embalaža, npr. kozarci za konzerviranje, male steklenič-ke za parfume in kozmetiko,

- druge votle ste-klene posode

- plastenke in druga odpadna plastika, npr. embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC),

- plastenke, - plastični kozarci,- plastične vreče, - lončki od jogurta, - prazna embalaža

margarine itd.

- pločevinke, konzerve, - pločevinasta posoda

(ponve, lonci), - pločevinaste igrače,

alu folija, - vsi drugi majhni

kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina itd.),

- kovinski zamaški

Zbirni centri

Zbirni center je sodobno urejen prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij. V zbirni center lahko vsi prebivalci brezplačno pripeljejo odpadke in jih oddajo na posebej urejena mesta.

Zbirni center je opremljen z zabojniki za ločeno oddajanje naslednjih vrst odpadkov:•papirinlepenkovsehvrstinvelikosti,vključnozodpadnoembalažoizpapirjainlepenke,•steklovsehvelikostiinoblik,vključnozodpadnoembalažoizstekla,•plastiko,vključnozodpadnoembalažoizplastikealisestavljenihmaterialov,•odpadkeizkovin,vključnozodpadnoembalažoizkovin,•les,vključnozodpadnoembalažoizlesa,•gradbeneodpadke,•gume,•drugemešaneodpadke,•oblačilaintekstil,•nevarneodpadkeizgospodinjstev,•kosovneodpadke.

V večini zbirnih centrov je poseben prostor za zbiranje nevarnih odpadkov, ki je ustrezno zavarovan in opremljen z lovilno posodo. V njem so nameščeni manjši zabojniki za različne vrste nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so: odpadne baterije in akumulatorji, odpadna zdravila, kemikalije, pesticidi, odpadna olja, barve, laki, stara računalniška oprema in podob-no. Zbrane nevarne odpadke lahko prebivalci pripeljejo in brezplačno oddajo pod nadzorom pooblaščene osebe ali jih oddajo v času zbiralnih akcij na terenu.

Zbirni centri so postavljeni v naslednjih občinah:

Celje (tudi za občini Šentjur pri Celju in Štore), Braslovče, Laško, Prebold, Polzela, Velenje, Vransko in Žalec. Zbirni center v občini Vojnik je v izgradnji.

ma rgarin e it

Podrobnejše informacije o ločevanju odpadkov, ekoloških otokih in zbirnih centrih so na voljo na spletnih naslovih:

- www.simbio.si

- www.okp.si

- www.pup-saubermacher.si

- www.komunala-lasko.si

Mozirje

Vransko

Tabor Prebold

Braslovče Polz

ela

ŽalecCelje

Dob

rna

Vojnik

Štor

e

Šentjur pri Celju

Dobje

Velenje

Šoštanj

Šmartno ob Paki

Laško

KozjeBistrica ob Sotli

Podč

etrt

ek

Šmarje pri Jelšah

Rogaška Slatina

Rogatec

- zbirni center

72009/2010

2.3 RCERO Celje

Mestna občina Celje je v sodelovanju s 24 občinami Savinjske regije (Bistrica ob Sotli, Braslovče, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Mozirje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vojnik, Vransko in Žalec) v letu 2006 pričela z izgradnjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki - RCERO. V okviru prve faze so bili zgrajeni naslednji objekti: kompostarna za bioraz-gradljive odpadke, sortirnica ločeno zbranih frakcij, demontaža kosovnih odpadkov, odla-gališče preostanka odpadkov, upravni objekt, avtopralnica in druga potrebna infrastruktura. Druga faza z izgradnjo objekta za mehansko biološko obdelavo odpadkov ter objekta za termično obdelavo komunalnih odpadkov pa se je zaključila v letu 2008, ko sta objekta pričela tudi poskusno obratovati.

Regionalni center za ravnanje z odpadki RCERO Celje je sodoben center za ravnanje z odpad-ki, v katerem se bodo odpadki, zbrani na ekoloških otokih in v zbirnih centrih, nadalje sortirali, obdelovali in kompostirali. Tako obdelani odpadki bodo postali dragocena uporabna surovi-na za nadaljnjo uporabo. Vrednost prve faze projekta RCERO Celje je približno 18 milijonov EUR. Od tega 49 odstotkov financira Kohezijski sklad Evropske unije, preostali znesek pa je financiran iz proračuna Republike Slovenije, iz sredstev okoljske dajatve ter sredstev občin, ki so vključene v projekt.

- plastificiran ovojni papir,

- tapete, - tetrapak embalaža

- avtomobilsko steklo,

- okensko steklo, - porcelan,- kovinski pokrovi - steklene embala-

že, ogledala,- zamaški, pokrovi, - žarnice

- papir, karton, - kovine,- steklo in druga

plastika, ki ni namenjena em-balaži (otroške igrače, talne obloge itd.)

- večje gospodinjske naprave,

- pohištvo, - smuči,- veliki odpadki, ki

jih zaradi njihove velikosti ali teže ni mogoče odložiti v običajne zabojnike

Kaj lahko odlagamo v posamezne zabojnike?

NE

literatura za ekorgov kviz8

Ali ste vedeli?

Koncentracija ogljikovega •dioksida toplogrednih plinov, se je povečala s približno 280 ppm na okrog 380 ppm od začetka industrijske revoluci-je. To je povečanje za 36 %.

Ocenjena populacija na svetu •leta 1750 je bila 791 milijonov ljudi. Ocenjena populacija na svetu v 2007 je znašala 6,6 milijarde ljudi, kar je poveča-nje za 734 %!

4 milijone ton mase sonca •se skozi jedrsko fuzijo vsako sekundo pretvori v energijo.

Samo za delovanje semafor-•jev v Veliki Britaniji je potreb-na najmanj ena elektrarna.

En kilogram masla v trgovini •hrani med atomi toliko ener-gije kot enaka količina TNT.

Zgradbe izdelane po nem-•škem standardu Passivhaus porabijo 75 % do 95 % manj energije za ogrevanje in hlajenje, kot sedanje hiše.

V Franciji z jedrsko ener-•gijo proizvedejo 78 % vse elektrike v državi - več kot v katerikoli drugi državi.

3. ENERGIJA3.1 Obnovljivi viri energije

Elektrika se proizvaja iz različnih virov. Tudi v Sloveniji imamo različne načine, preko katerih proizvajamo električno energijo. Žal pa ta proizvodnja ni vedno okolju prijazna. Dogaja se, da s proizvodnjo električne energije, ki nam omogoča lepše, toplejše in svetlejše dni, onesnažu-jemo okolje.

Energijo v Sloveniji proizvajamo iz fosilnih goriv (nafte, premoga in plina), jedrske energije ter sonca, vetra, vode in biomase (obnovljivi viri energije). Trenutna slika proizvodnje elektrike v Sloveniji je videti takole:

4%

35%21%

40%

hidroelektrarne

termoelektrarne

jedrskaelektrarnamali kvalificiraniproizvajalci

45%22%

25%7%1%

O bnovljivi vir i pr em og in l ignit

zem eljski plin naf tni de r ivat i

jedr sko go r ivo

Okolju prijazni načini proizvodnje elektrike

»Okolju prijazna energija« je energija, proizvedena iz obnovljivih virov: - biomasa;- sončna energija;- hidroenergija;- energija vetra;- geotermalna energija.

Elektro Celje omogoča svojim porabnikom, da se odločijo za Zeleno ali Modro energijo, ki je proizvedena iz enega ali kombinacije zgoraj naštetih obnovljivih virov. Tako lahko z rabo okolju prijazne električne energije tudi potrošniki varujemo okolje.

Hidroenergija

Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Kar 21,6 % vse električne energije na svetu je proizvedene z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina pridobljene energije je odvisna od ko-ličine vode in od višinske razlike vodnega padca.

92009/2010

Ali ste vedeli?

Če se koncentracija toplogre-•dnih plinov v ozračju stabili-zira na 450 ppm, nam ostane le še 50% možnosti, da se izognemo nepredvidljivim podnebnim spremembam.

Obnovljivi viri energije v •Islandiji zagotavljajo več kot 70 % državnih potreb po pri-marni energiji in 99,9 % vse električne energije Islandije.

Normalna elektrarna na •fosilna goriva (plin, premog) pretvarja le med 36 % in 48 % energije goriva v elektriko, ostalo pa se izgubi skozi odpadno toploto?

Charles Fritts je razvil prvo •sončno celico leta 1884, čeprav je bila njena učinkovi-tost manj kot 1 %.

Biomasa

Biomaso predstavljajo les, poljščine in rastlinska olja, rastlinski in živalski odpadki, alkohol in naravni plin, ki nastaja ob razgradnji organskih snovi (metan). Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo nato uporabimo za ogrevanje ali pa za proizvodnjo električne energije. Okrog 7-10 odstotkov osnovnih energetskih potreb na svetu zadostimo z uporabo biomase, katere večino predstavlja naravni les:

- les iz gozda (hlodi, vejevje, grmovje ipd.); - lesni odpadke iz industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje in odpadni proizvodi iz lesa kot

so zaboji, palete ipd).

Sončna energija

Sončno energijo lahko izkoriščamo za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov (sončni kolektorji) ter proizvodnjo električne energije (fotovoltaične sončne celice). Fotovoltaika je veda o pretvarjanju energije sončnega obsevanja neposredno v električno s pomočjo sonč-nih celic. Pri gradnji sončne elektrarne je potrebno upoštevati veliko dejavnikov. Med po-membnejšimi so:

- lokacija;- naklon strehe/modulov;- stran neba kamor so moduli obrnjeni in- koliko ur sončne svetlobe objekt dnevno dejansko prejme.

Solarna elektrarna Brdo (MHE ELPRO, d.o.o)

LES ENERGETSKE RASTLINE BIO ODPADKI

BIO PLIN (METAN) ETANOL

literatura za ekorgov kviz10

Ali ste vedeli?

Velika Britanija je najbolj •vetrna država v Evropi.

Vetrna turbina je izdelana za •več kot 20 let, ali 120.000 ur, obratovanja. Za primerjavo, življenjska doba avtomobila je 4.000 do 6.000 ur.

Vetrne turbine so izredno •robustna tehnologija, ki jih je treba vzdrževati le 40 ur na leto. Vetrne turbine so nameščene v puščavi, Arktiki in celo v Severnem morju.

Čeprav je na površini razme-•roma hladno, temperatura v središču Zemlje dosega več tisoč stopinj.

Prva geotermalna elektrarna •je začela obratovati leta 1904 v Larderellu, Italija. V uporabi je še danes.

99 % Zemlje je bolj vroče kot •1000° C.

Energija vetra

Vetrna energija je obnovljiv vir energije, ki se ga v Sloveniji še zelo malo izkorišča, saj so postavljene le manjše vetrnice za proizvo-dnjo majhne količine električne energije na odročnih krajih. Večina vetrnih elektrarn po-trebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb in takrat ne proizva-jajo električne energije. Maksimalne moči in izkoristki so pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije.

Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je tempera-tura vode nad 150° C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150° C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Poznamo tudi toplotne črpalke, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih za ogrevanje doma in sanitarne vode in ki prav tako izkoriščajo razliko med toploto Zemlje in okolice. Učinkovitost toplotne črpalke po navadi izražamo z koeficientom zmogljivosti sistema, ki je navadno v raz-ponu od 3 do 5. To pomeni, da so toplotne črpalke od 3 do 5 krat učinkovitejše od ogrevalnih kotlov na fosilna goriva in imajo zato boljšo zmogljivost ogrevanja hiše tudi pri zelo nizkih zimskih temperaturah.

Proizvodnja elektrikeOgrevanje doma

112009/2010

Ali ste vedeli?

52,3 odstotka vse električne •energije v Sloveniji porabi industrija. Med industrijskimi podjetji dobrih 40 odstotkov električne energije porabijo proizvajalci kovin in kovin-skih izdelkov.

Celotna končna poraba •električne energije v Sloveniji je lani znašala 12.558 GWh, medtem pa izgube pri prenosu in distribuciji le-te pa 952,7 GWh. Leta 2007 so izgube znašale 867,1 GWh.

Kako pa pride elektrika do nas?

Naša država je prepletena z elektro-distribucijskem omrežjem (razdelilne transformatorske postaje, transformatorske postaje, A drogovi), preko katerih teče električna energija od mesta proizvodnje pa vse do naših domov, kjer jo porabljamo za različne namene. A električna ener-gija ni samoumevna. Zato da v vsakem domu sveti luč, ves čas skrbi veliko strokovnjakov, ki nadzorujejo in vzdržujejo električno omrežje in energetske naprave. Zaradi naraščajočih potreb pa je potrebno omrežje tudi neprestano razvijati in obnavljati.

25 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020

Slovenija mora po navodilih EU do leta 2020 doseči 25% delež električne energije iz obnovlji-vih virov.

Da bi lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu okolju, vam Elektro Celje omogoča oko-lju prijazno energijo:

EKO ZELENI PAKET

Eko zeleni paket je namenjen tistim gospodinjstvom, ki želijo skupaj z nami doprinesti k ohra-njanju narave in zapustiti mlajšim generacijam čim bolj čisto in negovano okolje. Z izbiro EKO zelenega paketa namreč prispevate svoj delež k pridobivanju dodatnih obnovljivih virov energije in posredno k zmanjšanju količine zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov v ozračju. Zelena energija se proizvaja v štirih lastnih malih hidroelektrarnah naše hčerinske družbe MHE – ELPRO. Gre za najčistejši vodni vir energije, saj poleg tega, da je električna energija proizvedena na okolju prijazen način, male hidroelektrarne ne pomenijo večje obre-menitve za okolje, saj ne zahtevajo večjih posegov v prostor.

EKO MODRI PAKET

EKO modri paket je prav tako namenjen tistim podjetjem in gospodinjstvom, ki želijo skupaj s Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o. (HSE d.o.o.) in Elektrom Celje, d.d. prispevati k čistej-šemu okolju.

Modra energija se proizvaja v velikih hidroelektrarnah na večjih slovenskih rekah. Velike hi-droelektrarne, ki proizvajajo energijo za to oskrbo, so vključene v mednarodni sistem RECS. Skladnost z merili RECS in evropskimi okoljevarstvenimi standardi v Sloveniji redno nadzirata Javna agencija RS za energijo ter podjetje TÜV iz Nemčije. S tem je vselej zagotovljeno, da je energija iz obnovljivih virov, podatki o elektrarnah pa so na voljo tudi na spletu.

Z ELEKTRIČNO ENERGIJO VAS OSKRBUJE

Več informacij o Modri in Zeleni ener-giji najdete na:- www.elektro-celje.si- www.modra-energija.si

Če imate konkretna vprašanja, nam lahko le-ta posredujete na:- zelena.energija@elektro-celje.si- modra-energija@elektro-celje.si

Mladim pa smo namenili tudi poseb-no spletno stran: www.modri-jan.si.

literatura za ekorgov kviz12

Ali ste vedeli?

Da z zamenjavo 15 let stare •klimatske naprave z novo (A razreda) lahko na leto prihra-nimo tudi do 40 EUR!

Da so pomivalni stroji A ra-•zreda vsaj 13 % bolj energet-sko učinkoviti kot standardni modeli in da prihranijo približno 1.200 litrov vode na leto – to je šestkratna količina vode, ki jo spije ena oseba v celem letu!

60 % do 80 % moči, ki jih •uporablja pomivalni stroj, se porabi samo za ogrevanje vode.

90 % energije, porabljene za •pranje perila, je porabljeno za ogrevanje vode.

Učinkoviti pralni stroji pora-•bijo 35-50 % manj vode kot starejši modeli, kar pomeni prihranek približno 7.000 litrov na gospodinjstvo v enem letu.

3.2 Učinkovita raba energije

Rast porabe energije je potrebno nemudoma ublažiti. Energijo se moramo navaditi upora-bljati kot vir, ki ni neomejen, poleg tega pa ima prekomerna poraba energije številne nezaže-lene posledice, tako za družbo in gospodarstvo, kot za okolje.

Energijo uporabljamo za ogrevanje, toplo vodo, razsvetljavo, električne naprave, vožnjo s prevoznimi sredstvi in tako naprej. Večino energije danes pridobivamo z gorenjem premoga, plina ali nafte (t.i. fosilnih goriv), ki jih je na voljo le še za nekaj desetletij. Sežiganje fosilnih goriv povzroča ogromne izpuste toplogrednih plinov, ti plini pa povzročajo globalno se-grevanje ozračja. Slednje prinaša številne posledice – skupaj jih imenujemo tudi podnebne spremembe.

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi okoli 4000 kWh električne energije letno. S tem proizvede tudi okoli 2700 kg CO2. Ker je naš planet že na robu svojih absorpcijskih zmo-gljivosti, moramo nujno storiti vse, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. K temu cilju lahko v veliki meri prispevamo vsi, in to ne na račun našega udobja, temveč pred-vsem z zmernejšo in pametnejšo porabo energije.

Ob začetku »energetske diete« je pomembno, da se zaveš odnosa med svojo porabo energije in planetom Zemljo. Tudi svojo okolico moraš seznaniti z ukrepi o racionalni rabi. Več energije kot porabiš, bolj izčrpavaš omejene naravne vire. Razen tega povzročiš nastanek večje koli-čine toplogrednih plinov, kot jo planet potrebuje. Zelo pomembno je, da energije ne upora-bljamo takrat, ko je ne potrebujemo oz. ne uporabljamo naprav. Če bi vsi odjemalci prenehali uporabljati to »nepotrebno« elektriko, bi svojo porabo zmanjšali za 5 %.

Zavedati se moramo, da energija ni sama po sebi dana v neomejenih količinah. Če z energijo varčujemo, ne pomeni, da si karkoli odtegujemo, temveč da z njo ravnamo bolj smotrno.

VARČEVANJE ENERGIJE PRIHRANEK DENARJA MANJ IZPUSTOV CO2

Kje lahko prihranimo?

Gospodinjski aparati

Pri nakupu gospodinjskih aparatov po navadi na našo odločitev vpliva predvsem cena, kar pa ni vedno najugodnejša rešitev. Pomen energijsko varčnih naprav se pokaže prej, kot si navadno mislimo. Primer lahko vidimo v spodnji tabeli:

Uporaba varčnih aparatov prihrani porabo energije za tretjino

Televizijski sprejemniki in računalniki

Izklapljajte televizor, DVD predvajalnike in računalnike iz električnega omrežja po končani uporabi, saj v načinu “stand by” še naprej porabljajo električno energijo. •LCDinpredvsemPLAZMATVsprejemnikizvečjimidimenzijamizaslonov,sovečjiporab-

niki energije od navadnih katodnih (CRT) TV sprejemnikov.•Prenosniračunalnikiporabijomanjelektričneenergijekotnamizni.•Pri prenovi ali gradnji vgradišposebnaelektrična stikala, ki z enimklikom izklopijo vse

naprave v sobi, ko nisi v njej.•Polnilcevinadapterjevnepuščamovvtičnici.

Aparat št. 1 Aparat št. 2 Razlika

A C

energijski razredletna poraba el. energije (kWh/leto)

142,4

kWh/leto

273,0

kWh/leto

130,6

kWh/leto

strošek energije vživljenjski dobi (15 let)

160,44

EUR

307,59

EUR

147,14

EUR

cena aparata 254,55 EUR 204,47 EUR 50,00 EURV primeru nakupa hladilnika št. 1 (energijski razred A),

prihranimo v življenjski dobi tega aparata:

97, 00

132009/2010

Tako, kot se obnašamo doma, se obnašajmo tudi v službi ali šoli. Svoje sošolce, sodelavce, sosede, znance ali sorodnike informirajmo, da lahko prenehajo z nepotrebno rabo elektrike in s tem tudi privarčujejo.

Kopanje in pomivanje

•Velikostgrelnikavode(bojler)najustrezavašimresničnimpotrebam.Čegrelniknamestimobližje pipam, le-ta potroši manj energije, ker so izgube pri prenosih manjše.

•Koristnojeuporabljatisredstvaprotivodnemukamnu,sajtakodosežemovarnoinpravilnodelovanje grelnika vode ter zmanjšamo porabo električne energije.

•Grelnikvodepravilomavklopimosamovčasunižjetarife.Vodovnjemogrejemodo60° C. Pri tej temperaturi voda doseže najidealnejšo kakovost.

•Pomivalnistrojsodimedvečjepotrošnikeenergije.Vklopimogavčasunižjetarife.Čegazvečer napolnimo do vrha, lahko izključimo sušenje.

•Priprhanjuporabimo4kratmanjvodeinenergijekotprikopanjuvkadi.•Čenaminutostečeizpipe10kapljictoplevode,segretena50° C, to pomeni 170 litrov na

mesec, kar predstavlja ekvivalentno 9 kWh porabljene energije.

Pranje in likanje

•Vstrojih,vkaterihsevrticentrifugas500vrt/min,ostanevperiluskoraj100%vlage,pri1000 vrt/min pa približno 65 %. Tako prihranimo 20-25 % energije pri sušenju.

•Čepralnistrojnimaposebnegaprograma,jepolovičnopranjepotrataenergije.•Predpranjeuporabljamolezazeloumazanoperilo.•Čepripralnemstrojuuporabljamovarčevalniprogram,lahkoprihranimodo15%energije.•Strojnosušenjeperilaporabivelikoenergije,zatosušimoleožetoperilo.•Likatizačnemoprinajnižjihtemperaturah.Greleclikalnikaizklopimonekajminutpredkon-

cem dela.

Kuhanje živil

•Vhladilniknedajemotoplihoz.vročihjedi.•Čeživilavhladilnikupravilnorazporedimo(mesoinribebližeizparilniku,mlečneizdelkev

sredino, sadje in zelenjavo na dno), lahko hladilnik reguliramo na višjo temperaturo in tako zmanjšamo porabo el. energije do 10 %.

•Kuhajmovčimmanjšikoličinivodeinizklapljajmogrelnoploščo3-5minpredkoncemku-hanja. Tako prihranimo do 15 % energije.

•Premeradnaloncaingrelneploščesemorataujemati.Najugodnejeje,čejepremerdnaposode malo večji ali enak premeru kuhalne plošče. Posoda naj ima močno in ravno dno.

•Lonecnapritiskjezelovarčen.Prihranitudido50%energije,zlastiprijedeh,kizahtevajodolgotrajno kuhanje.

•Mikrovalovnapečicaprihranido80%električneenergije.Zlastiprimernajezasegrevanježepripravljenih ali zamrznjenih jedi.

Shranjevanje živil

•Preverite,dasovratahladilnikadobrozatesnjena.Čejetesnilodobro,potemmedhladilnikin vrata ne morete potisniti lista papirja. Če je tesnjenje slabo, potem prihaja do izmenjave hladnega zraka s toplim in vlažnim zrakom iz prostora.

•Preverite,da temperaturaznotrajhladilnikaali zamrzovalnikaniprenizka.Če jeprenizka,potem lahko za vsako dodatno stopinjo Celzija (1° C) računate tudi s 5% povečanjem porabe energije. Običajno je zadosti, da je v hladilniku za sveža živila do 4° C, in v zamrzovalniku do -18° C.

•Neodpirajteprepogostovratintudinezadaljčasa!•Nezapolniteprevečprostorazashranjevanježivil.Dopustitezadostiprostorazakroženje

hladnega zraka okoli živil. •Predenodpotujetezadaljčasa,odklopitehladilnik,gapočistiteinpustitevrataodprta.•EnergijskanalepkajevSlovenijiodjunija2002obveznaopremavsakegagospodinjskega

aparata. Z energijskimi razredi od A do G označuje energijsko učinkovitost posameznega aparata.

EKRAN PORABA29' CRT TV (katodni) 130 W

32' LCD TV 140 W

47' LCD TV 300 W

50' plazma TV 360 W

literatura za ekorgov kviz14

Ali ste vedeli?

Približno 95 % vse električne •energije, ki jo porabi žarnica z žarilno nitko, se sprošča kot toplota in ne kot vidna svetloba.

Z zamenjavo petih žarnic z •žarilno nitko z varčnimi žar-nicami (CFL), boste prihranili približno 50 EUR na leto!

Varčne žarnice porabijo 75 % •manj energije kot standardne in trajajo do 10-krat dlje. To pomeni, da se v času trajanja ene varčne žarnice potro-šnik izogne devetim novim žarnicam!

Hladilnik porablja največ •električne energije v vašem domu. Hladilnik proizveden leta 1990 uporablja dvakra-tno količino električne ener-gije, potrebne za delovanje sodobnih modelov.

Razred A označuje energetsko najučinkovitejšo napravo, razred G pa energetsko najmanj učinkovito. Z razredi so označene tudi žarnice in sijalke. Poleg najpomembnejših podatkov o rabi energije, energijska nalepka navaja še izvor in znamko aparata, njegove delovne la-stnosti in jakost hrupa, ki ga pri delovanju oddaja. Dodatna okoljska nalepka odlikuje okolju prijaznejše aparate.

Ogrevanje

•Zatesnjene okenske in vratne špranje prihranijo približno 6%,zaprte rolete ponoči pa do 15 % toplotne energije, ki uhaja skozi okna oziroma vrata.

•Primernaizolacijastanovanjaalihišenestanetakoveliko,kotsimorda predstavljamo, prihranimo pa lahko do 30 % energije.

•Toplotneizgubeskozineizoliranezunanjesteneznašajodo50%,stroški dobre izolacije pa le 2 % vseh gradbenih stroškov.

•Četemperaturoprostorovznižamoz22° C na 20° C, prihranimo pri stroških za kurjavo približno 10 %.

•Prijetnainzdravatemperaturavdnevnihprostorihjeod18-20° C, v nočnih od 16-18° C, v kopalnici pa od 22-24° C.

Razsvetljava

•Uporabljajmovarčnežarnice.Porabijoštirikratmanjelektričneenergijekotnavadne z žarilno nitko in trajajo vsaj desetkrat dlje.

•Čeprav ševednouporabljamožarnicenažarilnonitko, sofluorescenčnecevi in varčne žarnice boljši in gospodarnejši svetlobni viri. V navadni žarnici se le majhen del električne energije (5-10 %) pretvori v svetlobno energijo. Preostala električna energija pa izžareva v obliki toplote.

•Nakup svetilk ne sme biti le stvar okusa, temveč moramo upoštevati,kakšno svetlobo želimo: direktno, poldirektno, razpršeno, polindirektno ali indirektno.

•Priporočljivoje,davvečjihprostorih,kjerpotrebujemovečješteviložarnic,raje uporabimo manjše število močnejših žarnic kot pa večje število manjših žarnic, saj so svetlobni viri z večjo močjo bolj gospodarni (npr. svetlobni fluks 100 W žarnice je enak fluksu dveh 60 W).

Varčevanje s spremljanjem cen električne energije

DVOTARIFNI NAČIN MERJENJA:•VT-visokatarifa:delavnikod6.00-22.00ure•MT-manjšatarifa:sobota,nedeljainpraznikiod00.00-24.00ure.Delavnikod00.00-06.00in

22.00-24.00 ure.

Ali se dvotarifni način merjenja splača?

Da, če znaša poraba v času MT vsaj 23 % vse po-rabljene energije! Več informacij lahko najdete na spletni strani: http://www.elektro-celje.si.

152009/2010

4. TRAJNOSTNI PROMETSlovenija je podobno kot večina razvitih držav pred pomembno razvojno dilemo. Po eni stra-ni želimo zagotoviti visoko raven dostopnosti in mobilnosti, po drugi strani pa se izogniti njunim negativnim učinkom. Dostop do zanesljivega prometnega sistema je v današnjem življenjskem slogu prebivalcev ključnega pomena, saj je mobilnost za večino temeljni pogoj za kakovostno življenje. Kljub temu pa se ljudje hkrati zavedamo negativnih vplivov prome-tnega sistema na kakovost bivanja in smo zaradi tega zaskrbljeni. Promet nam je torej po eni strani pomoč, po drugi pa škoduje. Reševanje dileme ravnotežja med pozitivnimi in nega-tivnimi učinki prometa nedvomno zahteva mnogo več kot zgolj spoznanje, da le-ta obstaja (EEA, 2006).

Slovenijo zaznamujeta nadpovprečna rast cestnega mo-tornega prometa ter zmanjšanje železniškega in javnega potniškega prometa, katerih ponudba je vse bolj nekon-kurenčna. Stopnja motorizacije prebivalcev Slovenije že presega opremljenost z avtomobili marsikatere razvi-tejše stare članice EU, s tem pa se povečuje tudi njihova uporaba. Vse to vodi v poglabljanje okoljskih problemov zaradi prometa.

Podnebne spremembe so najaktualnejša okoljska posle-dica prometa. Slovenija se je tako kot druge članice EU v skladu s Kjotskim protokolom zavezala za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). Kljub temu so se iz-pusti TGP iz prometa v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih podvojili. Očitno je, da bo cilje Kjotskega protokola težko doseči, še posebej zahtevno pa bo obvladovanje izpustov iz prometa, kjer bodo potrebne nadaljnje tehnološke iz-boljšave vozil in umirjanje prometnega povpraševanja.

V ospredju okoljskih problemov prometa je še vedno tudi onesnaženje zraka, in to kljub temu, da so se izpusti iz prometa v zadnjih letih precej znižali. Tehnološke izboljšave, ki so odgovor na evropsko zakonodajo o izpustih, so pripomogle k opaznemu znižanju izpustov v zrak (v zadnjem desetletju v članicah EU za približno eno tretjino). Standardi se še zaostrujejo, stara vozila pa bodo zamenjana z novimi in čistejšimi. Kljub temu v Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto predčasno umre kar 370.000 ljudi. Vzrok predčasne smrti je predvsem izpo-stavljenost delcem in ozonu.

Promet sicer ni edini vir izpustov, vendar ima pomembno vlogo pri izpostavljanju ljudi vi-sokim koncentracijam onesnaževal, saj so ceste praviloma blizu ljudi. Poleg obeh najbolj perečih okoljskih problemov ima promet še številne druge negativne učinke, kot so pora-ba neobnovljivih virov energije, nepovratna uporaba zemljišč, hrup, nesreče, odpadki vozil, onesnaženje kopenskih voda in morja, razkosanost prostora in naravnih habitatov ter izguba biotske raznovrstnosti. Navedeni okoljski problemi nas oddaljujejo od tako želenega trajno-stnega razvoja.

Ali ste vedeli?

•Agresivna vožnja stane več: agresivno speljevanje in močno zaviranje lahko povečata porabo goriva do 40 %. Študije kažejo, da agresivno speljevanje in močno zaviranje skrajšata čas vožnje le za 4 %, medtem ko poveča emisije za več kot 5 krat! V mestni vožnji se skoraj 50% goriva porabi za pospeševanje vozila.

•Počasi je ceneje: če na avto-cesti povečate hitrost vožnje z 90km/h na 120km/h, to poveča porabo goriva za približno 20 %.

•Varčevanje z napihnjenimi gumami: vsaj enkrat na mesec preverimo tlak v gumah. Premalo napihnjene gume lahko zaradi večjega upora povečajo porabo goriva do 6 %.

•Zmerno uporabljajmo kli-matsko napravo: uporaba klimatske naprave pri mestni vožnji v vročih poletnih dneh poveča porabo goriva za več kot 20 %. Priporočena je uporaba zračnika ali odprtih oken, še posebej pri vožnjah pri nižji hitrosti oziroma na kratke razdalje.

•Redno servisiranje omejuje presenečenja: Slabo nastav-ljen motor lahko porabi do 50 % več goriva in povzroči do 50 % več emisij kot vozilo, ki normalno deluje.

•Čisti filtri, čisti računi: umazani zračni filtri lahko povzročijo potratnost motorja in povečajo porabo goriva do 10 %.

literatura za ekorgov kviz16

Današnji vzorci prometnega povpraševanja in ponudbe so posledica desetletij načrtovane-ga in nenačrtovanega prometnega in prostorskega razvoja, zato je njihovo spreminjanje v trajnostno smer dolgotrajna in celovita naloga. Obvladovanje prometnega povpraševanja in uvajanje novih tehnologij morata postati temeljni področji delovanja prometne in prostor-ske politike. Tehnološke izboljšave okoljske učinkovitosti vozil sicer kratkoročno že dosegajo večje uspehe, vendar njihove dosežke pogosto izniči hitra rast prometa. Nekatere raziskave so že pokazale, da zgolj tehnološke izboljšave ne bodo dovolj za reševanje problemov v pri-hodnosti, zato mora usmerjanje prometnega povpraševanja ostati ključni cilj politik.

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost pomeni, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov, predvsem obnovljivih virov energije.

V skladu s podnebno-energetskim svežnjem, kot ga je v letu 2008 sprejela Evropska Komisija, naj bi do leta 2020 delež obnovljivih virov energije dosegel 20% v končni porabi energije. Poleg tega sveženj določa tudi 10% uporabo biogoriv v prometu v EU, ki ga je prav tako potrebno doseči do leta 2020.

Skoraj polovica Evropejcev ima v lasti avtomobil, ta trend pa se bo najbrž nadaljeval zaradi udobja, statusa in praktičnosti. Poleg tega je javna politika zaradi številnih razlogov usmerje-na k gradnji cest in parkirnih prostorov, kar znatno veča število avtomobilov. Emisije od pro-meta štejejo 20 % vseh toplogrednih emisij v EU, 93 % se jih izpusti s strani cestnega prometa (avtomobili, tovornjaki, motorji). Kot posledica je veliko državljanov EU izpostavljeno onesna-ževanju zraka in stroškov zdravljenja, ki nastanejo zaradi njega. Toda cestni promet še vedno narašča, z njim pa tudi poraba goriv, število nesreč, zastojev in emisij toplogrednih plinov. Javni prevoz uporablja vedno manj ljudi, ukinjajo se železniške in avtobusne proge. Takšno stanje ni trajnostno. Vožnjo z avtomobilom pogosto razumemo kot temeljno človekovo pra-vico. Toda takšna slika je varljiva, če želimo ravnati odgovorno in spoštovati naravne omejitve ter upoštevati potrebe prihodnjih generacij. Seveda ne gre za to, da se povsem odpovemo uporabi avtomobila. Nujno je predvsem zmanjšati obseg nepotrebnih kratkih voženj, ki jih lahko povsem udobno opravimo peš, s kolesom ali avtobusom. Polovica cestnih izletov je dolgih 5 kilometrov ali manj! Ko boste omejili število takšnih voženj, boste naredili prvi, in najpomembnejši korak, k trajnostni mobilnosti.

Podprimo javni prevoz

V Sloveniji več kot tri četrtine zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom. To je posledica prometne politike zadnjega desetletja, ki je jasno favorizirala prevoz z avtomobilom, sistem javnega potniškega prometa pa prepustila propadanju. Jasna naloga vseh nas je zato od po-litikov kot posameznikov zahtevati, da podprejo razvoj oz. vplivajo na posodobitev sistema javnega prevoza. Kar lahko naredimo kot posamezniki, je to, da uporabljamo javni prevoz – sedemo na vlak ali avtobus za pot v službo, gremo na izlet ali dopust z javnim prevozom, se naučimo kombinirati osebni prevoz z javnim in – seveda – zahtevamo od svojih politikov, da oblikujejo kakovosten javni prevoz.

•Sok lubenic je najnovejši vir obnovljive energije: znanst-veniki so odkrili, da so lube-nice odličen vir sladkorja, ki ga z destiliranjem spreme-nimo v alkohol. Slednji pa potem lahko poganja avto-mobile in kmetijsko mehani-zacijo. Ameriški proizvajalci lubenic vsako leto pridelajo okrog 360.000 ton sadja, ki zaradi »lepotnih napak« ni primerno za prodajo. S takšno količino sadja bi samo Američani lahko vsako leto proizvedli 9.000.000 litrov biogoriva.

•Idejo o super hitrem vlaku, ki bi s pomočjo magnetne tehnologije s 400 kilome-tri na uro povezoval večja evropska mesta, so razvili švicarski znanstveniki v času naftne krize (1976). Čeprav bi z Eurometrojem zmanjšali porabo energije v avtomo-bilih in s tem celo prešli na čistejše vire kot je nafta, je švicarska vlada projekt zavrnila.

Prve semaforje• , ki so upo-rabljali rdečo in zeleno luč , je izumil William Ghiglieri iz San Francisca v Kaliforniji leta 1917. Po njegovem dizajnu bi lahko semafor upravljal ročno ali pa avtomatično.

172009/2010

Učinkovita vožnja

Nekateri se uporabi osebnega avtomobila ne moremo odpovedati. Zaradi pomanjkanja jav-nega transporta ali narave dela smo lahko sicer vezani na vozilo, a lahko kljub uporabi avto-mobila omejimo svoj vpliv na okolje in zdravje.

Učinkovita vozila

Že nekaj let je na trgu mogoče zaslediti t. i. učinkovita vozila. Glavna odlika takšnih vozil je, da porabijo bistveno manj goriva. Učinkovita vozila prevozijo 100 km s 4 litri goriva ali manj. Res je, da je cena učinkovitih vozil bistveno višja kot cena navadnih, toda izračuni za nekaj primer-ljivih vozil pokažejo, da se razlika, ki jo plačamo za višjo ceno, povrne v približno petih letih. Čeprav za vozilo plačamo več, je strošek goriva nižji, kar nam dolgoročno zmanjša stroške. Da o onesnaženju ne govorimo. Poleg tega je danes za nakup okolju prijaznejšega avtomo-bila mogoče dobiti ugodna posojila. Ekološki sklad Republike Slovenije namreč ponuja ugo-dna posojila za okolju prijazne investicije, med katere sodi tudi nakup okolju prijaznejšega avtomobila.

V zadnjem času so modna muha in simbol moči postali terenci ali SUV-i. Posamezniki z njimi največkrat navzven izražajo svoje premoženjsko stanje. Psihologi razlagajo ta fenomen tudi kot »podaljševanje ega«. Vendar je resničnost daleč od reklam in oglasov, ki predstavljajo terensko vozilo, ki se pelje čez prelepo podeželje, kjer ni zastojev in kjer voznik obvladuje cel svet. Resnica so zastoji v mestih, zaparkirani pločniki in iskanje parkirnega prostora za veli-kana. Žrtve pa so pešci in kolesarji, ki se morajo umikati ogromnim vozilom ter vsi prebivalci mesta, ki se dušijo v izpušnih plinih.

Učinek tople grede

Toplogredni plini v ozračju vpijajo sončno toploto, ki se odbija od zemeljskega površja. Ta naravni proces imenujemo »učinek tople grede« in brez tega bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18° C, trenutno pa je +15° C. Človeške dejavnosti povečujejo količino toplogrednih plinov v atmosferi in s tem krepijo učinek tople grede in posledično povzročajo segrevanje planeta. V preteklih 100 letih se je povprečna temperatura zraka na površini povečala global-no za 0,74° C in za skoraj 1 ° C v Evropi, kar je nenavadno hitro segrevanje. Pravzaprav je bilo 20. stoletje najtoplejše stoletje in 1990-ta so bila najtoplejše desetletje v preteklih 1000 letih.

Segrevanje ozračja je tako eden glavnih izzivov današnjega sveta, kajti če ne bomo hitro ukrepali ter spremenili predvsem načina porabe in proi-zvodnje energije, bodo posledice morda nepopravljive. Znanstveniki celo zaključujejo, da je verjetna uresničitev naslednjih temeljnih predpostavk: če se človeštvo ne bo spopadlo s podnebnimi spremembami, bodo te dolgoročno presegle sposobnost prilagajanja naravnih in človeških siste-mov. Vplivi se bodo razlikovali po regijah, v svetovnem merilu pa bodo povzročili velike negativne posledice, ki bodo prevladale nad koristmi, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Znanstveniki po svetu opozar-jajo, da se posledice podnebnih sprememb kažejo hitreje, kot so pričako-vali. Če se želimo izogniti najbolj črnim napovedim, je treba v prihodnjem desetletju preprečiti naraščanje izpustov toplogrednih plinov in znižati njihovo količino v ozračju, zlasti ogljikovega dioksida.

Fosilna goriva, kot so nafta, plin in premog za pridobivanje električne energije, ogrevanje, hlajenje in promet, so glavni viri emisij toplogrednih plinov. Uporabljati jih moramo v manjših količinah in učinkoviteje. Hkrati je pomembno preprečiti sproščanje ogljikovega dioksida v ozračje, na primer tako, da se „ujame“ že pri nastanku, nato pa shrani pod zemljo v izčrpanih plinskih poljih ali rudnikih soli.

Viri: OKOLJSKI KAZALNIKI ZA SLOVENIJO, SURS 2009, Okolje in promet (ARSO, 2008)

Ali ste vedeli?

Količina časa• , ki ga ljudje po-rabijo za mobilnost, je skozi vse družbe konstanten – 1,1 ure na dan.

Povprečna razdalja• , ki jo prepotujemo v enem letu, je 12.000 km.

Svetovna populacija• skupaj prepotuje več kot 23.000 milijard kilometrov na leto, od tega 53 % z avtomobilom, 26 % z avtobusom, 9 % z vlakom, 9 % z letali in samo 3 % s kole-som, ladjo in ostalimi sredstvi.

literatura za ekorgov kviz18

Viri: OKOLJSKI KAZALNIKI ZA SLOVENIJO, SURS 2009, Okolje in promet (ARSO, 2008)

Ali ste vedeli?

Da povprečno celjsko gospo-•dinjstvo porabi 16 kubičnih metrov vode na mesec, kar je enako 16.000 litrskim stekle-nicam vode?

Da kapljanje iz posamezne •pipe ali nevodotesen WC kotliček lahko poveča porabo vode na mesec tudi za 5.000 litrov?

Voda naj na vsaki pipi pred •prvo uporabo tega dne teče vsaj dve minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.

Vsaj enkrat na 14 dni je treba •na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.

Da je voda najbolj nadzoro-•vano živilo? Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda, saj nad njo bdijo tako javna podjetja, kot tudi Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varo-vanje zdravja in Zavodi za zdravstveno varstvo.

5. RAVNANJE Z VODAMITekoča pitna voda – osnova civilizacije

Danes si življenja brez tekoče pitne vode, ki nam je vedno pri roki, ne moremo predstavljati. Uporabljamo jo za pitje, kuhanje, umivanje, prhanje, pranje perila, izplakovanje stranišč, pa za zalivanje vrtov, čiščenje ali pranje avtomobilov. Pitna voda iz pip ni samoumevna dobrina, kot jo radi obravnavamo uporabniki. Potrebno je bilo prehoditi dolgo in zahtevno pot od časov, ko se je pitna voda zajemala v vodnjakih ali rekah ter nosila v bivališča, odpadna voda pa zli-vala skozi okna in vrata na ulico. Takšna praksa se je izvajala še ne polno stoletje nazaj! Kljub razvoju in novim tehnologijam pa so danes redka mesta, kjer lahko prebivalci zdravo vodo pijejo iz pip. V Sloveniji jo lahko.

Na Celjskem smo prvi vodovod zgradili leta 1908. V stotih letih se je cevovod od Vitanja do Celja razvejal v 700 kilometrov dolgo omrežje z več kot 12.000 vodovodnimi priključki. Zanj skrbi javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., ki poleg 24-urne nemotene oskrbe z zdravo pitno vodo, skrbi tudi za vlaganje v varovanje okolja. Da bi naravi vrnili vodo enako, kot smo ji jo vzeli (neonesnaženo), so občine zgradile čistilne naprave, s katerimi vračamo naravi čisto vodo in zagotavljamo, da bo na vseh vodnih virih in zajetjih ostala čista tudi za vse prihodnje generacije.

Po podatkih iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS leta 2002 je imelo urejeno javno oskrbo z vodo skoraj 91 % prebivalcev Slovenije. Poraba vode v gospodinjstvih pa se z leti povečuje: leta 2008 so jo gospodinjstva porabila 43,5 m3/prebivalca, kar je 119 litrov vode na dan. K še večji skupni porabi vode pa prispeva tudi izguba vode v omrežju, ki je predvsem posledica zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov, zaradi česar smo v letu 2008 izgubili 43,8 milijona m3 ali skoraj 26 % vse načrpane vode.

Zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode

Kakovost pitne vode merimo z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri. Mikrobiološki para-metri nam pokažejo obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode z mikroorganizmi, kemijski parametri (nitrati, pesticidi, železo…) pa pokažejo obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode s kemijskimi snovmi. Pri onesnaženosti pitne vode s kemijskimi snovmi običajno ni takojšnjih vidnih vplivov na zdravje. Posledice dolgoletnega (deset let in več) vnosa nevarnih kemijskih snovi v človeško telo pa so lahko zelo težke (kancerogeni, mutageni učinki). Za razliko od kemijsko onesnažene, mikrobiološko onesnažena voda povzroči hipno obolenje večjega dela populacije, ki jo uživa. Zdravstvene težave se pojavijo hitro, s prebavnimi motnjami, posledice pa praviloma niso tako tragične kot pri kemijsko onesnaženi vodi.

192009/2010

Kanalizacija in čistilna naprava Celje

Vodo po uporabi vračamo v okolje, največkrat v vodotoke. Ti imajo določeno samočistilno sposobnost, ki pa jo lahko hitro prekoračimo z vnašanjem prevelike količine onesnaženosti z odpadno vodo. Z odvajanjem odpadnih vod in izgradnjo kanalizacije v Celju so se ukvarjali že v času Rimskega imperija. Najstarejši kanali v Celju so še iz rimskih časov, zgrajeni v obdobju od 1. do 4. stoletja, in so še danes v uporabi. Šele konec 18. stoletja kanal zopet prevzame vlogo zbirnega kanala, kar delno v svoji prvotni izvedbi opravlja še danes. Rimski kanal je bil torej zunaj uporabe 1.300 let a še vedno deluje, kar priča o kvaliteti izvajanja grad-benih del starih Rimljanov.

Na območju Mestne občine Celje površinske vode onesnažujejo predvsem komunalne odpadne vode iz naselij in tehnološke odplake iz industrije. Kanalizacijsko omrežje Celja, Vojnika, Štor in Dobrne sestavlja približno 243 km kanalov. Na javno kanalizacijo mesta Celje je priključenih približno 93 % vseh uporabnikov javnega vodovodnega omrežja, za celo-tno občino Celje pa velja podatek, da je na kanalizacijsko omrežje priključenih približno 70 % vseh uporabnikov javnega vodovodnega omrežja. O urejenem odvajanju odpadne vode lahko govorimo šele, ko se odpadna voda pred izpuščanjem v okolje očisti na čistilnih napravah, ki zagotavljajo sekundarno in terciarno čiščenje, ki odstranita večino organskih onesnaževalcev. Z namenom izboljšanja kvalitete okolja se je Mestna občina Celje odločila za gradnjo Čistilne naprave (ČN) za odpadne vode Celja in okoliških naselij, v vrednosti 12 milijonov EUR na lokaciji Rifengozd v naselju Tremerje pri Laškem.

Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem pri-ključenih v povprečju nekaj manj kot 70 % prebivalcev držav članic EU-27. Največ prebivalstva je bilo priključenega na Nizozemskem, 99,5 %, najmanj pa na Malti, 13 %. V Sloveniji jih je bilo v letu 2007 priključenih okoli 48 % in s tem deležem se je Slovenija uvrstila med države z majhnim deležem prebivalstva, priključenega na čistilne naprave (velik del našega prebival-stva je še vedno priključen na greznice).

Kaj je prepovedano spuščati v kanalizacijo?

Vsako izpuščanje snovi, ki v kanalizacijo ne sodijo, zvišuje stroške obratovanja čistilne naprave, podraži čiščenje odpadne vode ter obdelavo in odlaganje blata, za kar plačujemo porabniki.

Ali ste vedeli?

Zakaj iz pipe priteče bela voda?

Bela obarvanost vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posle-dica prekomerne koncentracije klora v vodi, kot zmotno misli večina ljudi. Prisotnosti klora v vodi namreč sploh ne moremo videti. Bela obarvanost so zgolj številni majhni zračni mehurčki, ki nastanejo kot posledica raz-tapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v čist koza-rec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri.

Zakaj iz pipe priteče rjava voda?

Rjava obarvanost vode v vo-dovodnem omrežju in pojav rdečkasto - rjavih sledi na umi-valnikih in kadeh, je posledica prisotnosti mangana in železa. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotno-sti kisika pa preideta v netopno obliko in se izločita v obliki use-dlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar daje rjavo značilno obarvanost vode. Sama po sebi nista škodljiva za zdravje, vendar v večjih koncen-tracijah vizualno nista zaželena. Pojav rjave vode in rdečkasto - rjavih sledi večinoma opazimo v internih vodovodnih omrež-jih, kjer voda dalj časa stoji. Prav zaradi pojava usedlin kot posle-dice mangana in železa v pitni vodi iz vodnega vira Medlog, je bila leta 1983 zgrajena vodarna Medlog.

literatura za ekorgov kviz20

V kanalizacijo ne sodijo:

- živalski iztrebki (gnojevka, hlevski gnoj),- tekoči odpadki iz klavnic, vinskih kleti, mlekarn...,- blato iz greznic,- odpadna olja in naftni derivati,- trdni odpadki iz gospodinjstev,- barve, topila, škropiva dezinfekcijska sredstva, kisline, zdravila,- organski odpadki (ostanki hrane, pokošena trava, listje),- gradbeni odpadki (malta, cement, deske),- kakršnikoli trdi odpadki (tekstil, drobni, plastični predmeti, embalaža).

Poplavna varnost

Poleg nevarnosti, da visoke vode prestopijo bregove in poplavijo mesto, obstaja tudi nevar-nost, da visoke vode iz reke vdrejo v kanalizacijski sistem in na ta način poplavijo nižje ležeče predele mesta in kleti objektov. V zadnjih letih opažamo, da se vse pogosteje dogaja, da ob-stoječi kanali niso več sposobni odvesti vseh količin meteornih vod, ki se ob nalivih pojavijo v kanalizacijskih ceveh. Vzroka za to sta dva, in sicer: priključevanje novih stanovanjskih in in-dustrijskih območij na kanalizacijski sistem ter povečana intenziteta nalivov. Posledica obeh vzrokov je, da se v kanalih pojavlja več vode, kot je bilo upoštevano ob projektiranju kanalov pred več desetletji. Zato na določenih mestih kanali niso več sposobni odvajati povečanih količin vode. Predvsem ob poletnih neurjih se zato lahko zgodi, da pride do poplavljanja kleti in nižje ležečih predelov. Najučinkovitejši ukrep proti tem pojavom bi bil, če bi nam uspelo zmanjšati delež meteornih vod v kanalizaciji. Prvi možni ukrep je ta, da se čim več padavinskih vod zadržuje v zadrževalnih bazenih in poskuša ponikovati v podtalje. Predvsem ta način je za Celje izredno primeren, saj imamo veliko število pretočnih greznic, ki so se v preteklosti gradile ob objektih pred priklopom na kanalizacijo. Te greznice je z izgradnjo čistilne naprave potrebno opustiti in kar sama se ponuja priložnost, da jih preuredimo v zadrževalne bazene in ponikovalnice.

SLOVARČEK POJMOV

Vodni vir je vir vode, iz katerega se zajema voda za preskrbo prebivalstva ali za podjetja. Vodni viri so: izviri podzemne vode, izviri podzemne vode s površinskim dotokom, tekoče vode, naravna jezera, umetni zbiralniki vode, meteorne vode.

Primarno vodovodno omrežje so cevovodi, ki potekajo od črpališč ali zajetij do sekundarnega vo-dovodnega omrežja in vodohramov, oziroma cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji.

Sekundarno vodovodno omrežje je napeljava, ki se uporablja za neposredno priključevanje porab-nikov.

Pitna voda je voda, ki po mikrobioloških, fizikalnih, kemičnih in radioloških lastnostih ustreza merilom, ki so predpisana s Pravilnikom o pitni vodi. Higiensko neoporečna voda se uporablja za javno preskrbo prebivalstva in za proizvodnjo živil, namenjenih za prodajo.

Kanalizacija je omrežje med seboj povezanih kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter naprav za odvaja-nje odpadne vode iz stavb in padavinske vode s streh in prekritih površin.

Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, s katero se zmanjšuje ali odpravlja onesnaže-nost odpadne vode. Čistilne naprave so lahko komunalne ali industrijske.

Vir: VO-KA Celje, SURS,

Ali ste vedeli?

Da so gospodinjski odpadki, •ki jih odvržete v kanalizacijo, hrana podganam, kar pospe-šuje njihovo razmnoževanje ?

Da je zaradi racionalne gra-•dnje kanalizacijskega omrežja povsem normalno, da se voda enkrat letno zadržuje po ulicah?

Da kanalizacijski hišni •priključki in greznice niso del javne kanalizacije in je lastnik objekta dolžan vzdrževati hišni kanalizacijski priključek?

Da je po zakonodaji predpi-•sano, da je tam, kjer je javna kanalizacija že izgrajena, priključitev nanjo obvezna za vse lastnike objektov?

Da so se z odvajanjem odpa-•dnih vod in izgradnjo kana-lizacije v Celju ukvarjali že v času Rimskega imperija in da je nekaj kanalov po 1.300 letih še vedno delujočih?

Kaj pomeni trdota vode?

V odvisnosti od koncentracije soli so vode bolj ali manj trde. Znak, da je voda trda je, da se milo in zobna pasta ne penita dovolj, tudi poraba detergentov je večja. Pri umivanju z milom pri zelo trdi vodi na dnu umival-nika pogosto ostane trdovratna pena. Pri kuhanju ostane na stenah ali na dnu posode bela obroba, ki ji pravimo tudi vodni kamen - v bistvu gre za izločeni apnenec. Obloge apnenca pov-zročajo probleme predvsem pri grelnikih vode, saj se stroški za ogrevanje vode povečujejo, pa tudi življenjska doba grelnikov je krajša. Nekatere študije pa kažejo, da bolj kot je voda trda, manj je obolenj srca in ožilja. Voda v celjskem vodovodnem sistemu sodi med srednje trde vode.

212009/2010

6. GOSPODARSTVO IN OKOLJEOkoljski standard iso 14001

Standardi so že dlje časa povezani s trgovino in gospodarstvom, saj njihova uporaba lajša primerjavo kvalitete blaga in načina proizvodnje, s tem pa izravnava mednarodno polje tr-govanja. Na drugi strani je varstvo okolja imperativ našega časa. Brez upoštevanja okoljevar-stvenih vidikov se sodobnemu gospodarstvu in družbi slabo piše, zato so standardi toliko bolj pomembni. Gospodarske okoljske izzive v največji meri rešujemo z uporabo novih oz. čistejših tehnologij, z uporabo okolju primernejših materialov, s povečevanjem deleža recikli-ranih surovin ter z zmanjševanjem porabe energije in materialov. Nova, sodobna tehnologija, je ob večji produktivnosti praviloma tudi čistejša in energijsko učinkovitejša. Vendar tehnolo-gija sama po sebi še ni zadostni pogoj za dolgoročno uspešnost podjetja. Podjetja se morajo namreč v okviru svoje okoljske politike zavezati, da bodo preprečevanje onesnaževanja vgra-dila v vse dele podjetja, in sicer v prepoznavanje in ocenjevanje možnosti za preprečevanje onesnaževanja, v razvoj proizvodov in procesov, kjer se že pri načrtovanju upoštevajo okoljski kriteriji, ter v vse procese in postopke dela.

Da bi bile okoljske zahteve, ki se postavljajo gospodarstvu, kar se da natančno definirane in usklajene, se je pojavila potreba po oblikovanju okoljskih standardov. S prostovoljnim sprejemom družine standardov ISO 14000 (okoljski standardi), podjetje prispeva h kakovo-stnejši globalni trgovini, saj le-ti zajemajo aktivnosti, s katerimi podjetja ocenijo, presodijo in ovrednotijo, kako njihove dejavnosti vplivajo na okolje, in vključujejo ukrepe, kako negativne vplive na okolje minimalizirati ali celo v celoti odpraviti. Zato je potrebno ravnanje z okoljem narediti za skrb vseh zaposlenih, hkrati pa se s tem že prilagajamo ostri okoljski zakonodaji EU, ki želi preprečevati poslovanje z negativnim vplivom na okolje in sili podjetja v dokazo-vanje, da je njihovo delovanje v skladu z veljavnimi okoljevarstvenimi predpisi, da so njihovi proizvodi in storitve proizvedeni, pakirani, dostavljeni in uporabljani ter po prenehanju svoje življenjske dobe tudi odstranjeni na okolju sprejemljiv način. Podjetje je tako odgovorno za vse tiste vplive na okolje, ki so pod njegovim nadzorom ali na katere lahko neposredno vpliva. Tako vzpostavljena okoljska politika vključuje zavezanost k stalnemu izboljševanju in prepre-čevanju onesnaženja, temelji pa na učinkovitem gospodarjenju z energijo, vodo in odpadki, zmanjševanju uporabe nevarnih snovi, uvajanju obnovljivih virov energije, obvladovanju gospodarjenja z materiali ter analizo proizvodnje in procesov ob polnem upoštevanju zakon-skih zahtev.

Število podjetij, ki uvajajo sisteme ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001, hitro narašča. V obdobju od izdaje (1992) pa do danes se je standard ISO 14001 uveljavil kot ključni standard okoljskega menedžmenta v globalnem merilu, pridobilo pa ga je že več kot 100.000 podjetij iz celega sveta. Sistemi ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami mednarodnega standarda ISO 14001 so tudi v slovenskih podjetjih jasno zaznaven trend. V Sloveniji si je od privzema standarda ISO 14001 leta 1997 omenjeni certifikat do sedaj pridobilo preko 300 podjetij. Po številu podeljenih certifikatov na milijon prebivalcev pa se Slovenija uvršča v vrh EU, saj jo po zadnjih podatkih prehitevajo le Švedska, Finska, Španija, Danska in Češka.

Okoljska shema EMAS

Kratica EMAS označuje Eco-Management and Audit Scheme (sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij). Shema EMAS je namenjena spodbujanju primernejšega ravnanja z oko-ljem in obveščanju javnosti o vplivih gospodarskih dejavnosti na okolje. Gre za nadgradnjo ISO 14001 oziroma za zagotavljanje večje odprtosti, odkritosti in periodičnega objavljanja okoljskih informacij. Okoljska izjava predstavlja glavni način seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem in je hkrati priložnost za promocijo po-zitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih in zaposlenih.

literatura za ekorgov kviz22

ISO 14001 pokriva širše območje dejavnosti kakor EMAS. EMAS je namenjen samo določenim specifičnim industrijam z namenom uveljavljanja stalnega zmanjševanja negativnih vplivov industrijskih dejavnosti na okolje. V shemi EMAS lahko sodelujejo podjetja industrijskih panog le iz držav članic EU, medtem ko lahko standard ISO 14001 pridobi podjetje iz kateregakoli dela sveta. Razlika je tudi na področju poročanja, saj so podjetja, ki imajo EMAS zavezana k obveznemu obveščanju javnosti o njihovem napredku, hkrati pa lahko standard tudi izgubijo, če zahtev ne izpolnjujejo.

IPPC direktiva (Integrated Pollution Prevention and Control)

Številna podjetja pa izvajajo več okoljskih aktivnosti hkrati. Ob omenjenih prostovoljnih instrumentih varstva okolja (ISO 14001 in EMAS) je EU leta 1996 sprejela tudi obvezujočo direktivo o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja - direktivo IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control), katere cilj je podeljevanje okoljevarstvenih dovoljenj pod-jetjem, katerih dejavnost ima velik vpliv na okolje (npr. toplarne, odlagališča, železarne). S podeljevanjem okoljevarstvenih dovoljenj skuša EU doseči celovit pristop k preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja, ki nastaja pri nekaterih gospodarskih dejavnostih. Podjetje, ki je zavezano k IPPC direktivi (seznam oz. register zavezancev določi vsaka država), a okoljevar-stvenega dovoljenja ni pridobilo, ne more opravljati svoje dejavnosti oz. je deležno finanč-ne kazni, zato je ta direktiva ena od ključnih direktiv, s katero se spodbuja uvajanje čistejših tehnologij in zahteva nenehno izboljševanje industrijskih postopkov in proizvodov. Direktiva zahteva obravnavo vseh vplivov na okolje posameznega podjetja (na zrak, vodo in tla), na-stajanje odpadkov, rabo surovin, energijsko učinkovitost, hrup in preprečevanje nesreč. V Sloveniji je k direktivi IPPC zavezanih več kot 170 gospodarskih družb, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za svoje delovanje.

Industrijske panoge, ki so zavezane k IPPC direktivi:•Energetika•Proizvodnjainpredelavakovin•Nekovinskaindustrija•Kemičnaindustrija•Ravnanjezodpadki•Drugedejavnosti(proizvodnjapapirja,barvanjetkanin,klavnice,proizvodnjaživil)

232009/2010

6.1 PRIMER DOBRE PRAKSE:

ODGOVORNO RAVNANJE Z OKOLJEM V CINKARNI CELJE d.d.

Cinkarna Celje je podjetje z več kot 136 letno zgodovino. Skoraj 1.100 zaposlenih po stoletju in pol v njem še danes ustvarja različne produkte za naše življenje in potrebe gospodarstva. Na prvi pogled se morda zdi, da je bolje živeti brez industrije, saj jo pogosto vidimo le kot uničevalca okolja, vse kar potrebujemo za življenje pa lahko tako ali tako kupimo v trgovini. A dejstvo je, da je vsak izdelek moral najprej nekdo nekje narediti, da ga lahko nato kupimo v trgovini. S selitvijo različnih industrij v nerazvite države, kjer so okoljski standardi še zelo nerazviti, pa naravi, našem skupnem planetu in sebi dolgoročno škodujemo še mnogo bolj.

Cinkarna Celje svoja prizadevanja za čisto okolje nadgrajuje z vpeljevanjem in vzdrževanjem evropskih standardov, ki spodbujajo vse zaposlene k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem. Skladni so z zakonskimi predpisi in okoljskimi standardi ISO 14001 in EMAS. Trudijo se na različne načine komunicirati z javnostmi ter tako predstavljati vsa njihova prizadevanja od-govornega ravnanja z okoljem, njihov razvoj in vizijo sonaravnega bivanja z okolico, v katero so vpeti.

Kaj proizvajajo v Cinkarni Celje d.d.

V Cinkarni znajo narediti titanov dioksid. To je bel pigment, ki ga vsebujejo skoraj vsi izdelki okoli nas (naša obleka, stene in tla, avtomobilske gume, papir, plastika, barve in laki, pa tudi bolj osebne stvari, kot so šminke, zobne paste, tablete in sončne kreme). Titanov dioksid daje belo barvo, izboljšuje pokrivnost premazov in jih hkrati varuje pred razpadanjem zaradi sve-tlobe in vremenskih vplivov. V posebni obliki ima tudi samočistilni učinek, kar pomeni, da razgrajuje organske nečistoče. To se koristno uporablja za čiščenje odpadnih vod in plinov ali pa na primer pri izdelavi fasad na hišah. Takšne fasade se z leti zato ne umažejo.

Proizvajajo tudi znano škropivo za sadjarje Cuprablau, ki je primerno za ekološko in integri-rano varstvo rastlin, pa omete Omalt in lepilo Nivedur za ploščice, premaze in praškaste lake s katerimi so pobarvani naši hladilniki in štedilniki. Proizvajajo tudi cink titanovo pločevino s katero so pokrite številne strehe in izdelani žlebovi ter izdelke za tiskarne (barve, čistila, plošče).

V Cinkarni Celje ustvarjajo torej mnogo za nas nujno potrebnih izdelkov. Toda tudi tako kot večina tako starih dejavnosti je tudi Cinkarna Celje v okolju pustila svojo sled. Sto in več let nazaj premalo znanja, ne-zavedanje in družbena ureditev niso zmogli preprečiti negativnega vpliva. A danes je precej drugače.

V Cinkarni skušajo zmanjševati svoj vpliv na okolje že na izvoru, predvsem tako, da varčujejo z naravnimi viri. Iz leta v leto porabljajo za vsako tono proizvoda vse manj vode in energije, kar lahko vidite v spodnjem grafu.

00,050,1

0,150,2

0,250,3

0,350,4

0,450,5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

mio

m3

leta

MIOm3 PITNA

0

5

10

15

20

25

30

35

2003 2004 2005 2006 2007 2008

Spe

cifič

na p

orab

a en

erge

ntov

(G

J/tT

iO2)

Graf 1: Poraba pitne vode na tono proizvoda Graf 2: Specifična poraba energije na tono proizvoda

Ali ste vedeli?

Da je višina zaščitnega faktor-•ja sončne kreme odvisna prav od količine titanovega dioksida v kremi.

Da bi brez dodatka titano-•vega dioksida umetnim vlaknom bila naša oblačila povsem prosojna.

Da bi plastične steklenice •za sokove brez dodatka titanovega dioksida razpadle na soncu in svetlobi prej, preden bi pijači potekel rok uporabnosti.

Da iz titanove sadre lahko •proizvedemo mavec, iz ka-terega delajo mavčne plošče za uporabo v stanovanjih (predelne stene, pokrivanje izolacije).

Da s posipavanjem bele •sadre iz proizvodnje tita-novega dioksida v hlevih preprečimo smrad, ker sadra veže sproščeni amoniak, nastane pa dobro dušikovo gnojilo.

literatura za ekorgov kviz24

Na jezeru, ki pokriva odloženo nenevar-no sadro, živijo različne vrste živali

Jezero počasi suho zapolnjujejo. Na sliki je vidna novo nastala zelena površina.

Okoljska odgovornost Cinkarne Celje se kaže tudi tako, da uporabljajo čim manj nevarnih surovin. Surovine, ki siromašijo naravna bogastva, pa poskušajo nadomeščati ali jih ponovno uporabiti - reciklirati.

Tako kot iz domačih pip po uporabi nastane odpadna voda in iz peči za ogrevanje odpadni plini, tudi v Cinkarni Celje nastanejo odpadne vode in odpadni plini. Pred izpuščanjem v oko-lje tako vode kot pline očistijo na čistilnih napravah, ki uporabljajo najmodernejše tehnike čiščenja in tako vplive na okolje zmanjšujejo na najnižjo možno mero. V okolje bi brez čistilnih naprav tekla kislina, z uporabo čistilnih naprav pa vode očistijo do takšne mere, da jih lahko delno ponovno uporabijo, preostanek pa izpuščajo v vodotoke s takšno kakovostjo, da omo-gočajo nemoteno življenje raznolikim živim bitjem. Brez čiščenja nastalih odpadnih plinov bi v okolje izpuščali velike količine SO2 (žveplovega dioksida), ki bi v kratkem uničil vse zeleno rastlinje okoli Cinkarne, zato jih čistijo s postopki, kot so pranje in absorbcija, s katerimi iz žve-plovega dioksida dobimo žveplovo kislino, ki jo v proizvodnji ponovno uporabijo. Odpadne pline čistijo tudi z mnogimi filtri, v katerih se lovijo delci prahu.

Posebej odgovorni so v Cinkarni Celje na področju ravnanja z odpadki in porabe materialov, ki povzročajo nastajanje odpadkov. Tiste, ki vseeno nastanejo pa skrbno ločujejo ter oddajajo predelovalcem, ki jih lahko ponovno predelajo, ali pa jih na ustrezen način odložijo.

Primer ustreznega odlaganja odpadkov je tudi nenevaren odpadek titanova sadra, ki na-staja pri proizvodnji titanovega dioksida. Če so jo v minulih letih odlagali v obliki ojezerjene deponije, moderna tehnologija danes ponuja drugačne rešitve. Velik del jo je možno proizve-sti v beli obliki (CEGIPS), ki je uporabna v cementarnah, kot nadomestek za naravno sadro, prav tako pa tudi v kmetijstvu (CALCIN S) za rahljanje zemlje, kot vir gnojenja s kalcijem in žveplom ter v hlevih za preprečevanje smradu. Preostali del rdeče obarvane sadre (RCGIPS) je uporaben v gradbeništvu za protihrupne in protipoplavne nasipe. Za enkrat ga uporabljajo za zapolnjevanje jezera. Vgrajeno rdečo sadro sproti prekrivajo z zemljo in jo zatravijo. V konč-nem stanju bo tako naravi vrnjena v ponovno koristno uporabo velika površina zemljišča.

Ločeno zbiranje odpadkov

252009/2010

Ekorgovi prijatelji pri projektu so:

Januar 2010

www.ekorg.siwww.zelenaslovenija.si