Literature sveta – Fabula 2013(od 27. februarja do 9. marca) Že deseto leto zapored bo začetek pomladi v slovenski prestolnici obeležil mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula, ki v Ljubljano privablja tudi največja mednarodno priznana pisateljska imena, s katerimi se slovensko občinstvo lahko srečuje na literarnih dogodkih. Presežek tega festivala so vsekakor izdaje knjižnih del gostujočih avtorjev, ki bodo tudi letos bralcem dostopne po izjemno ugodni ceni, ter seveda številni spremljevalni dogodki, na katerih bodo gostje in strokovnjaki razpravljali o nekaterih aktualnih temah, ki se bodo letos navezovale na osrednji fokus festivala Mitologija: ključ do razumevanja preteklosti ali pogled v prihodnost? Ne bodo pa umanjkali niti literarni dogodki za otroke in mladino ter že tradicionalni prozni mnogoboji, ki že pred začetkom festivala na literarnih odrih po vsej Sloveniji omogočajo ljubiteljskim piscem, da javno predstavijo svoje kratke zgodbe, s čimer si prislužijo knjižne nagrade, najboljši pa revijalno objavo svojih besedil in letos prvič tudi izdajo e-knjige. In še bi lahko naštevali, saj bo spemljevalnih dogodkov še veliko. Na literarnih večerih bo letos v gosteh pet tujih in štirje slovenski pisatelji posebnega slovesa. Vabilu k sodelovanju na festivalu so se namreč odzvali Irvine Welsh, Dorota Masłowska, Ilija Trojanow, Eduardo Sánchez Rugeles, Drago Glamuzina, Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar. V okviru festivalskega fokusa se bo zvrstil niz različnih dogodkov, ki bodo z več zornih kotov osvetljevali osrednjo festivalsko tematiko. Skupaj s številnimi priznanimi strokovnjaki, akademiki in literati bomo odkrivali mitologijo mesta, razpravljali o političnih mitologijah, se seznanjali s skrivnostmi urbanih legend, ugotavljali, kakšno vlogo ima mitologija v fantastični in znanstveno-fantastični literaturi, in nenazadnje izvedeli več o pomenu mitologije v psihoanalizi. Za najmlajše obiskovalce bomo v sodelovanju z društvom Pripovedovalski variete pripravili pravljične urice za najmlajše, z živo besedo pa bomo, kot že vsa zadnja leta, spet obiskali varovance nekaterih domov za starejše občane in kriznih centrov ter tako poskrbeli, da bo letošnja Fabulina literarna pomlad obiskala čim več ljudi, ki jih razveseljuje dobra literatura. Festival Literature sveta – Fabula 2013 bo v dneh med 27. februarjem in 9. marcem 2013 gostoval na številnih prizoriščih, od Cankarjevega doma, kjer bodo potekali literarni večeri z avtorji, do Trubarjeve hiše literature, Kavarne Union, knjigarne Konzorcij, Slovenske kinoteke in Kavarne SEM. Prijazno vas vabimo, da se nam pridružite na dogodkih, ki bodo v času trajanja festivala nadeli Ljubljani literarni obraz.

SREDA, 27. 2. 20.00, Ljubljana, Klub CD Slavnostna otvoritev festivala: Literarni večer z Eduardom Sánchezom Rugelesom

Povezuje: Mojca Mavec

ČETRTEK, 28. 2.18.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literatureMiti o literarnih zvezdah — poklon genijem ali premišljena reklama?

Sodelujeta: Andrej Blatnik, dr. Gašper TrohaPovezuje: Tina Košir Mazi

ČETRTEK, 28. 2.20.00, Ljubljana, Štihova dvorana, CD Tajanje – srečanje glasbe in literature

Bere: Ilija TrojanowGlasba: Hans HyssenGlasbena spremljava: Antoinette Lohmann (violina), Michaela Reingruber (saksofon), Hans Hyssen (čelo)

PETEK, 1. 3.19.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literature Mitologija mesta

Sodelujeta: ddr. Igor Grdina, Božidar JezernikPovezuje: Manca G. Renko

PETEK, 1. 3.20.00, Ljubljana, Mala drama PRI NAS JE VSE V REDU

Režija: Ivana Djilas, koprodukcija: SNG Drama Ljubljana in Društvo Familija Ljubljana

SOBOTA, 2. 3.med 11.00 in 13.00 uro, Kavarna UnionVARIETEJČEK

Produkcija: Pripovedovalski Variete in Grand Hotel Union

SOBOTA, 2. 3.20.00, Ljubljana, Klub CDLiterarni večer Irvinom Welshem

NEDELJA, 3. 3.med 10.00 in 14.00 uro, Breg ob Ljubljanici Podarimo si zgodbe

Sejem zgodb

NEDELJA, 3. 3.20.00, Ljubljana, Klub CD Literarni večer z Doroto Masłowsko

Povezuje: Tina Košir Mazi

NEDELJA, 3. 3.21.00, Ljubljana, Slovenska kinoteka TRAINSPOTTING

Režija: Danny Boyle; Velika Britanija; 94'V sodelovanju s Slovensko kinoteko. Film bo napovedal Irvine Welsh.

PONEDELJEK, 4. 3.19.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literatureZakaj spreminjamo politiko v mitologijo (in včasih tudi obratno)?

Sodelujejo: dr. Mirt Komel, dr. Aleš Debeljak, dr. Nikolai JeffsPovezuje: Kristina Božič

TOREK, 5. 3.18.00, Knjigarna Konzorcij(Po)ustvarjanje mitov s fantastično literaturo

Sodelujejo: Boštjan Gorenc Pižama, Sergej Hvala, Bojan MeserkoPovezuje: dr. Jakob J. Kenda

SREDA, 6. 3.19.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literatureUrbane legende

Pogovor z dr. Ambrožem Kvartičem Povezuje: Carmen L. Oven

SREDA, 6. 3.20.00, Ljubljana, Klub CDLITERARNI VEČER Z DRAGOM GLAMUZINO

Povezuje: Špela Kožar

ČETRTEK, 7. 3.11.00, Ljubljana, Cankarjev dom M3, M4Simpozij: Poetika in logika slovenskih mitov

Sodelujejo: dr. Zmago Šmitek, dr. Marija Stanonik, dr. Vladimir Nartnik, dr. Ljupčo Risteski, dr. Izar Lunaček, dr. Katja Hrobat, Damjan J. Ovsec, dr. Ljubinko Radenković

ČETRTEK, 7. 3.19.00, Ljubljana, Modri salon, Grand Hotel UnionO psihoterapevtski moči mitov

Pogovor z Matjažem Lunačkom, dr. med.Povezuje: dr. Manca Košir

ČETRTEK, 7. 3.20.00, Ljubljana, Kavarna SEMFinale proznih mnogobojev

Povezuje: Boštjan Gorenc- Pižama

PETEK, 8. 3.18.00, Ljubljana, Cankarjev dom, M3, M4 Mitologija na meji med vidnim in nevidnim

Sodelujejo: ddr. Evgen Bavčar, dr. Aksinja Kermauner, Nataša Zorc, Ljoba JenčePovezuje: Zoran Mihajlovič

SOBOTA, 9. 3.med 11.00 in 13.00 uro, Kavarna UnionVarietejček

Produkcija: Pripovedovalski Variete in Grand Hotel Union

SOBOTA, 9. 3.20.00, Ljubljana, Klub CDSLAVNOSTNI ZAKLJUČEK FESTIVALA: MITI NAŠI VSAKDANJI

Sodelujejo: Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič, Dušan ŠarotarPovezuje: Tina Kozin

FABULA PRED FABULO

PONEDELJEK, 18. 2.19.00, Kamnik, Matična knjižnica KamnikPogovor z Dušanom Šarotarjem

Povezuje: Tina Kozin

PONEDELJEK, 18. 2.19.00, Kranj, Mestna knjižnica KranjPogovor z Miho Mazzinijem

Povezuje: Tina Vrščaj

Sreda, 20. 2.19.00, Koper, Knjigarna LibrisLiterarno branje iz trilogije Marjana Tomšiča UROKI POLNE LUNE.

V sodelovanju s Slavističnim društvom Koper.

FILMSKI PROGRAM

SREDA, 27. 2. ob 20.05, TVS. Prvi programFilm po literarni predlogi Ilije Trojanowa:Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom (S. Komandarev, 2008)

NEDELJA, 3. 3. ob 21.00, Slovenska kinoteka Film po literarni predlogi Irvina Welsha:TRAINSPOTTING (D. Boyle, 1996)Pred projekcijo: filmski pogovor z Irvinom Welshem!Povezuje: Gorazd Trušnovec

katalog zalozba 2010.indd 55 4/2/10 11:20 AM

Mihail Šiškin, Fabula 2012

Foto

: Tom

až Z

ajel

šnik

Osrednji gostje Fabule 2013

Ilija Trojanow, rojen 1965 v Sofiji, je leta 1971 s starši emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, leta 1972 pa se je družina preselila v Kenijo, kjer je oče dobil službo kot inženir. Ilija je po štirih letih osnovnega šolanja v Nemčiji do leta 1984 živel v Nairobiju, kjer je maturiral. Potem je v Münchnu študiral pravo in etnologijo. Pisateljski prodor se mu je posrečil leta 2006 z romanom Zbiralec svetov. Živel in delal je na različnih koncih sveta, trenutno se je ustalil na Dunaju.

Eduardo Sánchez Rugeles se je rodil v Caracasu leta 1977 ter tam diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije, nato je v Madridu magistriral, zdaj pa na univerzi v Salamanci pripravlja doktorat. Pred romanom Ljubljana je že objavil romana Blue Label / Etiqueta Azul in Transilvania, unplugged, in s prvim leta 2010 v Venezu-eli zmagal na iberoameriškem literarnem natečaju Arturo Uslar Pietri ter tako prišel v finale kot nominiranec za nagrado, ki jo podeljujejo venezuelski literarni kritiki.

Irvinu Welshu, škotskemu pisatelju, rojene-mu leta 1958, je pisateljsko slavo prinesel roman Trainspotting (1993), ki mu je po prenosu na film v režiji Dannya Boyla vtisnil oznako kontroverznega pisatelja. Trenutno velja za enega najbolj priznanih, hkrati pa tudi razvpitih škotskih avtorjev. Omenje-nemu romanu je sledilo nadaljevanje z naslovom Porno (2002), nato pa še pet romanov, med njimi Posteljne skrivnosti kuharskih mojstrov (2006). Welsh piše tudi gledališke igre in filmske scenarije, sam je režiral tudi nekaj kratkih filmov.

Dorota Masłowska, rojena leta 1983, velja za eno najuspešnejših poljskih proznih in dramskih avtoric mlajše generacije. Že leta 2002 ji je pisateljsko slavo in številne nagrade prinesel romaneskni prvenec Polj-sko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo, njena gledališka besedila, drame, med njimi tudi Pri nas je vse v redu, pa so na sporedu nekaterih najbolj znanih svetovnih gledališč. Pred kratkim so omenjeno delo uprizorili tudi v ljubljanski Drami.

V Štihovi dvorani CD v Ljubljani bo nastopil v četrtek, 28. 2. 2013 ob 20. uri.

Foto

: Mar

cin

Now

ak

V Klubu CD v Ljubljanibo nastopil v sredo,27. 2. 2013 ob 20. uri.

V Klubu CD v Ljubljanibo nastopil v soboto,2. 3. 2013 ob 20. uri.

V Klubu CD v Ljubljanibo nastopila v nedeljo,3. 3. 2013 ob 20. uri.

Foto

: Jeff

rey

Del

anno

y

Drago Glamuzina (1967, Vrgorac) je eden najvidnejših sodobnih hrvaških pesnikov in pisateljev, ki se je uveljavil že s svojim pesniškim prvencem Mesarji (2001). Zanj je prejel več pomembnih nacionalnih nagrad, imamo pa ga tudi v slovenskem prevodu. Z nagrado T-portala potrjeni avtorjev prvi roman Trije (2008) je osupljivo prepričljivo in berljivo napisan tekst, ki Glamuzino postavlja ob bok najbolj sugestivnim hrvaškim prozaistom. Leto kasneje izide še odmevna pesniška zbirka Ali je to vse? Glamuzina je tudi eden od ustanoviteljev in direktor zagrebškega sejma knjig, bil je urednik pri založbah Profil in VBZ ter novinar in urednik pri dnevniku Vjesnik in tedniku Nacional. Leta 2002 je kot sourednik objavil pregled hrvaške erotične zgodbe Libido.hr.

V Klubu CD v Ljubljani bo nastopil v sredo, 6. 3. 2013 ob 20. uri.

Hanif Kureishi in Vesna Milek, Fabula 2012

Foto

: Tom

až Z

ajel

šnik

NOVO

NOVO

NOVO

Žepnice festivala so tudi e-knjige. Poiščite jih na Apple iBookstore in kmalu tudi v e-knjigarni in knjižnici Biblos (www.biblos.si)

Finalisti natečaja Prozni mnogoboji bodo letos prvič dobili svojo publikaci-jo: e-knjigo z zgodbami vseh finalistov!

Po koncu festivala bodo samo v knjigarni Beletrina na voljo žepnice festivala s podpisi avtorjev. Pohitite – količine so omejene!

Milan Kleč je pesnik, predvsem pa izviren pisatelj in dramatik, zazrt v fantastiko, absurd in grotesko. Rodil se je leta 1954 v Ljubljani, kjer je po končanem šolanju nekaj časa poučeval, nato pa se je kot samostojni književnik v celoti posvetil literaturi. Ob-javil je številne pesniške zbirke, gledališke igre, novele in romane. Prevajali so ga v srbščino, hrvaščino, angleščino, nemščino, italijanščino in ruščino. Prejel je nagrade zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev SKOJA (1989) ter istega leta (1989) tudi Župančičevo nagrado, leta 2006 pa še nagrado Prešernovega sklada. Letos bo izšel njegov najnovejši roman Ura resnice.

Marko Sosič je diplomirani gledališki in filmski režiser, rojen v Trstu leta 1958, ki se je na ustvarjalno pot v leposlovju podal leta 1991 z zbirko novelet Rosa na steklu. Šest let pozneje ji je sledil izjemno odmeven roman Balerina, balerina, ki je avtorju prinesel nagrado vstajenje, bil je tudi uvrščen med deset najboljših sloven-skih romanov po letu 1989, med finaliste za kresnika ter izbran za evropski projekt 100 slovanskih romanov. Po romanu Tito, amor mio (2005), ki je bil prav tako no-miniran za kresnika in hkrati za nagrado Prešernovega sklada, se je Sosič z zbirko kratkih zgodb Iz zemlje in sanj (2011) spet vrnil h kratki prozi. Ob tem je izdal tudi knjigo spominov Tisoč dni, dvesto noči in najnovejši roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino.

Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj iz Krškega je doslej objavila pesniški zbirki Nizki toni (Založba GOGA, 2005), Gospod, nekaj imamo za vas (Študentska založba, 2009) in roman Igranje (Mladinska knjiga, 2012). Za svoje literarno delo je prejela več nagrad, med njimi modro ptico na natečaju za najboljši roman (2012), naziv vitezinja poezije (2007), nagrado za naj-boljši prvenec (2005) in naziv najboljša mlada pesnica Slovenije (2001). Poleg pisanja se ukvarja z organizacijo in mo-deriranjem kulturnih dogodkov, literarnim mentorstvom in oblikovanjem keramike.

Dušan Šarotar, rojen leta 1968, je kot pisatelj prvič opozoril nase ob koncu prejšnjega tisočletja, ko je objavil prozno delo Potapljanje na dah. Nekajkrat se je preizkusil na polju poezije, spisal pa je tudi nekaj scenarijev za dokumentarne in igrane filme ter filmske portrete. Značilne za njegov celotni opus so metaforične in simbolne podobe, ki jih nemalokrat zaznamujejo tudi emocionalni vpadi. Te je mogoče najti tudi v delu Nostalgija, v katerem se prepletajo spomini na de-portacijo soboških Judov z razmišljanji o končnosti človeškega življenja.

Vsi štirje avtorji bodo nastopili na slavnostnem zaključku festivala v Klubu CD v Ljubljani v soboto, 9. marca ob 20. uri.

Foto

: Bor

ut P

eter

lin

Foto

: Jož

e Su

hado

lnik

Foto

: Jož

e Su

hado

lnik

Foto

: Agn

ese

Div

o

Žepna Beletrina

Drago GlamuzinaTrije Prevod: Jurij Hudolin, roman

Irvine WelshPogreto zelje Prevod: Breda Biščak, Andrej E. Skubic in Jernej Županič, kratke zgodbe

EDUARDO SÁNCHEZ RUGELESLjubljanaPrevod: Marjeta Prelesnik Drozg, roman

Ilija TrojanowTajanjePrevod: Mojca Kranjc, roman

Trije je roman nežne okrutnosti in obsedene mili-ne, bolestne sprevrženosti in čiste ljubezni, ki ne govori samo o avtorjevi liberalnosti, temveč tudi o nezmožnosti nadzorovati čustva, ki nas vedno pripeljejo tja, kamor smo najmanj pričakovali. Na ošvrk enostavna zgodba o ljubezenskem trikotniku se sprevrže v javno storijo, ki v svoji provokativnosti ne jenja do poslednje strani. Trije je roman, ki bralcu ne pusti dihati, zgodba o ljubezni, za katero nam ni jasno, ali jo poganja erotika, posesivnost ali gola objestnost, in nenazadnje pripoved, polna bodic in tolerance, seksa in milovanja, grobosti in nežno-sti – izvirna simbioza večplastnega sunka strasti.

Gabriel Guerrero, venezuelski zdomec v Španiji, se spominja svojega otroštva v eni od četrti Caracasa, kjer je bilo nekoč med otroško igro po naključju izgovorjeno ime Ljubljana. Eden njegovih vrstnikov je vprašal: »Glavno mesto Slovenije?«, Gabriel pa je izstrelil: »Ljubljana«. Carla, sestrica njegovega prijatelja, je tedaj vzkliknila: »Kako čudovito ime!« in kasneje dejala, da bi nekoč to mesto rada obiskala. Gabriel ji je tedaj obljubil, da se bosta nekega dne zagotovo srečala v tem mestu čudovitega imena. A preden se Gabrielove in Carline poti znova prekrižajo, minejo leta. Medtem se Gabriel poroči, dobi službo v manjši nevladni organizaciji, vendar ne v službi ne v zakonu ni srečen. S Carlo se čez leta res dogovorita za srečanje na Zmajskem mostu in preživita v Ljubljani romantične trenutke, ki Gabriela povsem prevzamejo in mu dramatično spremenijo življenje.

Roman Tajanje (2011) je dnevnik, ki ga neki nemški glaciolog piše kot strokovni vodja turističnega križarjenja okrog Antarktike. V bližino – vsaj za zdaj in vsaj za silo zašči-tenega – ljubljenega ledu se tako rekoč zateče pretresen zaradi smrti ledenika v Alpah, ki ga je dolga leta opazoval in proučeval. Med platnicami njegove be-ležnice pa ni le ladijski dnevnik, temveč tudi ironičen opis tistih varuhov narave, ki uničevanje planeta izrabljajo za lastno promocijo, predvsem pa refleksija o ne-moči stroke pred plenilsko logiko kapitala in njegove sužnje politike.

388 str.

5 €

265 str.

5 €340 str.

5 €

168 str.

5 €

Najnovejša zbirka kratkih zgodb enfant terribla sodobne škotske literature je avtorjev izbor njegovih starejših zgodb, ki so izhajale v različnih časopisih in drugih publikacijah. Mnogi kritiki ugotavljajo, da je Welsh predvsem mojster kratke zgodbe (tudi Trainspotting je bil sprva mišljen kot niz kratkih zgodb, ki naj bi jih povezovali skupni junaki), dokaz za takšne trditve pa je zagotovo njegova zadnja zbirka, ki združuje zgodbe, v katerih so poudarjene najbolj značilne Welsheve pisateljske vrline: divja domišljija, izostren občutek za narečni govor, smisel za črni humor, predvsem pa sposobnost ustvar-janja nekaterih najizvirnejših junakov sodobne književnosti.

STANKA HRASTELJ, MILAN KLEČ, MARKO SOSIČ, DUŠAN ŠAROTARMiti naši vsakdanji, kratke zgodbe

Štiri priznane slovenske pisatelje smo povabili, da napišejo kratke zgodbe, za katere naj poiščejo navdih v slovanski mitologiji. Tako spoznamo novodobno Lepo Vido, ki tokrat svoje bridke usode ne obžaluje, mladenko, ki na svojem potovanju v Kra-kow odkrije množico slovanskih božanstev in bajeslovnih bitij, žensko, ki se, da bi obvarovala svojega moža pred kaznijo, kot bela dama devinska spremeni v skalo, ter mladega pripravnika iz odvetniške pisarne, ki se mu ob nenavadnem srečanju razkriva v tančico skrivnosti zavita usoda, zapisana morda le v zvezdah. V vsaki izmed zgodb, katerih razpon seže od duhovitih vsakdanjih prigod do sanjskih podob, se zrcali nekaj skrivnostnega, nekaj, česar ne moremo popolnoma dojeti, nekaj, kar nas opominja, da je v našem vsakdanjiku marsikaj nepojasnljivega in da so naša življenja nemalokrat podobna — bajkam.

100 str.

5 €

Foto

: Tom

až Z

ajel

šnik

Amitav Ghosh, Fabula 2012

Pred zaključkom Fabule 2012

o programu

Literarni večeri z osrednjimi gosti Fabule

Na literarnih večerih v Cankarjevem domu bodo osrednji gostje Fabule 2013 brali iz svojih del in se pogovarjali o svojem literarnem ustvarjanju. Odlomke iz njihovih knjig v slovenščini bodo brali znani dramski igralci, z gosti pa se bodo pogovarjali izbrani poznavalci njihovih del.

Ilija Trojanow: Tajanje – srečanje glasbe in literature

Večer z enim osrednjih literarnih gostov letošnje Fabule Ilijo Trojanowom bo tudi glasbeno in gledališko obarvan. Avtor namreč prihaja v Ljubljano skupaj z glasbenim triom, s katerim bo nastopil na prav posebnem glasbeno-gledališkem večeru. Ilija Trojanow bo ob glasbeni spremljavi, ki jo je prav zanj napisal priznani južnoafriški skladatelj Hans Huyssen, interpretiral odlomke iz svojega najnovejše-ga romana Tajanje, ki je za to priložnost izšel tudi v slovenskem jeziku v odličnem prevodu Mojce Kranjc. V tem performansu, s katerim je avtor nastopil že v več evropskih gledališčih, bomo lahko doživeli spoj avtorjeve žive besede z glasbo, ki poustvarja in poudarja vzdušje romana ter značaje njegovih junakov.

FOKUS: MITOLOGIJA: KLJUČ DO RAZUMEVANJA PRETEKLOSTI ALI PO-POGLED V PRIHODNOST?

Mitologija je širok pojem, čeprav nam ob tej besedi navadno najprej pridejo na misel bajeslovna bitja, nacionalne mitologije in bajke. Vendar pa je mitologija precej več kot to. Na letošnji Fabuli bomo festivalski fokus namenili mitom, njiho-vemu vplivu na literaturo in kulturo, reinterpretaciji mitov, prav tako pa tudi novo-nastalim mitom, s katerimi si v časih hitrega tehnološkega napredka ter nepred-vidljivih družbenih sprememb pomagamo pojasnjevati sedanjost ter poizkušamo odstreti pogled v še neznano prihodnost.

Miti o literarnih zvezdah — poklon genijem ali premišljena reklama?

Že od nekdaj so nekaterim literarnim osebnostim pripisovali močno karizmo, o njih so se širile najrazličnejše, ne nujno resnične, govorice, za današnje literarne zvezde pa to morda velja še bolj kot je veljalo v preteklosti. Zakaj miti o literarnih zvezdah marsikdaj pripomorejo k uspešnosti posameznih avtorjev, in kdo te mite ustvarja? Je dandanes mit osebnosti pomembnejši od samega literarnega izdelka? O tem se bosta z moderatorko Tino Košir Mazi pogovarjala pisatelj in urednik Andrej Blatnik ter kom-parativist, urednik in programski vodja literarnega festivala Vilenica dr. Gašper Troha.

Mitologija mesta

Čeprav mite največkrat povezujemo s tradicijo in podeželjem, ni tančica, ki ob-daja »mestno« mitologijo, nič manj skrivnostna od tiste, ki se je spletla po vaseh. Miti se močneje oprijemljejo ruralnega, ker je ruralno starejše: pravo mesto v današnjem pomenu besede obstaja, vsaj pri nas, šele dobrih sto let, odkar se je v poznem devetnajstem stoletju začela pospešena urbanizacija. Takrat je nekdanji meščanski mir zamenjala naglica, preudarnost je izrinila nervoza, zavest je posta-jala odraz podzavesti, saloni so se preselili v kavarne, skodelica kave je bila odraz demokracije, cigareta je dogorevala hitreje, časnikarji so oblikovali javnost, mestni hrup je preglasil ptičje petje, mestni prah pa onesnažil zrak. Ali je res, da mesto brez kavarn, cigaret, naglice, nervoze in prometa ne bi bilo mesto? Ali pa so to le miti, ki so si jih izmislili meščani, da se lahko brez slabe vesti predajajo svojim raz-vadam? Kako se z meščanskimi miti hrani Ljubljana, kateri miti so se ohranili še iz avstro-ogrskih časov do danes? Kje je meja med videzom in doživljajem mesta? O vsem tem in še mnogočem drugem se bo z gosti pogovarjala publicistka in odgo-vorna urednica spletnega portala AirBeletrina Manca G. Renko.

Zakaj spreminjamo politiko v mitologijo (in včasih tudi obratno)?

V pogovoru, ki ga bo vodila novinarka Kristina Božič, se bodo priznani strokov-njaki dr. Aleš Debeljak, redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za druž-bene vede, pisatelj in publicist; dr. Mirt Komel, filozof in publicist ter sociolog in esejist dr. Nikolai Jeffs pogovarjali o političnih mitologijah, njihovem nastanku ter pomenu in vplivu na oblikovanje družbe in njenih vrednot.

(Po)ustvarjanje mitov s fantastično literaturo

Miti so prisotni v našem vsakdanjem življenju, v vsem, kar nas obdaja, še posebno pa v literaturi. Ob tem nikakor ne moremo zaobiti žanrov fantastične in znanstve-no-fantastične literature, v kateri miti včasih dobijo nekoliko drugačno, fantazijsko ali pa futuristično preobleko, včasih pa ohranijo svojo prvotno obliko. V pogovoru z gosti, ki ga bo vodil dr. Jakob J. Kenda, med drugim prevajalec slavnega Harryja Potterja v slovenščino, poleg tega pa zagotovo eden največjih poznavalcev fan-tastične literature pri nas, bomo skušali osvetliti vlogo mita v fantastični in znan-stveno-fantastični literaturi ter vlogo teh žanrov pri ustvarjanju novih mitologij oziroma njihov širši družbeni vpliv nasploh.

Četrtek, 28. 2. ob 20. uri, Štihova dvorana, CD.

Četrtek, 28. 2. ob 18. uri, Trubarjeva hiša literature.

Petek, 1. 3. ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature.

Ponedeljek, 4. 3. ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature.

Torek, 5. 3. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij.

Urbane legende

Po mestih se od ust do ust širijo nenavadne, vendar »resnične« zgodbe. To so sodobne pripovedke ali urbane legende. Med seboj si jih pripovedujejo prijatelji, znanci, sodelavci v službah, svojo pot pa najdejo tudi v medije ... Včasih se jim nasmehnemo, včasih se nad njimi zgrozimo, največkrat pa jih sprejemamo z ne-jevero. So se zares zgodile? Kako so nastale? Kaj iz njih odseva? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bo v pogovoru z voditeljico Carmen L. Oven razkril poznavalec in raziskovalec urbanih legend, etnolog dr. Ambrož Kvartič.

O psihoterapevtski moči mitov

Dr. Manca Košir se bo s psihoterapevtom Matjažem Lunačkom, ki se ukvarja tudi s psihoanalitično prakso in aplikacijo psihoanalize na področjih literature in vzgo-je, pogovarjala o psihoterapevtski moči mitov ter o tem, kako si je mogoče neka-tere mite včasih razlagati tudi nekoliko drugače, kot smo jih vajeni sicer razumeti.

Mitologija NA MEJI MED VIDNIM IN NEVIDNIM

Kako gledati življenje skozi simbole in kako skoznje videti svet, si ga bogatiti z do-mišljijo in risati nova obzorja mogočega? Ob slepoti oziroma slabovidnosti je vse-bina, ki je skrita v mitologiji, bogastvo ki napolnjuje boga za izražanje lastnih občut-kov, dojemanja sebe in odnosov v družbi. So miti, mitološka bitja, legende le do-mišljija, ali pa so resničnost, ki je ne znamo videti? Simbolizem duhovnega razvoja v mitologiji ter nadnaravne moči junakov — jih imajo lahko tudi slepi in slabovidni? Česa nas uči mitologija, kako nam lahko obogati življenje in kako nam pomaga ob notranjih izzivih v kritičnih življenjskih trenutkih? Kakšen pomen imajo pravljice, mitologija, legende na razmah domišljije za videče in slepe? To je le nekaj vprašanj, na katera bomo skušali najti odgovore v pogovoru, v katerem bodo sodelovali ddr. Evgen Bavčar, dr. Aksinja Kermauner, Ljoba Jenče in Nataša Zorc.

Mednarodni simpozij – Poetika in logika slovenskih mitov

Letošnji osrednji festivalski fokus bo zaokrožil mednarodni simpozij z naslovom Poetika in logika slovenskih mitov, ki smo ga pripravili v sodelovanju z etnologom dr. Zmagom Šmitkom in bo v sklopu festivala potekal v Cankarjevem domu.

»Čeprav mite odlikuje svoboda imaginacije, to niso besedila, ki bi nastajala brez notranje logike. Miti nam ponujajo ključe do razumevanja neke druge, vzporedne realnosti, ki smo se ji v novejšem času že nekoliko odtujili, a so jo poznale in ji sledile mnoge generacije naših prednikov.« Tako je zapisal naš ugledni etnolog dr. Šmitek, svoje poglede na mitologijo, od teoretičnih do terensko-raziskovalnih, pa bodo na simpoziju predstavili priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine.

Sreda, 6. 3. ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature.

Četrtek, 7. 3. ob 19. uri, Modri salon, Grand hotel Union.

Petek, 8. 3. ob 18. uri, Cankarjev dom, M3, M4.

Četrtek, 7. 3. ob 11. uri, Cankarjev dom, M3, M4.

Foto

: Tom

až Z

ajel

šnik

Finale proznih mnogobojev, Kavarna SEM, Fabula 2012

Spremlje-valni program

OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM

Fabula za najmlajše – Varietejček na Fabuli

Varietejček je program za promocijo branja med najmlajšimi, ki ga že četrto leto zapored pripravlja Pripovedovalski Variete v sodelovanju z Grand hotelom Union. Program poteka vsako soboto med 11.00 in 13.00 v kavarni Grand hotela Union in je sestavljen iz bralnih gnezd, predstave oziroma pripovedovanja in kreativnih delavnic.

Pripovedovalski Variete že več let aktivno goji sodobno odrsko pripoved, na-menjeno tako mladim kot tudi nekoliko starejšim poslušalcem. Vodita ga pripo-vedovalki Špela Frlic in Ana Duša, pogosto pa se jima pridružijo tudi izvajalci, ki so izšli iz pripovedovalskega kolektiva Za 2 groša fantazije. Mednje sodita tudi Rok Kušlan in Katja Preša, ki bosta v okviru festivala Fabula nastopila za otroke ljubljanskih vrtcev. Oba sta izkušena pripovedovalca, ki ju otroci dobro poznajo z zgoščenk Za 2 groša fantazije. Te so zadnjih devet let izhajale kot priloga vsako-kratni junijski številki revij Ciciban in Cicido. Na svojem repertoarju imata ljudske zgodbe z vsega sveta, ki jih vsakič sproti prilagodita številu in starosti poslušalcev.. SOBOTA, 3. 3.od 11.00 do 13.00 / Kavarna Union, Miklošičeva 1Varietejček

Tokrat bo na Varietejčku nastopila Katja Preša, dolgoletna članica kolektiva Za 2 groša fantazije in samostojna pripovedovalka, ki jo odlikuje predvsem izjemen smisel za humor, izražen tako v pripovedovanjih za odrasle kot tudi za mlajše po-slušalce.

SOBOTA, 9. 3.od 11.00 do 13.00 / Kavarna Union, Miklošičeva 1Varietejček

Na Varietejčku bo tokrat nastopil pripovedovalec Srečko Meh, dolgoletni član kolektiva Za 2 groša fantazije. Njegov zaščitni znak sta globok, umirjen glas in violina.

Podarimo si zgodbe

Na festivalu Fabula 2013 govorimo o mitih, ki nas spremljajo že iz davnine, in o tistih, ki jih izumljamo za prihodnost. A mitološka govorica je na poseben in neponovljiv način živa tudi v vsakem od nas. Vse otroke in njihove starše, vse

gimnazijce in študente ter seveda vse ostale zainteresirane vabimo, da nam na stojnico, ki bo v nedeljo, 3. marca stala na bolšjem trgu na Bregu, prinesete knjige, okrasje, različne predmete, najljubše kolačke, igrače, skratka kar koli, kar vam ve-liko pomeni in kar imate posebej radi, ter nam o izbranem darilu napišete kratko zgodbo: kaj izbrani predmet je, kaj vam pomeni in zakaj, od kod prihaja in zakaj ga imate tako radi. Na sejmu boste imeli priložnost svoja darilca predstaviti ter jih po želji izmenjati za druge prinesene predmete in druge zgodbe. S seboj domov pa boste odnesli tudi knjižno darilo Študentske založbe!

Beseda na obisku

Veliko ljudi se zaradi neprijaznih življenjskih okoliščin ne more udeleževati festi-valskih dogodkov, a se kljub temu želijo počutiti del dogajanja, uživati v kulturnih stvaritvah, priti v stik z zanimivimi ljudmi in bogatimi vsebinami. Zanje v okviru Fa-bule 2013 pripravljamo obiske posebej priljubljenih gledaliških in filmskih igralcev, ki bodo bolnikom in varovancem v teh ustanovah brali iz knjižnih novosti Žepne Beletrine.

PROZNI MNOGOBOJI V sklopu tega niza dogodkov, ki se iz leta v leto zvrstijo v mnogih slovenskih me-stih, je doslej nastopilo že več kot 400 avtorjev, ki so občinstvo navdušili, šokirali, očarali in nasmejali. Vedno znova se je izkazalo, da je zgodbarstvo še kako živo med slovenskimi amaterskimi pisatelji, čeprav so se med nastopajočimi včasih po-javila tudi nekatera znana pisateljska imena. Mnogoboji so postali sinonim za za-nimivo literarno druženje in nemalokrat tudi odskočna deska v slovenski literarni svet. Prozni mnogoboji bodo v letu 2013 oživili pet literarnih odrov po Sloveniji, in sicer v Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Celju in Kranju. FINALE PROZNIH MNO-GOBOJEV, na katerem se bodo soočile zmagovalne trojice vseh petih mnogobo-jev, bo tudi letos potekal v Ljubljani. Žirija treh literarnih strokovnjakov bo izbrala zmagovalno zgodbo, ki bo objavljena v reviji Literatura.

FABULA PRED FABULO

Že pred začetkom festivala Fabula bomo s serijo literarnih večerov po vsej Slo-veniji, ki bodo potekali v zadnjih tednih februarja 2013, aktivno napovedovali festivalsko dogajanje v različnih slovenskih mestih. K sodelovanju smo pritegnili nekatere slovenske knjižnice in knjigarne, v katerih bodo izbrani slovenski avtorji predstavili svoje najnovejše knjige.

FILMSKA PROJEKCIjA V SLOVENSKI KINOTEKI: TRAINSPOTTINGDanny Boyle, VB, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp

»Hiperkultni, ultradekadentni, maničnonihilistični, seropozitivni heroinonirični drive preluknjane generacije, ki vprašanj več ne potrebuje. Imajo vstopnico in za-nesljivo bodo ujeli vlak. Pouk: heroinu lahko pobegneš, življenju, ki si si ga nabral z njim, nikoli. Eden prelomnih filmov devetdesetih, ki je v prvo hollywoodsko ligo izstrelil režiserja Dannyja Boyla in igralca Ewana McGregorja, posnet po znameni-tem istoimenskem romanu avtorja Irvina Welsha. Temu škotskemu pisatelju, roje-nemu leta 1958, je pisateljsko slavo prinesel prav roman Trainspotting (1993),« je o filmu zapisal kritik Jurij Meden.

Projekcijo bo uvedel pogovor z Irvinom Welshem. V sodelovanju s Slovensko ki-noteko.

GLEDALIŠKA PREDSTAVA: PRI NAS JE VSE V REDU

Ob obisku pisateljice in dramske avtorice Dorote Masłowske na festivalu Fabula bo na sporedu ljubljanske Drame več ponovitev avtoričine zadnje gledališke igre Pri nas je vse v redu.

Prva slovenska uprizoritev igre Pri nas je vse v redu Dorote Masłowske v režiji Ivane Djilas ter izvedbi koproducentov SNG Drama Ljubljana in Društva Familija Ljubljana je kolaž slik urbanega človeka, ki presega klasične gledališke in dramske strukture. Gledalce skozi atraktivno gledališko pripoved, ki jo omogočajo tudi mobilna scenografija in inovativne videoprojekcije na odru Male drame, sooča s temami, ki vzbujajo strahove in se zato z njimi ne želimo ukvarjati. Govori o treh generacijah žensk, deklici, materi in babici, ki živijo v skromnem stanovanju in si večine dobrin in idealov, ki jih ponuja današnja hiperpotrošniška družba, ne mo-rejo privoščiti. Skozi njihove omejene svetove se sestavlja podoba življenja, ki je »reciklirano« iz spominov in zavrženih predmetov, iz nesmiselnih oglaševalskih ge-sel, iz neupoštevanja nasvetov za zdravo življenje in iz bogate ponudbe vsega, kar zanje ni dosegljivo. Junakinje živijo življenje v nekakšnem »negativu«. (Navedba iz promocijskega gradiva SNG Drama Ljubljana.)

Mala drama, 22. februar in 1. marec ob 20. uri.

Foto

: Tom

až Z

ajel

šnik

Mojca Kumerdej in Jurij Krpan, Fabula 2012

Reto Sorg, Fabula 2012

KOLOFON

Literature sveta – Fabula 2013

Borštnikov trg 2

1000 Ljubljana

Tel.: + 386 1 20 03 100

Fax.: + 386 1 25 22 618

E-mail: info@zalozba.org

Organizator: Študentska založba / Direktor: Tomaž Gerdina / Programski svet festivala: Miljana

Cunta, Tomaž Gerdina, Janina Kos, Anja Kovač, Marko Mikulin, Dušan Šarotar, Manca G. Renko, Aleš

Šteger, Renata Zamida / Programski vodja fabule 2013: Janina Kos / Promocija in PR: Renata Zamida

/ Tehnični direktor: Marko Hercog / Grafična podoba: Jure Legac (Juhuhu) / Izdelava spletne strani:

Neostudio / Izvedba: Denis Blagajčević, Igor Brlek, Timea Campbell, Rok Grča, Vida Črnivec, Tomaž

Gerdina, Marko Hercog, Branka Jeretina, Janina Kos, Anja Kovač, Renata Zamida

Organizator si pridržuje pravico do sprememb v programu, ki bodo pravočasno objavljene na spletni

strani festivala www.festival-fabula.org

Dodatne informacije in festivalsko gradivo so obiskovalcem na voljo na Infotočki festivala v Knjigarni

Beletrina na Novem trgu 2 vsak delovnik od 10. do 19. ure

Na vse dogodke je vstop brezplačen, razen na projekcijo filma Trainspotting v Slovenski kinoteki

ter na uprizoritev predstave Pri nas je vse v redu v SNG Drama. Brezplačne vstopnice za dogodke

v Cankarjevem domu lahko prevzamete v Informacijskem središču Cankarjevega doma v pasaži

Maximarketa ali v Knjigarni Beletrina na Novem trgu 2.

Vsi pogovori s tujimi gosti bodo simultano ali konsekutivno tolmačeni.

FABULA NA PORTALU WWW.AIRBELETRINA.SINa literarnem portalu Airbeletrina, ki spremlja ter s svežimi in novimi pogledi komentira literarno dogajanje pri nas in po svetu, bo prisoten tudi festival Fabula 2013. Festivalsko dogajanje bo mogoče na njihovi spletni strani spremljati tudi prek napovednikov, reportaž, fotografij in videoposnetkov.

FESTIVAL SOFINANCIRA

ORGANIZATOR KOPRODUCENT

MEDIJSKI POKROVITELJI