Ljudska univerza Ptuj EKONOMIJA

Ljudska univerza PtujLjudska univerza Ptuj

EKONOMIJAEKONOMIJA

Simona Lebar Planec, dipl.ekon.

11

PREGLED VSEBINEPREGLED VSEBINE

1. Ekonomski problem1. Ekonomski problem

2. Gospodarska dejavnost in posameznik2. Gospodarska dejavnost in posameznik

3. Proizvodnja3. Proizvodnja

4. Trg in konkurenca4. Trg in konkurenca

22

Z EKONOMIJO SE HOTE ALI Z EKONOMIJO SE HOTE ALI NEHOTE UKVARJAMO VSI LJUDJENEHOTE UKVARJAMO VSI LJUDJE

VPRAŠANJA:VPRAŠANJA:- Kako optimalno porabiti mesečno plačo?Kako optimalno porabiti mesečno plačo?- Koliko časa porabiti za delo ali za hobi?Koliko časa porabiti za delo ali za hobi?- Kaj skuhati za večerjo ob delovniku?Kaj skuhati za večerjo ob delovniku?- Ali kupiti večje stanovanje ali porabiti ves Ali kupiti večje stanovanje ali porabiti ves

denar?denar?- Ali se splača rediti v hlevu prašiče?Ali se splača rediti v hlevu prašiče?- Ali kupimo novo peč za centralno?Ali kupimo novo peč za centralno?

PRETEŽNO SO TO EKONOMSKI PROBLEMIPRETEŽNO SO TO EKONOMSKI PROBLEMI33

EKONOMIJA POZNA ODGOVORE:EKONOMIJA POZNA ODGOVORE:

Zakaj nihče nima vsega in da moramo biti Zakaj nihče nima vsega in da moramo biti varčni,varčni,

Zakaj nikoli nimamo dovolj denarja in zakaj Zakaj nikoli nimamo dovolj denarja in zakaj moramo vse plačati,moramo vse plačati,

Zakaj moramo nenehno izbirati in zakaj več Zakaj moramo nenehno izbirati in zakaj več ene dobrine nujno pomenijo manj druge,ene dobrine nujno pomenijo manj druge,

S katerimi ekonomskimi vprašanji se srečuje S katerimi ekonomskimi vprašanji se srečuje vsaka družba in zakaj se v sodobnem vsaka družba in zakaj se v sodobnem gospodarstvu vse zgodi na trgu,gospodarstvu vse zgodi na trgu,

Kako je vse v gospodarstvu povezano in kaj Kako je vse v gospodarstvu povezano in kaj ima z vsem tem opraviti ekonomija.ima z vsem tem opraviti ekonomija.

44

KAJ JE EKONOMIJA??

je nauk o gospodarjenju,je nauk o gospodarjenju,

je zelo praktična veda, saj obravnava stvari, ki je zelo praktična veda, saj obravnava stvari, ki se nas v življenju neposredno tičejo in o katerih se nas v življenju neposredno tičejo in o katerih moramo razmišljati vsak dan,moramo razmišljati vsak dan,

pojem gospodarjenja zajema različne človekove pojem gospodarjenja zajema različne človekove dejavnosti. Vsakdo gospodari v drugačnih dejavnosti. Vsakdo gospodari v drugačnih okoliščinah in ima na razpolago drugačna okoliščinah in ima na razpolago drugačna sredstva.sredstva.

55

KAJ JE EKONOMIJA?

Ukvarja se z zadevami, povezanimi s Ukvarja se z zadevami, povezanimi s

posamezniki, družinami, političnimi in posamezniki, družinami, političnimi in ekonomskimi ukrepi ter poslovnimi ekonomskimi ukrepi ter poslovnimi odločitvami podjetij, bank, drugih ustanov odločitvami podjetij, bank, drugih ustanov (bolnišnice…).(bolnišnice…).

V ekonomiji preučujemo, kako se vedejo V ekonomiji preučujemo, kako se vedejo podjetniki, porabniki, varčevalci in investitorji, podjetniki, porabniki, varčevalci in investitorji, kako razmišljajo, kaj upoštevajo pri odločanju kako razmišljajo, kaj upoštevajo pri odločanju in kako zaradi teh odločitev deluje in kako zaradi teh odločitev deluje gospodarstvo kot celota.gospodarstvo kot celota. 66

EKONOMSKI PROBLEM

Potrošniki (gospodinjstva) in podjetja Potrošniki (gospodinjstva) in podjetja delujejo v nenehnem neravnotežju med delujejo v nenehnem neravnotežju med svojimi željami (potrebami) ter omejenimi svojimi željami (potrebami) ter omejenimi materialnimi sredstvi, s katerimi lahko te materialnimi sredstvi, s katerimi lahko te želje potešijo oz. zadovoljijo.želje potešijo oz. zadovoljijo.

Razpoložljiva sredstva moramo zato Razpoložljiva sredstva moramo zato uporabljati zelo tehtno, preudarno, da bi uporabljati zelo tehtno, preudarno, da bi dosegli kar največ.dosegli kar največ.

To neravnotežno razmerje pomeni To neravnotežno razmerje pomeni ekonomski problem.ekonomski problem.

77

TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEMTEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM

SREDSTVA : POTREBESREDSTVA : POTREBE

(omejena) (neomejene)(omejena) (neomejene)

88

EKONOMSKI OSEBKI IMAMOEKONOMSKI OSEBKI IMAMO

TEMELJNE EKONOMSKE VLOGETEMELJNE EKONOMSKE VLOGE

GOSPODINJSTVAGOSPODINJSTVA PODJETJAPODJETJA

(potrošniki) (potrošniki) (proizvajalci)(proizvajalci)

DRŽAVADRŽAVA

(potrošnik in proizvajalec)(potrošnik in proizvajalec)

99

Pozamezniki oz. gospodinjstvaPozamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki, smo potrošniki, ki z denarnimi dohodki kupujemo dobrine in ki z denarnimi dohodki kupujemo dobrine in skušamo zadovoljiti kar največ osebnih potreb. skušamo zadovoljiti kar največ osebnih potreb.

PodjetjaPodjetja so proizvajalci , ki morajo racionalno so proizvajalci , ki morajo racionalno razporejati proizvodne dejavnike in proizvodne razporejati proizvodne dejavnike in proizvodne dobrine. dobrine.

DržavaDržava, v javnih podjetjih proizvaja javne dobrine,, v javnih podjetjih proizvaja javne dobrine,

hkrati pa so državne ustanove veliki potrošnikihkrati pa so državne ustanove veliki potrošniki

1010

Sredstva uporabljamo najbolj Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito, če:učinkovito, če:

- z vloženimi sredstvi dosežemo - z vloženimi sredstvi dosežemo največji mogoči učinek,največji mogoči učinek,

- želeni učinek dosežemo s čim manjšo - želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo sredstev.porabo sredstev.

1111

EKONOMSKI PROBLEM IN EKONOMSKI PROBLEM IN GOSPODARJENJEGOSPODARJENJE

Ekonomski problem zaradi katerega Ekonomski problem zaradi katerega moramo vsi ekonomski osebki ravnati moramo vsi ekonomski osebki ravnati kar najbolj racionalno, premišljeno je kar najbolj racionalno, premišljeno je to, da so sredstva, ki so na voljo za to, da so sredstva, ki so na voljo za proizvodnjo, potem pa tudi proizvodnjo, potem pa tudi proizvedena količina dobrin, omejena.proizvedena količina dobrin, omejena.

1212

DOBRINEDOBRINE

PROSTE (NEEKONOMSKE DOBRINE)PROSTE (NEEKONOMSKE DOBRINE) – – sončna svetloba, toplota, zrak. Porabljamo sončna svetloba, toplota, zrak. Porabljamo jih lahko neomejeno, nimajo cene in z njimi jih lahko neomejeno, nimajo cene in z njimi ni treba gospodariti. Ekonomija se z njimi ne ni treba gospodariti. Ekonomija se z njimi ne ukvarja.ukvarja.

RELATIVNO REDKE (EKONOMSKE) RELATIVNO REDKE (EKONOMSKE) DOBRINEDOBRINE – nahajajo se v omejenih – nahajajo se v omejenih količinah in so predmet gospodarjenja, količinah in so predmet gospodarjenja, pomembna je njihova cena, ki jo je treba za pomembna je njihova cena, ki jo je treba za te dobrine plačati, da jih lahko dobimo in te dobrine plačati, da jih lahko dobimo in uporabljamo.uporabljamo. 1313

RELATIVNA REDKOST DOBRINRELATIVNA REDKOST DOBRIN

Ko govorimo o omejenosti sredstev oz. dobrin

- ne gre samo za količino ampak,

- za razmerje med razpoložljivo količino dobrin in človeškimi potrebami.

Kadar je dobrin manj kot znašajo potrebe ljudi gre za ekonomske oz. relativno redke dobrine.

Denar ni dobrina, denar omogoča da Denar ni dobrina, denar omogoča da pridobimo dobrinepridobimo dobrine

1414

RELATIVNA REDKOST DOBRINRELATIVNA REDKOST DOBRIN

Ko so dobrine relativno redke, moramo z njimi Ko so dobrine relativno redke, moramo z njimi gospodariti. To pomeni, da družba mora gospodariti. To pomeni, da družba mora oblikovati mehanizem, s katerim določa kdo, oblikovati mehanizem, s katerim določa kdo, v kakšnem obsegu in kdaj lahko dobi v kakšnem obsegu in kdaj lahko dobi posamezno ekonomsko dobrino.posamezno ekonomsko dobrino.

Relativna redkost dobrin se izraža s ceno Relativna redkost dobrin se izraža s ceno dobrine.dobrine.

DOBRINEPOTREBE PO

DOBRINI

..

REPRODUKCIJSKI PROCES(proces družbene reprodukcije)

Je gospodarski proces, ki proizvaja vse Je gospodarski proces, ki proizvaja vse tisto kar ekonomski osebki potrebujejo tisto kar ekonomski osebki potrebujejo za zadovoljevanje svojih potreb.za zadovoljevanje svojih potreb.

Gospodarski proces = družbeni proces Gospodarski proces = družbeni proces

(producenti se neposredno ali posredno (producenti se neposredno ali posredno povezujejo v sistem medsebojne povezujejo v sistem medsebojne povezanosti , odvisnosti)povezanosti , odvisnosti)

1616

Za gospodarjenje so bistvene tri Za gospodarjenje so bistvene tri prvine:prvine:

1. človeške potrebe,1. človeške potrebe,

2. omejenost sredstev za njihovo 2. omejenost sredstev za njihovo zadovoljevanje,zadovoljevanje,

3. zavestna dejavnost za zmanjšanje 3. zavestna dejavnost za zmanjšanje omejenosti sredstev.omejenosti sredstev.

1717

ZAKAJ PRAVIMO, DA JE ZAKAJ PRAVIMO, DA JE REPRODUKCIJSKI PROCES?REPRODUKCIJSKI PROCES?

Zaradi obnavljanja in širjenja potreb, Zaradi obnavljanja in širjenja potreb, ko se veča število prebivalcev in se ko se veča število prebivalcev in se zvišuje življenjska raven, se proces zvišuje življenjska raven, se proces produkcije nenehno obnavlja, po produkcije nenehno obnavlja, po navadi še v večjem, razširjenem navadi še v večjem, razširjenem obsegu.obsegu.

1818

V družbenem procesu se V družbenem procesu se usklajujejo odgovori na usklajujejo odgovori na

ekonomska vprašanja družbe:ekonomska vprašanja družbe:

• KAJ se bo v družbi produciralo in v KAKŠNIH količinah,

• KAKO, KDO bo proizvajal dobrine in s kakšnimi sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku,

• ZA KOGA bodo dobrine proizvedene.

1919

VPRAŠANJA

Pojavijo se v vsaki družbi (v razviti in

nerazviti).

Ne bi jih bilo, če bi bila sredstva

neomejena.

Različni družbenoekonom

ski sistemi jih rešujejo drugače.

2020

TEHNIČNI IN DRUŽBENI VIDIK TEHNIČNI IN DRUŽBENI VIDIK EKONOMSKIH PROCESOV V EKONOMSKIH PROCESOV V

DRUŽBIDRUŽBI Bistvo procesa gospodarjenja je zadovoljevanje potreb Bistvo procesa gospodarjenja je zadovoljevanje potreb

oz. želja ljudi. oz. želja ljudi.

Potrebe zadovoljujemo z dobrinami ali storitvami. Potrebe zadovoljujemo z dobrinami ali storitvami.

Dobrine so stvarne, lahko jih vidimo, otipamo, Dobrine so stvarne, lahko jih vidimo, otipamo, merimo…merimo…

Storitve niso v stvarni obliki, so dejavnost, ki traja Storitve niso v stvarni obliki, so dejavnost, ki traja nekaj časa in da rezultat (striženje – frizura)nekaj časa in da rezultat (striženje – frizura)

2121

Značilnosti procesa reprodukcije ali Značilnosti procesa reprodukcije ali

procesa materialne reprodukcijeprocesa materialne reprodukcije

Je nenehno obnavljanje produkcije dobrin instoritev, v katerem se porabljajo delo insredstva.

Pomemben je razvoj tehnologije od njene razvitosti odvisno kako in kaj bomo proizvajali.

2222

Značilnosti procesa reprodukcije ali Značilnosti procesa reprodukcije ali

procesa materialne reprodukcijeprocesa materialne reprodukcije

-- delitev dela med podjetji - delitev dela med delitev dela med podjetji - delitev dela med delavcidelavci

- lahko je: nacionalna ali - lahko je: nacionalna ali

mednarodna.mednarodna.

Pomembna je tudi delitev dela

Družbena delitev dela

Tehnična delitev dela

2323

PROCES REPRODUKCIJE IMA DVA PROCES REPRODUKCIJE IMA DVA VIDIKAVIDIKA

TEHNIČNI ALI MATERIALNI TEHNIČNI ALI MATERIALNI DRUŽBENI DRUŽBENI PROCESPROCES

PROCESPROCES

2424

TEHNIČNO ALI MATERIALNI TEHNIČNO ALI MATERIALNI PROCESPROCES

Gre za preoblikovanje naravnih in drugih Gre za preoblikovanje naravnih in drugih proizvedenih predmetov (dela in sredstev) proizvedenih predmetov (dela in sredstev) v dobrine in storitve, s katerimi v dobrine in storitve, s katerimi zadovoljujemo potrebe ljudi.zadovoljujemo potrebe ljudi.

2525

DRUŽBENI PROCESDRUŽBENI PROCES

Ljudje vstopajo v določene Ljudje vstopajo v določene produkcijske odnose in se človeško produkcijske odnose in se človeško delo združuje s proizvajalnimi delo združuje s proizvajalnimi sredstvi.sredstvi.

Med družbenimi odnosi so Med družbenimi odnosi so najpomembnejši lastninski odnosi. najpomembnejši lastninski odnosi.

2626

OBLIKE REŠEVANJA OBLIKE REŠEVANJA EKONOMSKEGA PROBLEMAEKONOMSKEGA PROBLEMA

Rešujemo ga z nenehnim prilagajanjem Rešujemo ga z nenehnim prilagajanjem razpoložljivih sredstev s cilji, ki jih ekonomskirazpoložljivih sredstev s cilji, ki jih ekonomskiosebki želijo doseči, za zadovoljitev osebki želijo doseči, za zadovoljitev

družbenihdružbenihin osebnih potreb.in osebnih potreb.

To dejavnost imenujemo:To dejavnost imenujemo:EKONOMSKI KROŽNI TOKEKONOMSKI KROŽNI TOK

2727

EKONOMSKI SUBJEKTI V EKONOMSKEM EKONOMSKI SUBJEKTI V EKONOMSKEM KROŽNEM TOKUKROŽNEM TOKU

GOSPODINJSTVA(družine, neprofitne

ustanove)

PODJETJA(produkcijske

enote, industrija, kmetijstvo,

rudarstvo…)

2828

materialni materialni tok tok plačilo za storitve plačilo za storitve denarnidenarni produkcijski f.produkcijski f. produkc. faktorjev produkc. faktorjev toktok

potrošne izdatki potrošn. potrošne izdatki potrošn. dobrine za nakup dobrin dobrine za nakup dobrin

TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV

TRG POTROŠNIH TRG POTROŠNIH

DOBRINDOBRIN

PODJETJA (produkcijske enote)

GOSPODINJSTVA(potrošne enote)

2929

RAZLAGA SHEMERAZLAGA SHEME

1. Gospodinjstva vlagajo svoj napor, ideje in1. Gospodinjstva vlagajo svoj napor, ideje inčas preko trga proizvodnih dejavnikov, včas preko trga proizvodnih dejavnikov, vpodjetja.podjetja.

2. Podjetja s pomočjo proizvodnih 2. Podjetja s pomočjo proizvodnih dejavnikovdejavnikov

proizvajajo dobrine, ki jih prodajajoproizvajajo dobrine, ki jih prodajajogospodinjstvom na trgu potrošnih dobrin.gospodinjstvom na trgu potrošnih dobrin.

3030

Stvarno gospodarstvoStvarno gospodarstvo

- Gospodinjstva ne porabijo vseh dohodkov Gospodinjstva ne porabijo vseh dohodkov – varčujejo– varčujejo

- Podjetja pa morajo investirati v nove Podjetja pa morajo investirati v nove obrate – denar si izposodijo ali varčujejoobrate – denar si izposodijo ali varčujejo

- pojavi se finančni trg (nova shema)- pojavi se finančni trg (nova shema)

3131

FINANČNI TRGFINANČNI TRG

Gospodinjstva ne porabijo vseh svojihGospodinjstva ne porabijo vseh svojih

dohodkov, ampak tudi varčujejo. dohodkov, ampak tudi varčujejo.

Na finančnem trgu ponujajo svoje Na finančnem trgu ponujajo svoje prihranke,prihranke,

podjetja pa po njih povprašujejo, da podjetja pa po njih povprašujejo, da lahkolahko

investirajo.investirajo.

3232

TRG KAPITALNIH DOBRINTRG KAPITALNIH DOBRIN

Je nova oblika trga.Je nova oblika trga.

Podjetja proizvajajo dve vrsti dobrinPodjetja proizvajajo dve vrsti dobrin

Potrošne dobrinePotrošne dobrine Kapitalne dobrineKapitalne dobrine(kup. gospodinjstva) (stroji, gradbeni mat.)(kup. gospodinjstva) (stroji, gradbeni mat.)

kupujejo podjetja za kupujejo podjetja za

širjenje proizvodnješirjenje proizvodnje

3333

Primer:Primer:

Ameriško računalniško podjetje X se očitno ni Ameriško računalniško podjetje X se očitno ni mogel izogniti drugemu valu odpuščanj. Kot so mogel izogniti drugemu valu odpuščanj. Kot so sporočili v torek, bodo odpustili še 4000 sporočili v torek, bodo odpustili še 4000 delavcev, tako da se bodo skupno število delavcev, tako da se bodo skupno število ukinjenih delovnih mest letos povzpelo na 8500 ukinjenih delovnih mest letos povzpelo na 8500 delavcev, to pa je približno 12 odstotkov vseh delavcev, to pa je približno 12 odstotkov vseh zaposlenih. Kot razlog za omenjeno odločitev v zaposlenih. Kot razlog za omenjeno odločitev v podjetju navajajo poslabšanje gospodarskih podjetju navajajo poslabšanje gospodarskih razmer. Izvršni direktor podjetja x je pojasnil, da razmer. Izvršni direktor podjetja x je pojasnil, da so prisiljeni v obdobju, ko se je povpraševanje so prisiljeni v obdobju, ko se je povpraševanje po izdelkih občutno zmanjšalo, aktivno ukrepati.po izdelkih občutno zmanjšalo, aktivno ukrepati.

3434

Kakšne bodo posledice?Kakšne bodo posledice?

Brezposelni bodo kupovali manj Brezposelni bodo kupovali manj potrošnih dobrin,potrošnih dobrin,

Zato se bodo zmanjšali tudi zaslužki Zato se bodo zmanjšali tudi zaslužki podjetij,podjetij,

Zmanjševale se bodo plače ali celo Zmanjševale se bodo plače ali celo odpuščanje delavcev,odpuščanje delavcev,

3535

Rešitve?Rešitve?

Da bi ponovno oživel krožni tok mora:Da bi ponovno oživel krožni tok mora:

Centralna banka znižati obrestno mero za Centralna banka znižati obrestno mero za posojila, zvišati obresti za depozit in s tem posojila, zvišati obresti za depozit in s tem spodbuditi povpraševanje. Večje spodbuditi povpraševanje. Večje povpraševanje bo omogočilo večjo povpraševanje bo omogočilo večjo proizvodnjo in odpiranje novih mest.proizvodnjo in odpiranje novih mest.

KROŽNI TOK SE NE SME PREKINITI- SKRB KROŽNI TOK SE NE SME PREKINITI- SKRB DRŽAVEDRŽAVE

3636

2. GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIK

CELOTNA GOSPODARSKA DEJAVNOST CELOTNA GOSPODARSKA DEJAVNOST IZVIRA IZ POTREBE LJUDI!IZVIRA IZ POTREBE LJUDI!

POTREBE SO TISTO, KAR JE ZA LJUDI POTREBE SO TISTO, KAR JE ZA LJUDI NAJBOLJ ZNAČILNO.NAJBOLJ ZNAČILNO.

3737

KAKO SE HIERARHIČNO ZADOVOLJUJEJO KAKO SE HIERARHIČNO ZADOVOLJUJEJO POTREBE?POTREBE?

ALI SE VSE POTREBE ČLOVEKA ZADOVOLJUJE Z ALI SE VSE POTREBE ČLOVEKA ZADOVOLJUJE Z EKONOMSKIMI DOBRINAMI?EKONOMSKIMI DOBRINAMI?

(NE)(NE)

Klasifikacija potreb (psiholog, Abraham Maslow)Klasifikacija potreb (psiholog, Abraham Maslow)

1.1. Fiziološke potrebe (hrana, pijača, toplota)Fiziološke potrebe (hrana, pijača, toplota)

2.2. Potrebe po varnosti (stanovanje)Potrebe po varnosti (stanovanje)

3.3. Potreba po pripadnosti, po ljubezniPotreba po pripadnosti, po ljubezni

4.4. Potreba po spoštovanju in samospoštovanjuPotreba po spoštovanju in samospoštovanju

5.5. Potreba po samouresničevanju (kariera, talent)Potreba po samouresničevanju (kariera, talent)

3838

GOSPODARSKA DEJAVNOST IN GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIKPOSAMEZNIK

Bistvo potreb je, Poznati moramoBistvo potreb je, Poznati moramoda jih čutimo kot sredstvo, s da jih čutimo kot sredstvo, s

katerimkaterimnezadovoljstvo dosežemo ta ciljnezadovoljstvo dosežemo ta cilj

Pri uporabi sredstev Pri uporabi sredstev se srečujemo z omejitvamise srečujemo z omejitvami

EKONOMSKE POTREBE

3939

EKONOMSKE POTREBEEKONOMSKE POTREBE

Pri ekonomskih potrebah se srečujemo s problemom relativne redkosti in izbire, kar je bistvo temeljnega ekonomskega problema.

Potrebe delimo na:

1) Posameznikove – osebne, individualne potrebe Posameznikove – osebne, individualne potrebe (hrana, obleka, obutev)

2) 2) Družbene Družbene (bolnišnice, šole,izobraževanje, zabava, (bolnišnice, šole,izobraževanje, zabava, policija, vojska, sodstvo)policija, vojska, sodstvo)

4040

EKONOMSKE POTREBEEKONOMSKE POTREBE

Delimo jih še lahko na:Delimo jih še lahko na:

1)1)Primarne potrebe Primarne potrebe (zadovoljevanje teh (zadovoljevanje teh potreb v večji meri zagotavlja človekov potreb v večji meri zagotavlja človekov razvoj) – EKSISTENČNErazvoj) – EKSISTENČNE

2)2)Sekundarne potrebe Sekundarne potrebe (so manj nujne – (so manj nujne – umetniške, znanstvene, verske, umetniške, znanstvene, verske, politične)politične)

4141

ZNAČILNOSTI POTREBZNAČILNOSTI POTREB

• So neomejene, z gospodarskim napredkom se širijo, So neomejene, z gospodarskim napredkom se širijo, razvijajorazvijajo

• Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo določeno količino neke dobrinedoločeno količino neke dobrine

• Potreba se lahko preusmeri v drugo in jo vsaj deloma Potreba se lahko preusmeri v drugo in jo vsaj deloma zadovoljimozadovoljimo

• Potrebe so izrazito subjektivnePotrebe so izrazito subjektivne• Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo z Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo z

drugimi (substitutne, ora ali fanta)drugimi (substitutne, ora ali fanta)• Nekatere potrebe so takšne, da za njihovo Nekatere potrebe so takšne, da za njihovo

zadovoljitev potrebujemo več dobrin hkrati zadovoljitev potrebujemo več dobrin hkrati (komplementarne – avto, bencin)(komplementarne – avto, bencin)

• Nekatere potrebe se obnavljajo, druge potrebe so Nekatere potrebe se obnavljajo, druge potrebe so trajne in jih zadovoljujemo konstantnotrajne in jih zadovoljujemo konstantno

4242

DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGODOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO

Dobrina je vsako dosegljivo Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo. kakšno potrebo.

To sposobnost imenujemo To sposobnost imenujemo koristnost koristnost dobrine.dobrine.

4343

Dobrine moramo predelati, obdelati in Dobrine moramo predelati, obdelati in dodelati v takšno obliko , v katerih jih dodelati v takšno obliko , v katerih jih navadno uporabljamo.navadno uporabljamo.

Vanje vložimo delo in sredstva.Vanje vložimo delo in sredstva.

Proizvedeno dobrino v uporabni obliki pa Proizvedeno dobrino v uporabni obliki pa imenujemo imenujemo proizvodproizvod..


4444

Proizvode proizvajamo za lastno uporabo Proizvode proizvajamo za lastno uporabo ali za trg.ali za trg.

Kadar je proizvod namenjen prodaji oz. Kadar je proizvod namenjen prodaji oz. menjavi, govorimo o menjavi, govorimo o blagu.blagu.


4545

RAZMERJE MED DOBRINO, RAZMERJE MED DOBRINO, PROIZVODOM IN BLAGOMPROIZVODOM IN BLAGOM

DOBRINE PROIZVODI BLAGO

4646

DOBRINEDOBRINE

POTROŠNE DOBRINE(hrana, oblačila,

pohištvo)

POTROŠNE DOBRINE(hrana, oblačila,

pohištvo)PRODUKCIJSKE DOBRINEPRODUKCIJSKE DOBRINE

REPRODUKCIJSKE DOBRINE

(vgradni in sestavni deli za druge proizvode)

INVESTICISIJSKE DOBRINE

(dobrine, s pomočjo katerih izdelujemo

druge dobrine )

4747

KORISTNOST DOBRINEKORISTNOST DOBRINE

Koristnost je značilnost dobrine, zaradi katere bi jo posameznik želel kupiti.

S svojo koristnostjo dobrina zadovolji določeno potrebo posameznika.

4848

ZAKON PADAJOČE MEJNE ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTIKORISTNOSTI

Temelji na odvisnosti med koristnostjo, ki jo daje enota neke dobrine in količino te dobrine, s katero lastnik že razpolaga.

Ta zakon pravi, da koristnost dodatne enote dobrine z vsako naslednjo enoto pada. To pomeni: čim več neke dobrine imamo, tem manj nam pomeni dodatna enota iste dobrine.

4949


Primer:Primer:

- celotna koristnost = nam daje skupno zadovoljstvo ali korist celotna koristnost = nam daje skupno zadovoljstvo ali korist od vseh enot dobrin (TU= seštevek MU)od vseh enot dobrin (TU= seštevek MU)

- Mejna-marginalna-dodatna korist = gre za prirast Mejna-marginalna-dodatna korist = gre za prirast koristnosti, ki nam jo daje vsaka dodatna enota. Ker je koristnosti, ki nam jo daje vsaka dodatna enota. Ker je potreba zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost potreba zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znižuje. znižuje.

Število čok. piškotov

Celotna koristnost

(TU)

Mejna koristnost

(MU)

0 0 -

1 4 4

2 7 3

3 9 2

4 10 1

5 10 0

5050


Graf:Graf:

Celotna korist Mejna koristCelotna korist Mejna korist

1010

55

4 4 4 4

0 količina 0 količina 0 količina 0 količina

5151

KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE POSAMEZNIKA O

NAKUPU Pri nakupu potrošnik primerja, tehta mejno Pri nakupu potrošnik primerja, tehta mejno koristnost dobrine s ceno oz. z denarnim koristnost dobrine s ceno oz. z denarnim zneskom, ki ga mora plačati zanjo.zneskom, ki ga mora plačati zanjo.

Pri nakupu se mora potrošnik odločati o Pri nakupu se mora potrošnik odločati o neki uravnoteženi strukturi nakupa, saj ne neki uravnoteženi strukturi nakupa, saj ne kupuje le eno dobrino.kupuje le eno dobrino.

Pojavi se problem: potrošnik razpolaga z Pojavi se problem: potrošnik razpolaga z določenim zneskom denarnih sredstev, ki določenim zneskom denarnih sredstev, ki ga lahko uporabi, kupiti pa mora določene ga lahko uporabi, kupiti pa mora določene količine različnih dobrin in to tako, da bo količine različnih dobrin in to tako, da bo dosegel največjo skupno KORIST.dosegel največjo skupno KORIST. 5252

KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE POSAMEZNIKA O NAKUPU

Potrošnik se pri odločanju srečuje z Potrošnik se pri odločanju srečuje z dvemadvema

omejitvama:omejitvama:

1.1. razpoložljivimi denarnimi sredstvirazpoložljivimi denarnimi sredstvi

2.2. cenami dobrincenami dobrin

5353


Ko se potrošnik odloča, mora razmišljati o ceni in koristnosti obenem.

Če je neka dobrina trikrat dražja, jo bo kupil le, če mu bo dala trikrat večjo koristnost.

Potrošnik ravna v skladu z OPTIMALNO KOŠARICO NAKUPA

5454


Ekonomski problem:Ekonomski problem:

Omejitve:Razpoložljiva

denarna sredstva

Cilj:Največja skupna

koristnost dobrin

5555

PREMICA ALTERNATIVNIH PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE- PREMICA MOŽNOSTI POTROŠNJE- PREMICA

CENECENE Prikazuje nam vse mogoče kombinacije Prikazuje nam vse mogoče kombinacije

nakupa dveh dobrin ob danem dohodku in nakupa dveh dobrin ob danem dohodku in danih cenah.danih cenah.

dobrina A Dohodek: 120 EURdobrina A Dohodek: 120 EUR

3 X3 X . P. P

. R . R

YY

00 66 dobrina Bdobrina B

DOBRINA A (40 €)

DOBRINA B (20 €)

0 6

1 4

2 2

3 0

5656

PREMICA ALTERNATIVNIH PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE- PREMICA MOŽNOSTI POTROŠNJE- PREMICA

CENECENE

Gre za padajočo premico, kar pomeni:Gre za padajočo premico, kar pomeni:

Padajoča oblika – kaže nam, da gre za žrtvovanje enePadajoča oblika – kaže nam, da gre za žrtvovanje ene

dobrine zaradi nakupa druge. Če želimo povečati nakup dobrine zaradi nakupa druge. Če želimo povečati nakup ene dobrine, je to mogoče le, če žrtvujemo določeno ene dobrine, je to mogoče le, če žrtvujemo določeno količino druge dobrine. količino druge dobrine. Žrtvovana količina je oportunitetni Žrtvovana količina je oportunitetni (alternativni) strošek.(alternativni) strošek.

Premica alternativnih zmožnosti kaže temeljni ekonomski Premica alternativnih zmožnosti kaže temeljni ekonomski problem omejenosti sredstev in nujnost izbire, s tem pa problem omejenosti sredstev in nujnost izbire, s tem pa žrtvovanje ene dobrine zaradi nakupa druge.žrtvovanje ene dobrine zaradi nakupa druge.

5757

SPREMEMBE PREMICE CENESPREMEMBE PREMICE CENE

Zaradi spremembe dohodkaZaradi spremembe dohodka- Povečanje dohodka - zmanjšanje dohodka zaradi - Povečanje dohodka - zmanjšanje dohodka zaradi

dodatne obdavčitve s strani dodatne obdavčitve s strani državedržave

A AA A

B BB B

5858

SPREMEMBE PREMICE CENESPREMEMBE PREMICE CENE

Zaradi spremembe cen dobrinZaradi spremembe cen dobrin- cena obeh dobrin se poviša za - cena ena dobrine se znižacena obeh dobrin se poviša za - cena ena dobrine se zniža enak odstotekenak odstotek

A A A A

B BB B

5959

Gospodinjstva in racionalno ravnanje s proračunom

V gospodinjstvih vpliva na našo izbiro:V gospodinjstvih vpliva na našo izbiro:

• različnost potreb članov različnost potreb članov gospodinjstva glede na starost, spol, gospodinjstva glede na starost, spol, zdravstveno stanje, navade, okuse,zdravstveno stanje, navade, okuse,

• različni viri dohodka,različni viri dohodka,• vedno večje število različnih dobrin,vedno večje število različnih dobrin,• dinamično gospodarstvodinamično gospodarstvo (cene se (cene se

spreminjajo, novi izdelki).spreminjajo, novi izdelki).

6060

Gospodinjstva in racionalno ravnanje s proračunom

Ključna omejitev gospodinjstva je VSOTA RAZPOLOŽLJIVH DENARNIH

SREDSTEV..

Gospodinjstva ne morejo zadovoljiti vseh potreb, zato morajo sestaviti

NAČRT POTROŠNJE.

6161

PROIZVODNJA

Proizvodnja je proces, v katerem človek s svojim delom spreminja naravne dobrine tako, da lahko zadovoljijo potrebe.

PROIZVODNJA AVTOMOBILOV

Primarne

dejavn.

Sekundarne dejavn.

Terciarne dejavn.

IZKOP ŽELEZA

PROIZVODNJA SESTAVNIHDELOV

PROIZVODNJA AVTOMOBILOV

PROIZVODNJA JEKLA

PRODAJA AVTOMOBILOV

PROIZVODNJA ELEKTRIKE

PROIZVODNJA

Proizvodnja je proces ustvarjanja nove vrednosti – proizvodov in storitev. Poteka v primarnih, industrijskih in storitvenih podjetjih.

PROIZVODNJAPROIZVODNJA

- je temeljna gospodarska dejavnost,je temeljna gospodarska dejavnost,- je sredstvo za čim boljše zadovoljevanje je sredstvo za čim boljše zadovoljevanje

potreb.potreb.

Proces proizvodnje se nenehno obnavlja, Proces proizvodnje se nenehno obnavlja, zato govorimo o zato govorimo o reprodukciji.reprodukciji.

6565

PROIZVODNJA PROIZVODNJA

V PROIZVODNJO VLAGAMO:

PROIZVEDENA SREDSTVA(stroji, orodja, energetski viri,

polizdelki…)

NARAVNE RESURSE( rude, nafta, voda…)

6666

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESAFAZE GOSPODARSKEGA PROCESA

Celoten gospodarski proces pomeni:Celoten gospodarski proces pomeni:- proces pridobivanja dobrin inproces pridobivanja dobrin inproces zadovoljevanja potreb.proces zadovoljevanja potreb.

Značilnosti gospodarskega procesa:Značilnosti gospodarskega procesa:

- nenehno se obnavlja, ponavlja, saj enkrat - nenehno se obnavlja, ponavlja, saj enkrat zadovoljevanje potrebe čez čas spet zadovoljevanje potrebe čez čas spet oživijo, zahtevajo nov proces oživijo, zahtevajo nov proces zadovoljevanja, novo porabo dobrin.zadovoljevanja, novo porabo dobrin.

6767


Obnavljanje Obnavljanje procesaprocesa

Pridobivanje dobrinPotrošnja kot

zadovoljevanje potreb

Vnovičen občutek nezadovoljstva

6868


REPRODUKCIJA ali proces proizvodnje nenehno poteka zaradi

naših starih in novih potreb.

Proces poteka po logičnem zaporedju Proces poteka po logičnem zaporedju faz reprodukcijskega procesa, faz reprodukcijskega procesa,

ki so med seboj povezane vki so med seboj povezane v

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESAFAZE GOSPODARSKEGA PROCESA::

6969


PROIZVODNJAPROIZVODNJA

POTROŠNJA RAZDELITEVPOTROŠNJA RAZDELITEV

MENJAVAMENJAVA7070

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESAFAZE GOSPODARSKEGA PROCESA Značilnosti :Značilnosti :- Vse štiri faze so med seboj povezane,Vse štiri faze so med seboj povezane,- Produkcija oz. proizvodnja ima primarno vlogo, ker je Produkcija oz. proizvodnja ima primarno vlogo, ker je

materialni temelj produkcijskega procesa, saj se od nje materialni temelj produkcijskega procesa, saj se od nje vedno znova začenja celoten proces,vedno znova začenja celoten proces,

- Vse faze aktivno vplivajo eno na drugoVse faze aktivno vplivajo eno na drugo- Produkcija in potrošnja sta tesno povezaniProdukcija in potrošnja sta tesno povezani

• Poraba daje smisel produkciji, ko se potrebe reproducirajo in s tem spodbujajo novo produkcijo

• Producenti želijo vplivati na potrošnjo, kupce želijo pritegniti z določenim izdelkom

- Produkcija in razdelitev sta izrazito povezani fazi, razdelitev je odvisna od produkcije.

- Menjava je vmesni člen med produkcijo in potrošnjo (pokaže se ali so dobrine našle kupca). 7171

Poznamo dve delitvi proizvodnih dejavnikov:1. Glede na to, kdo je lastnik (ali poseduje) proizvodnega

dejavnika in si s tem prisvaja dohodek: * * DELO: storitev delovne sile, umske in fizične

sposobnosti* ZEMLJA: renta, ki jo dobijo zemljiški lastniki* KAPITAL : producirana produkcijska sredstva,

katerih lastnik je kapitalist in si prisvaja dobiček

2. Glede na njihovo vlogo v proizvodnem procesu (K. 2. Glede na njihovo vlogo v proizvodnem procesu (K. Marx):Marx):

* * DELO: premišljena dejavnost človeka, ki je usmerjena k nekemu cilju

* PROIZVAJALNA SREDSTVA:* DELOVNA SREDSTVA:

- orodja- stroji- objektivni pogoji dela (stavbe)

* PREDMETI DELA- na njih človek deluje z delovnimi sredstvi (zemlja, surovine, polizdelki)

7272

DELO IN DELOVNA SILADELO IN DELOVNA SILA

Delo je zavestna, premišljena uporaba človeških Delo je zavestna, premišljena uporaba človeških sposobnosti za proizvodnjo bogastva zaradi neke sposobnosti za proizvodnjo bogastva zaradi neke koristi. koristi.

Brez človeškega dela ni mogoča nobena Brez človeškega dela ni mogoča nobena produkcija.produkcija.

Pri delu razlikujemo tri temeljne sestavinePri delu razlikujemo tri temeljne sestavine

telesna umska moralna telesna umska moralna

Delo je ustvarjalna dejavnost, z njim človek Delo je ustvarjalna dejavnost, z njim človek zadovoljuje svojo potrebo po ustvarjanju.zadovoljuje svojo potrebo po ustvarjanju.

7373

DELO IN DELOVNA SILADELO IN DELOVNA SILA

Ključni dejavnik dela je ZNANJEKljučni dejavnik dela je ZNANJE Formalna izobrazba in funkcionalna izobrazba Formalna izobrazba in funkcionalna izobrazba

vplivata na družbeni gospodarski razvojvplivata na družbeni gospodarski razvoj

Delovni proces moramo organizirati tako, da Delovni proces moramo organizirati tako, da je delo čim bolj učinkovito, produktivno.je delo čim bolj učinkovito, produktivno.

obseg proizvodnje - Qobseg proizvodnje - Q Produktivnost dela= -----------------------------Produktivnost dela= -----------------------------

vloženo delo - Dvloženo delo - D

7474

PRODUKTIVNOST DELA

Produktivnost nam pove, koliko lahko ljudje (ob dani tehnologiji in organizaciji) proizvedejo v danem času in prostoru.

Produktivnost se lahko poveča, če z enakim vloženim delom v enoti časa produciramo večjo količino materialnih dobrin.

NARAVANARAVA

Je faktor, ki daje poglavitne , primarne Je faktor, ki daje poglavitne , primarne sestavine katerikoli proizvodnji.sestavine katerikoli proizvodnji.

Človeku daje narava za proizvodne namene Človeku daje narava za proizvodne namene tri vrste sredstev:tri vrste sredstev:

zemlja surovine naravne energijezemlja surovine naravne energijeNeuničljivost porabljiive nadomestljivost, recikliranjeNeuničljivost porabljiive nadomestljivost, recikliranje

Omejenost neenakomerno porazdeljene bogastvo določene državeOmejenost neenakomerno porazdeljene bogastvo določene države

7676

KAPITALKAPITAL

Delo z golimi rokami je precej neučinkovito.Delo z golimi rokami je precej neučinkovito. Razvili so pripravna orodja, s katerimi so si Razvili so pripravna orodja, s katerimi so si

pomagali in z njimi povečali učinkovitost dela.pomagali in z njimi povečali učinkovitost dela. Industrijska revolucija – parni stroj kot pogonski Industrijska revolucija – parni stroj kot pogonski

stroj je povečal produktivnost dela.stroj je povečal produktivnost dela. Vse proizvedeno bogastvo, ki ga ne porabimo v Vse proizvedeno bogastvo, ki ga ne porabimo v

končni potrošnji, ampak ga namenimo novi končni potrošnji, ampak ga namenimo novi produkciji, imenujemo produkciji, imenujemo KAPITAL.KAPITAL.

7777

OBRAT KAPITALA

OBRAT KAPITALA

DENARNI KAPITAL

PROIZVODNI KAPITAL

BLAGOVNIKAPITAL

DENARNIKAPITAL

KAPITALKAPITAL

Delimo v dve obliki:Delimo v dve obliki:

a)a) denarna sredstva (vlagamo v nepremičnine ali denarna sredstva (vlagamo v nepremičnine ali v dejavnost, ki nam bo dajala dohodek)v dejavnost, ki nam bo dajala dohodek)

b)b) produkcijska sredstva (z njimi proizvajamo)produkcijska sredstva (z njimi proizvajamo)

Problem: kapital kot izkoriščevalski odnos med Problem: kapital kot izkoriščevalski odnos med lastnikom in delavci.lastnikom in delavci.

Dobiček= presežek nad vloženim v produkcijski Dobiček= presežek nad vloženim v produkcijski proces.proces.

7979

AKUMULACIJA KAPITALAAKUMULACIJA KAPITALA

Akumulacija = zbiranje, nabiranje, Akumulacija = zbiranje, nabiranje, kopičenjekopičenje

Podjetnik mora del dobička Podjetnik mora del dobička privarčevati, da lahko prihranke privarčevati, da lahko prihranke akumulira in potem vlaga v širjenje in akumulira in potem vlaga v širjenje in modernizacijo proizvodnjemodernizacijo proizvodnje

8080


Podjetnik akumulira del dobička iz dveh Podjetnik akumulira del dobička iz dveh razlogov, zaradi: razlogov, zaradi:

pritiska konkurence povečanja pritiska konkurence povečanja dobička dobička

8181

Primer:Primer: Podjetje Čevelj d.o.o. ima naslednje stroške:Podjetje Čevelj d.o.o. ima naslednje stroške:

- Materialni stroški 200.000 €- Materialni stroški 200.000 €

- Plače 100.000 €- Plače 100.000 €

- Obraba delovnih sredstev 40.000 €- Obraba delovnih sredstev 40.000 €

- Celotni prihodki 500.000 €- Celotni prihodki 500.000 €

- Dobiček = 500.000 € - 340.000 €= 160.000 €- Dobiček = 500.000 € - 340.000 €= 160.000 €

PRIHODKI = 500.000 €PRIHODKI = 500.000 €

STROŠKI = 340.000 €STROŠKI = 340.000 €

8282

materialni str.

amortizacija mezde dobiček


Dobiček pripada podjetju – lastniku Dobiček pripada podjetju – lastniku podjetjapodjetja

Kaj storiti z dobičkom?Kaj storiti z dobičkom?

8383

DOBIČEK

POTROŠNJA

AKUMULACIJA/PRIHRANKI


DOBIČEKDOBIČEK

DOBIČEKDOBIČEK

DOBIČEKDOBIČEK

8484

KAPITAL

KAPITAL

KAPITAL

akum. potr.

akum. potr.

akum. potr.

PODJETNIŠTVO IN INOVACIJEPODJETNIŠTVO IN INOVACIJE

Gospodarstvo se razvija in širi zaradi novih inovacij v Gospodarstvo se razvija in širi zaradi novih inovacij v metodah proizvodnje, v organizaciji, prometu, metodah proizvodnje, v organizaciji, prometu, trgovini, na finančnem področju, spodbujanju trgovini, na finančnem področju, spodbujanju delavcev….delavcev….

IZUMIIZUMI so novosti v proizvodnji in so rezultat so novosti v proizvodnji in so rezultat namenskih raziskovanjnamenskih raziskovanj

Kadar izume uporabimo v praktični proizvodnji Kadar izume uporabimo v praktični proizvodnji imenujemo imenujemo INOVACIJE. INOVACIJE. Z inovacijami se spreminja Z inovacijami se spreminja tehnika produkcije.tehnika produkcije.

8585

PODJETNIŠTVO IN INOVACIJEPODJETNIŠTVO IN INOVACIJE

Za vnašanje novosti je ključna oseba Za vnašanje novosti je ključna oseba PODJETNIK.PODJETNIK.

PODJETNKPODJETNK je oseba, ki organizira proizvodnjo, je oseba, ki organizira proizvodnjo, upravlja in prevzema tveganje za poslovanje upravlja in prevzema tveganje za poslovanje podjetja. Podjetnik mora biti inovativen.podjetja. Podjetnik mora biti inovativen.

PODJETNIŠTVOPODJETNIŠTVO je sposobnost, da na temelju je sposobnost, da na temelju ustvarjalnih ekonomske dejavnosti človeka in ustvarjalnih ekonomske dejavnosti človeka in omejenih proizvodnih faktorjev oblikujemo omejenih proizvodnih faktorjev oblikujemo učinkovito gospodarsko dejavnost.učinkovito gospodarsko dejavnost.

8686

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA GOSPODARSTVAGOSPODARSTVA

Ko govorimo o gospodarjenju, o poslovanju produkcijskih enot,

imamo v mislih PODJETJA.

Podjetja so organizacije, ki kupujejo ali najemajo proizvodne

dejavnike in jih uporabijo v proizvodnji.

8787

PROIZVODNI DEJAVNIKIPROIZVODNI DEJAVNIKI

Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne sestavine, prvine, ki jim pravimo sestavine, prvine, ki jim pravimo PROIZVODNI DEJAVNIKI oz. FAKTORJI.PROIZVODNI DEJAVNIKI oz. FAKTORJI.

S svojim delovanjem pripomorejo k S svojim delovanjem pripomorejo k nastanku oz. velikosti proizvoda.nastanku oz. velikosti proizvoda.

8888

PODJETJEPODJETJE

Zaposluje redke proizvodne vire in jih kombinira med seboj,

da bi proizvedlo in prodalo ekonomsko dobrino.

Ločiti moramo med pojmi FIRMA, OBRAT, PODJETJE.

8989

PODJETJE - vrstePODJETJE - vrsteGlede na kriterij:1. Vsebina delovanja :

PRIMARNA PROIZVODNJA, SEKUNDARNA PROIZVODNJA (predelava) in TERCIARNA PROIZVODNJA (storitve).

2. Dejavnost:OBRT (industrija), TRGOVINA (maloprodaja, veleprodaja, mednarodna trgovina), STORITVE (promet, turizem, gradbeništvo, bančništvo)

3. Velikost:MIKRO in MAJHNA, SREDNJA in VELIKA

4. Ključni proizvodni dejavnik:DELOVNO INTENZIVNA in KAPITALNO INTENZIVNA

5. Lastnina:PRIVATNA (zasebna: individualna ali skupinska – delniška), JAVNA (državna), ZADRUŽNA (kooperativna) in MEŠANA LASTNINA

9090

CILJI PODJETJACILJI PODJETJA

Maksimirati dobičekMaksimirati dobiček Dobiček je nagrada podjetniku za Dobiček je nagrada podjetniku za

uspešno poslovanje. uspešno poslovanje. Na začetku poslovanja je cilj podjetja Na začetku poslovanja je cilj podjetja

preživetje in utrditev svojega preživetje in utrditev svojega položaja na trgu. Šele nato razmišlja položaja na trgu. Šele nato razmišlja o dobičku.o dobičku.

Posebnost so javna podjetja.

9191

DOBIČEK PODJETJADOBIČEK PODJETJA

Omejujeta dve skupini omejitev:Omejujeta dve skupini omejitev:

a)a)Tržne omejitve – pomembni so pogoji, Tržne omejitve – pomembni so pogoji, cene inputov in outputov cene inputov in outputov

b)b)Tehnološke omejitve - izbrati mora Tehnološke omejitve - izbrati mora podjetje tisto proizvodno metodo, ki bo podjetje tisto proizvodno metodo, ki bo pomenila najnižje stroške večji pomenila najnižje stroške večji dobičekdobiček

9292

VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH GOSPODARSTVIHGOSPODARSTVIH

SAMOSTOJNI PODJETNIKSAMOSTOJNI PODJETNIK- podjetje posamezne fizične - podjetje posamezne fizične osebe, ki lahko zaposluje več delavcevosebe, ki lahko zaposluje več delavcev- pogosto zlasti v storitveni dejavnosti- pogosto zlasti v storitveni dejavnosti- lastnik je neomejeno dogovoren za poslovanje- lastnik je neomejeno dogovoren za poslovanje- preprosto upravljanje, lastnik sam sprejema vse odločitve- preprosto upravljanje, lastnik sam sprejema vse odločitve

DRUŽBA Z NEOOMEJENO ODGOVORNOSTJODRUŽBA Z NEOOMEJENO ODGOVORNOSTJO- ustanovi jo več fizičnih oseb, ki so vse neomejeno in solidarno - ustanovi jo več fizičnih oseb, ki so vse neomejeno in solidarno odgovorne za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjemodgovorne za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjem- ustanovita jo najmanj dve fizični osebi- ustanovita jo najmanj dve fizični osebi

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJODRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO- je samostojna pravna oseba- je samostojna pravna oseba- vsak izmed vlagateljev je udeležen z določeno kapitalsko vlogo- vsak izmed vlagateljev je udeležen z določeno kapitalsko vlogo- družbenik jamči za dolgove in obveznosti družbe le v obsegu - družbenik jamči za dolgove in obveznosti družbe le v obsegu vloženega kapitala, ne pa tudi z osebnim premoženjemvloženega kapitala, ne pa tudi z osebnim premoženjem

9393

VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH GOSPODARSTVIHTRŽNIH GOSPODARSTVIH

DELNIŠKA DRUŽBA- velika podjetja, v lasti dveh ali več lastnikov – delničarjev- za vložen kapital se delničarjem izda delnice, ki jim dajejo pravico do lastništva ustreznega dela podjetja - - delničarji so odgovorni le z njihovimi finančnim vložkom

- lastnikom se izplačujejo dividende - dividenda je udeležba pri dobičku podjetja, ki pripada

lastnikom delnic delniške družbe ZADRUGEZADRUGE (kooperative) (kooperative)

- so organizacije, ki imajo nek skupen cilj in kolektivno - so organizacije, ki imajo nek skupen cilj in kolektivno prevzemanje tveganja oz. si delijo dobičekprevzemanje tveganja oz. si delijo dobiček

9494

VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH GOSPODARSTVIHTRŽNIH GOSPODARSTVIH

Ko govorimo o velikosti podjetij uporabljamo Ko govorimo o velikosti podjetij uporabljamo različna merila:različna merila:

obseg proizvodnje (letni promet oz. prodaja)obseg proizvodnje (letni promet oz. prodaja) število zaposlenih število zaposlenih obseg vloženega kapitalaobseg vloženega kapitala

Mala (družinska) podjetja – miškeMala (družinska) podjetja – miške

Hitro razvijajoča se podjetja – gazeleHitro razvijajoča se podjetja – gazele

Velika podjetja – sloni, dinozavriVelika podjetja – sloni, dinozavri

9595

KRITERIJI USPEŠNEGA KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA PODJETIJPOSLOVANJA PODJETIJ

Temeljno merilo uspešnosti poslovanja podjetja je dobiček.

Vsaka enota v produkcijskem procesu mora ravnati racionalno, kar pomeni

gospodarno, preudarno..

9696


Ekonomsko pravilo je, da skuša podjetje načrtovan

učinek (dobiček, količina proizvodov,obsegprodaje) doseči s kar najmanjšo porabo

proizvodnih dejavnikov.

Minimalna poraba dobičekproizv. dejavnikov količina

proizvodov

obseg obseg prodajeprodaje

9797

Načrtovan učinek


Racionalnost produkcije pa zahteva, da vsaka produkcijska enota meri

učinkovitost svojega poslovanja in se na podlagi MERIL

odloča o nadaljnjem poslovanju.

Ta merila so:Ta merila so: ProduktivnostProduktivnost EkonomičnostEkonomičnost RentabilnostRentabilnost

9898

MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJAMERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

PRODUKTIVNOSTIzrazimo kot razmerje med ustvarjenim produktom

ter delom, ki ga je bilo potrebno vanj vložiti

Produktivnost = obseg proizvodnje (Q)vloženo delo (D)

EKONOMIČNOSTIzrazimo kot razmerje med vrednostjo produkcije in

zanjo potrebnimi stroški (ki so denarno ovrednotena poraba produkcijskih faktorjev).

Ekonomičnost = vrednost proizvodnje (Q)stroški (TC)

9999

MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJAMERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

RENTABILNOSTAli donosnost poslovanja izrazimo kot

razmerje med čistim rezultatom produkcije in zanj potrebno naložbo produkcijskih

faktorjev

Rentabilnost = čisti rezultat (dobiček)vloženi kapital

Profitna mera= čisti rezultat (dobiček) x 100vloženi kapital

100100

PROIZVODNJA V DRUŽBIPROIZVODNJA V DRUŽBI

ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJEALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJE- Pri proizvodnji smo omejeni s količino Pri proizvodnji smo omejeni s količino

proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh dejavnikov.dejavnikov.

- Problem s katerim se sreča družba z omejenimi Problem s katerim se sreča družba z omejenimi proizvodnimi viri, je problem produkcijske izbire:proizvodnimi viri, je problem produkcijske izbire:

a)Kaj, katere dobrine in v kakšnih količinah bomo a)Kaj, katere dobrine in v kakšnih količinah bomo producirali s produkcijskimi faktorjiproducirali s produkcijskimi faktorji

b)Kako jih bomo producirali – izbrati moramo najbolj b)Kako jih bomo producirali – izbrati moramo najbolj učinkovit način produkcijeučinkovit način produkcije

101101

ALTERNATIVNE MOŽNOSTI ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJEPROIZVODNJE

PRIMER: gospodarstvo proizvaja dve vrsti dobrin MASLO IN PRIMER: gospodarstvo proizvaja dve vrsti dobrin MASLO IN TOPOVETOPOVE

102102

Alternativne možnosti

proizvodnje

MASLO (v 1000)

TOPOVI (v 1000)

A 0 15

B 1 14

C 2 12

D 3 9

E 4 5

F 5 0

KRIVULJA ALTERNATIVNE KRIVULJA ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJEMOŽNOSTI PROIZVODNJE

Graf:Graf:topovitopovi

1515 K K (proizvodnja ni mogoča)(proizvodnja ni mogoča)

G G (prod. faktorji (prod. faktorji

niso izkoriščeni)niso izkoriščeni)

0 maslo 50 maslo 5 Krivulja prikazuje največje mogoče količine proizvodnje dveh dobrin Krivulja prikazuje največje mogoče količine proizvodnje dveh dobrin

obob

danem obsegu proizvodnih dejavnikov in dani učinkovitosti tehdanem obsegu proizvodnih dejavnikov in dani učinkovitosti teh

dejavnikov.dejavnikov. 103103

KRIVULJO PROIZVODNIH MOŽNOSTI KRIVULJO PROIZVODNIH MOŽNOSTI IMENUJEMO TUDI IMENUJEMO TUDI

TRANSFORMACIJSKA KRIVULJATRANSFORMACIJSKA KRIVULJA

(fizična preusmeritev-transformacija)(fizična preusmeritev-transformacija)

104104

ALTERNATIVNI (OPORTUNITETNI) ALTERNATIVNI (OPORTUNITETNI) STROŠKISTROŠKI

Pri vsaki proizvodni izbiri se pojavijo Pri vsaki proizvodni izbiri se pojavijo alternativni alternativni stroški. stroški.

Zato je Zato je krivuljakrivulja proizvodnih možnosti proizvodnih možnosti padajočapadajoča. . (Če želimo povečati produkcij ene dobrine, (Če želimo povečati produkcij ene dobrine, moramo žrtvovati količino druge dobrine moramo žrtvovati količino druge dobrine

(alternativni strošek).(alternativni strošek).

Konkavna oblika krivulje - Konkavna oblika krivulje - za vsako nadaljnjo za vsako nadaljnjo enoto ene dobrine, se alternativni strošek enoto ene dobrine, se alternativni strošek

povečuje. povečuje.

105105

Spremenjene proizvodne izbire ob različnih spremembah:

Zmanjšanje razpoložljivih proizvodnih dejavnikov (npr. zaradi naravnih nesreč)

B

0 A

Povečanje produktivnosti v proizvodnji dobrine

B

O A

Povečana količina in učinkovitost proizvodnih dejavnikov, vendar ne v enaki meri za obe dobrini

B

O A

Enakomerno povečanje razpoložljive količine proizvodnih dejavnikov (npr. razvoj tehnologije)

B

O A

STROŠKISTROŠKI

Za produkcijo določene količine produkta porabimo določeno količino produkcijskih faktorjev.

Stroški so v denarju izražena poraba produkcijskihfaktorjev.

Stroške v podjetju sestavljajo:* nabava surovin, polizdelkov, porabljena energija* najemnina za zemljišča, stavbe* amortizacija za opremo stroje* razne storitve* plače zaposlenih

110110

STROŠKISTROŠKI

Če seštejemo vse stroške, ki so Če seštejemo vse stroške, ki so nastali pri proizvodnji določene nastali pri proizvodnji določene količine v nekem obdobju dobimo količine v nekem obdobju dobimo CELOTNE CELOTNE ali ali SKUPNE SKUPNE stroške.stroške.

Celotne stroške sestavljajo STALNI-Celotne stroške sestavljajo STALNI-FIKSNI in SPREMENLJIVI-VARIABILNI FIKSNI in SPREMENLJIVI-VARIABILNI stroški. stroški.

111111

STALNI STROŠKISTALNI STROŠKI

STALNI ali FIKSNI (FS) – so stroški, ki nastajajo tudi STALNI ali FIKSNI (FS) – so stroški, ki nastajajo tudi takrat, ko podjetje ne proizvaja. takrat, ko podjetje ne proizvaja.

Primeri za fiksne stroške v podjetju so predvsem: • amortizacija (obračunana po časovnem načinu), • obresti za izposojen kapital, • najemnine, • stroški kapitala, • zavarovalne premije, • plače nekaterih zaposlenih (npr. vodilnih delavcev).

112112

VARIABILNI STROŠKIVARIABILNI STROŠKI SPREMENLJIVI ali VARIABILNI (VS) – so SPREMENLJIVI ali VARIABILNI (VS) – so

stroški, ki se spreminjajo neposredno v stroški, ki se spreminjajo neposredno v odvisnosti od proizvedenih produktov.odvisnosti od proizvedenih produktov.

To so: materialni (izdelavni) stroški, plače delavcev v proizvodnji, stroški vzdrževanja delovnih sredstev ipd.

Z večanjem obsega proizvodnje se povečujejo.

CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI STROŠKISTROŠKI

Celotni stroški CS = FS + VSCelotni stroški CS = FS + VS

CSCS Povprečni stroški (PS) = ---------Povprečni stroški (PS) = ---------

QQ

Povprečne stroškePovprečne stroške (PS) dobimo tako, da celotne (PS) dobimo tako, da celotne stroške delimo z obsegom proizvodnje (Q).stroške delimo z obsegom proizvodnje (Q).

114114

CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI STROŠKISTROŠKI

V produkciji nas predvsem zanima tudi, za koliko, bi se povečali stroški produkcije dodatne enote produkta, t. j. kakšni so MEJNI STROŠKI, to so tisti stroški, ki jih podjetnik primerja s prodajno ceno.

MS = Δ CS = CS n – CSn-1

Primer: celotni stroški proizvodnje dveh enot znaša 250 € in treh enot 300 €. Tretja enota je povzročila 50 € dodatnih stroškov. Mejni stroški so spremenljivi stroški, so prirastek celotnih stroškov, ti pa se povečujejo samo zaradi spremenljivih stroškov.

115115

Primer: Stroški podjetja X d.o.o. (v 1000 kosih in v 1000 evrih)

Q FS VS CS PS MS

0 30 0 30 0,0

1 30 22 52 52,0 22

2 30 33 63 31,5 11

3 30 36 66 22,0 3

4 30 41 71 17,8 5

5 30 47 77 15,4 6

6 30 54 84 14,0 7

7 30 63 93 13,3 9

8 30 79 109 13,6 16

9 30 103 133 14,8 24

10 30 135 165 16,5 32

Vidimo, da povprečni stroški (PS) niso povsod enaki. Sprva so zelo visoki, nato vedno počasneje padajo, ob večjem obsegu proizvodnje pa spet začnejo naraščati.

POMNI- Optimalna količina proizvodnje je tam, kjer so povprečni stroški, torej stroški na enoto proizvoda, najmanjši.

V našem primeru je to pri količini 7 (tisoč) proizvodov. Spreminjanje stroškov v odvisnosti od količine proizvodnje lahko prikažemo tudi grafično.

Graf : Stalni, spremenljivi, celotni, povprečni in mejni stroški podjetja X d.o.o.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

KOLIČINA

FCVCTCAVCMC

Krivulja stalnih stroškov je vodoravna, saj so ti stroški ves čas enaki in niso odvisni od količine proizvodnje.

Spremenljivi stroški naraščajo, sprva počasneje (po padajoči stopnji), nato pa čedalje hitreje (po naraščajoči stopnji).

Krivulja celotnih stroškov ima enako obliko kot krivulja spremenljivih stroškov, saj jo dobimo tako, da spremenljivim stroškom pri vsakem obsegu proizvodnje prištejemo enak znesek stalnih stroškov.

Mejni stroški so zelo pomembni za analizo optimalne količine proizvodnje, kajti krivulja mejnih stroškov seka krivuljo povprečnih stroškov natančno v točki, kjer so povprečni stroški najmanjši.

Iz grafa torej razberemo, da je naša optimalna količina na intervalu med 7 in 8 tisoč proizvodi.

Optimalna količina proizvodnje je tam, kjer so povprečni stroški enaki mejnim stroškom.

TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI

(RENTABILNOSTI) POSLOVANJA

Za uspešnost poslovanja pa niso pomembni samo stroški poslovanja, ampak tudi kako uspešno podjetje prodaja svoje izdelke in koliko pri tem zasluži. S prodajo izdelkov podjetje ustvari prihodke, ki so zmnožek prodane količine in prodajne cene.

S prihodki mora podjetje pokriti vse stroške poslovanja in če kaj ostane, ima podjetje pozitiven poslovni izid – dobiček.

TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI (RENTABILNOSTI)

POSLOVANJA S pomočjo analize stalnih in spremenljivih

stroškov lahko ugotovimo, koliko izdelkov moramo narediti in tudi prodati, da bomo dosegli dobiček. Odgovor tiči predvsem v stalnih stroških. Če so ti visoki, je potrebno veliko enot izdelka, da pokrijemo vse stroške.

Pravimo, da je ta količina točka preloma oz. prag donosnosti poslovanja (QPD), saj s prestopom tega praga, vstopimo v take pogoje poslovanja, ki omogočajo doseganje dobička.

POMNIPOMNI

V točki preloma s prihodki pokrijemo V točki preloma s prihodki pokrijemo vse stroške. vse stroške.

122122

TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI (RENTABILNOSTI)

POSLOVANJA

FS QPD= ------------- PC – VS

FS – fiksni stroškiPC – cena VS – variabilni stroški

PRIMERPRIMER V podjetju X d.o.o. pečejo kolačke iz bele moke in V podjetju X d.o.o. pečejo kolačke iz bele moke in

kakava. Na proizvodnjo kolačev odpade 1.200 € kakava. Na proizvodnjo kolačev odpade 1.200 € stalnih stroškov na mesec. Za vsak kolač porabijo stalnih stroškov na mesec. Za vsak kolač porabijo 0,70 € spremenljivih stroškov. Kolače pa prodajo po 0,70 € spremenljivih stroškov. Kolače pa prodajo po 1,40 €. Koliko kolačev morajo narediti in prodati na 1,40 €. Koliko kolačev morajo narediti in prodati na mesec, če želijo imeti dobiček?mesec, če želijo imeti dobiček?

FS = 1.200 € FSFS = 1.200 € FS

VS = 0,7 €/ enoto QPD=--------VS = 0,7 €/ enoto QPD=--------

PC = 1,4 € PC-VSPC = 1,4 € PC-VS

QPD = ?QPD = ?

1.2001.200

QPD=-------- =1.714 QPD=-------- =1.714 kolačevkolačev

1,4-0,71,4-0,7124124

STROŠKISTROŠKI

Stroški so odvisni od tehnologije, ki določa porabo produkcijskih

faktorjev in od cene produkcijskih faktorjev.

125125

AMORTIZACIJA

Strošek amortizacije je vrednostno izražena je vrednostno izražena poraba oz. poraba oz. izraba sredstvaizraba sredstva v določenem v določenem časovnem obdobju, ki je izračunana na podlagi časovnem obdobju, ki je izračunana na podlagi predpostavke o dolžini časovnega obdobja, v predpostavke o dolžini časovnega obdobja, v katerem bomo sredstvo uporabljali katerem bomo sredstvo uporabljali (npr: (npr: pričakovana fizična izraba, pričakovano tehnično pričakovana fizična izraba, pričakovano tehnično staranje, pričakovano ekonomsko staranje, staranje, pričakovano ekonomsko staranje, pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe, pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe, zaradi katerih bo potreben hitrejši odpis), zaradi katerih bo potreben hitrejši odpis), ter ter podatkov o nabavni vrednosti in vseh ostalih podatkov o nabavni vrednosti in vseh ostalih stroških, potrebnih za njegovo usposobitev.stroških, potrebnih za njegovo usposobitev.

126126

AMORTIZACIJAAMORTIZACIJA

Zakaj potreba po amortizaciji?Zakaj potreba po amortizaciji?

Ker se delovna sredstva postopoma Ker se delovna sredstva postopoma

obrabljajo! obrabljajo!

Namen amortiziranja Namen amortiziranja

Osnovni namen amortiziranja je zagotovitiOsnovni namen amortiziranja je zagotoviti

denarna sredstva za nabavo oz. zamenjavodenarna sredstva za nabavo oz. zamenjavo

delovnih sredstev v enakem obsegu. delovnih sredstev v enakem obsegu. 127127

PREDMET AMORTIZIRANJA PREDMET AMORTIZIRANJA

Amortiziramo vsa Amortiziramo vsa opredmetena opredmetena osnovna sredstvaosnovna sredstva in in neopredmetena neopredmetena dolgoročna sredstvadolgoročna sredstva. .

Kaj ne amortiziramo:Kaj ne amortiziramo:

- zemljišča in druga naravna bogastva, - zemljišča in druga naravna bogastva,

- osnovna sredstva v izgradnji, - osnovna sredstva v izgradnji,

- sredstva podjetij v stečajnem postopku, - sredstva podjetij v stečajnem postopku,

- druga sredstva, ki nimajo časovne omejitve - druga sredstva, ki nimajo časovne omejitve porabe, umetnine... porabe, umetnine...

128128

OSNOVNI POJMI OSNOVNI POJMI

Metoda amortiziranja je način razporejanja Metoda amortiziranja je način razporejanja stroškov delovnega sredstva na poslovne učinke stroškov delovnega sredstva na poslovne učinke v celotni dobi koristnosti. v celotni dobi koristnosti.

Amortizacijska osnova (O) je vrednost delovnega Amortizacijska osnova (O) je vrednost delovnega sredstva, ki ga moramo amortizirati. sredstva, ki ga moramo amortizirati.

Doba koristnosti (N) je ocenjen čas uporabe Doba koristnosti (N) je ocenjen čas uporabe delovnega sredstva. delovnega sredstva.

Znesek amortizacije (Am) je nabavna vrednost Znesek amortizacije (Am) je nabavna vrednost sredstva pomnožena z letno amortizacijsko sredstva pomnožena z letno amortizacijsko stopnjo.stopnjo.

Preostala vrednost je enaka vrednosti, po kateri Preostala vrednost je enaka vrednosti, po kateri lahko prodamo delovno sredstvo na trgu po lahko prodamo delovno sredstvo na trgu po preteku dobe koristnosti. preteku dobe koristnosti. 129129

METODE AMORTIZIRANJA METODE AMORTIZIRANJA

Metodo amortiziranja izberemo glede na Metodo amortiziranja izberemo glede na predpostavko, kako neko DS izgublja predpostavko, kako neko DS izgublja vrednost v času ali z intenzivnostjo uporabe vrednost v času ali z intenzivnostjo uporabe oz. jo prenaša na poslovne učinke. oz. jo prenaša na poslovne učinke.

Tri skupine metod amortiziranja: Tri skupine metod amortiziranja:

1. Metode časovnega amortiziranja 1. Metode časovnega amortiziranja

2. Metode funkcionalnega amortiziranja 2. Metode funkcionalnega amortiziranja

3. Kombinirane metode amortiziranja 3. Kombinirane metode amortiziranja

130130

LINEARNA METODA ALI METODA LINEARNA METODA ALI METODA ENAKIH LETNIH ZNESKOVENAKIH LETNIH ZNESKOV

Metoda temelji na predpostavki, da Metoda temelji na predpostavki, da delovnodelovno

sredstvo znotraj svoje dobe koristnostisredstvo znotraj svoje dobe koristnosti

enakomerno prenaša svojo vrednost naenakomerno prenaša svojo vrednost na

poslovne učinke. Strošek amortizacije jeposlovne učinke. Strošek amortizacije je

zato vsako leto dobe koristnosti enak.zato vsako leto dobe koristnosti enak.

131131

PRIMERPRIMER

Podjetje je po opravljenih raziskavah, za Podjetje je po opravljenih raziskavah, za katere so plačali 5.000 EUR, kupilo nove katere so plačali 5.000 EUR, kupilo nove proizvodne stroje v vrednosti 50.000 EUR. proizvodne stroje v vrednosti 50.000 EUR. Stroški transporta so znašali 8.000 EUR, Stroški transporta so znašali 8.000 EUR, montaža strojev pa dodatnih 2.000 EUR. V montaža strojev pa dodatnih 2.000 EUR. V podjetju so predvideli, da bo doba koristnosti podjetju so predvideli, da bo doba koristnosti proizvodnih strojev 5 let, uporabili pa bodo proizvodnih strojev 5 let, uporabili pa bodo linearno metodo amortiziranja. linearno metodo amortiziranja.

Izračunajte letne zneske amortizacije.Izračunajte letne zneske amortizacije.

132132

REŠITEV:REŠITEV:

Amort. osnova (O) = 50.000 € + 8.000 € + 2.000 € Amort. osnova (O) = 50.000 € + 8.000 € + 2.000 €

= 60.000 €= 60.000 €

amort. osnova (O)amort. osnova (O)

Letni znesek amort. (Am) =----------------------------Letni znesek amort. (Am) =----------------------------

ocenjena doba koristnostnosti (n) ocenjena doba koristnostnosti (n)

60.000 EUR60.000 EUR

=----------------------= =----------------------= 12.000 EUR12.000 EUR

(n)(n)=5 let=5 let

133133

ALIALI

100%100% Amortizacijska stopnja (s) =----------Amortizacijska stopnja (s) =----------

=20%=20%

55 Am = O * s = 60.000 EUR * 20% = Am = O * s = 60.000 EUR * 20% =

==12.000 EUR12.000 EUR

134134

SPLOŠNA PRAVILA PRI SPLOŠNA PRAVILA PRI AMORTIZIRANJU AMORTIZIRANJU

Podjetja se samo odloči za metodo amortiziranja in jo Podjetja se samo odloči za metodo amortiziranja in jo mora dosledno uporabljati. mora dosledno uporabljati.

Amortizacijske stopnje za obračunavanje amortizacije Amortizacijske stopnje za obračunavanje amortizacije v poslovnih knjigah niso predpisane, so pa predpisane v poslovnih knjigah niso predpisane, so pa predpisane pri poročanju za davčne namene. pri poročanju za davčne namene.

Amortizacija se obračunava za vsako delovno sredstvo Amortizacija se obračunava za vsako delovno sredstvo posebej, skupinsko se obračunava le drobni inventar. posebej, skupinsko se obračunava le drobni inventar.

Amortiziranje se začne prvi dan naslednjega meseca Amortiziranje se začne prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je začelo delovno sredstvo uporabljati. po tem, ko se je začelo delovno sredstvo uporabljati.

135135

KALKULACIJA - IZRAČUN LASTNE KALKULACIJA - IZRAČUN LASTNE (STROŠKOVNE) CENE(STROŠKOVNE) CENE

Kalkulacija je računski postopek, ki nam omogočaKalkulacija je računski postopek, ki nam omogoča

ugotoviti ceno posameznega proizvoda ali storitve =ugotoviti ceno posameznega proizvoda ali storitve =

izračun lastne (stroškovne) cene.izračun lastne (stroškovne) cene.

Kalkulacija nam omogoča:Kalkulacija nam omogoča:

- ugotavljanje lastne cene (LC) proizvodov, ki je osnova za- ugotavljanje lastne cene (LC) proizvodov, ki je osnova za

oblikovanje prodajnih cenoblikovanje prodajnih cen

- ugotavljanje finančnega rezultata določene proizvodnje,- ugotavljanje finančnega rezultata določene proizvodnje,

- primerjavo stroškov ter je pomembna z vidika planiranja- primerjavo stroškov ter je pomembna z vidika planiranja

in nadzora stroškov ter poslovnega izida,in nadzora stroškov ter poslovnega izida,

- oblikovati tehnološke in delovne normative ter pomaga- oblikovati tehnološke in delovne normative ter pomaga

pri izbiri med različnimi možnimi poslovnimi odločitvami.pri izbiri med različnimi možnimi poslovnimi odločitvami.136136

Struktura prodajne ceneStruktura prodajne cene

1. Neposredni materialni stroški (predmeti dela- izdelavni 1. Neposredni materialni stroški (predmeti dela- izdelavni materiali)materiali)

2. Neposredni stroški dela (osebni dohodki delavcev)2. Neposredni stroški dela (osebni dohodki delavcev)

3. Neposredna amortizacija________________________3. Neposredna amortizacija________________________

= SKUPNI NEPOSREDNI STROŠKI= SKUPNI NEPOSREDNI STROŠKI

++

4. Posredni stroški izdelave (obratna režija)4. Posredni stroški izdelave (obratna režija)

5. Posredni stroški nabave, uprave in prodaje__________5. Posredni stroški nabave, uprave in prodaje__________

= LASTNA CENA= LASTNA CENA

++

6. Dobiček na enoto______________________________6. Dobiček na enoto______________________________

= PRODAJNA CENA= PRODAJNA CENA

++

7. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)______________7. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)______________

= PRODAJNA CENA Z DAVKOM NA DODANO = PRODAJNA CENA Z DAVKOM NA DODANO VREDNOSTVREDNOST 137137

TRG IN KONKURENCATRG IN KONKURENCA

Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni in povpraševalci, da po določeni ceni prodajo oziroma kupijo določeno količino prodajo oziroma kupijo določeno količino blaga, proizvodov in storitev.blaga, proizvodov in storitev.

Trgi niso samo tržnice, Ti se lahko Trgi niso samo tržnice, Ti se lahko vzpostavljajo po telefonu, telefaksu, vzpostavljajo po telefonu, telefaksu, elektronski pošti, internetu.elektronski pošti, internetu.

138138

TRG IN KONKURENCATRG IN KONKURENCA

Prodajo in nakup je mogoče opraviti le, če se Prodajo in nakup je mogoče opraviti le, če se prodajalci in kupci sporazumejo o ceni in prodajalci in kupci sporazumejo o ceni in količini blaga. količini blaga.

Cena se oblikuje na podlagi ponudbe in Cena se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja in je rezultat konkurence med povpraševanja in je rezultat konkurence med ponudniki in med kupci. ponudniki in med kupci.

Njihove odločitve so prostovoljne in Njihove odločitve so prostovoljne in samostojne, brez kakršnihkoli zunanjih samostojne, brez kakršnihkoli zunanjih pritiskov.pritiskov.

139139

POVPRAŠEVANJEPOVPRAŠEVANJE

Povpraševanje po neki dobrini, kaže Povpraševanje po neki dobrini, kaže kakšne količine dobrine so kupci kakšne količine dobrine so kupci pripravljeni kupiti ob določeni ravni pripravljeni kupiti ob določeni ravni cen v določenem časovnem obdobju.cen v določenem časovnem obdobju.

Na odločitve kupca pri nakupu vplivajo:Na odločitve kupca pri nakupu vplivajo:- cena dobrine,- cena dobrine,

- subjektivni dejavniki,- subjektivni dejavniki,

- učinek realnega dohodka,- učinek realnega dohodka,

- učinek substitucije.- učinek substitucije.140140

KRIVULJA POVPRAŠEVANJAKRIVULJA POVPRAŠEVANJA

CENACENA 1010

88

66

44

22

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

KOLIČINAKOLIČINA

141141

PONUDBAPONUDBA

Vsa podjetja, posamezniki in drugi ekonomski Vsa podjetja, posamezniki in drugi ekonomski subjekti, ki ponujajo določen proizvod ali subjekti, ki ponujajo določen proizvod ali storitev na trgu po različnih cenah, sestavljajo storitev na trgu po različnih cenah, sestavljajo tržno ponudbo. tržno ponudbo.

Ponudniki blaga so lahko proizvajalci, trgovci Ponudniki blaga so lahko proizvajalci, trgovci in drugi posredniki. Če je na trgu en sam in drugi posredniki. Če je na trgu en sam ponudnik, ki prodaja določeno vrsto in količino ponudnik, ki prodaja določeno vrsto in količino blaga po neki ceni govorimo o individualni blaga po neki ceni govorimo o individualni ponudbi. Vsota individualnih ponudb tega ponudbi. Vsota individualnih ponudb tega blaga po različnih cenah pa predstavlja tržno blaga po različnih cenah pa predstavlja tržno ponudbo.ponudbo.

142142

PONUDBAPONUDBA

Značilnost tržne ponudbe je v tem, Značilnost tržne ponudbe je v tem, da so prodajalci pripravljeni ponuditi da so prodajalci pripravljeni ponuditi trgu več blaga ali storitev, če se jim trgu več blaga ali storitev, če se jim cena poveča in obratno, če se zniža, cena poveča in obratno, če se zniža, so pri ostalih nespremenjenih so pri ostalih nespremenjenih okoliščinah pripravljeni ponuditi trgu okoliščinah pripravljeni ponuditi trgu manjše količine blaga. manjše količine blaga.

143143

KRIVULJA PONUDBEKRIVULJA PONUDBE

CENACENA 10 10

88

66

44

22

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KOLIČINAKOLIČINA

144144

KONKURENCAKONKURENCA

Konkurenca zagotavlja učinkovitost uporabo Konkurenca zagotavlja učinkovitost uporabo relativno redkih dobrin. relativno redkih dobrin.

Konkurenca ja lahko cenovna ali necenovna. Konkurenca ja lahko cenovna ali necenovna.

Odvisna je od števila kupcev in prodajalcev, Odvisna je od števila kupcev in prodajalcev, raznolikosti blaga, možnosti vstopa novih raznolikosti blaga, možnosti vstopa novih ponudnikov in racionalnosti tržnih osebkov. Na ponudnikov in racionalnosti tržnih osebkov. Na popolno konkurenčnem trgu je zelo močna popolno konkurenčnem trgu je zelo močna cenovna konkurenca, ki se vsak hip lahko še cenovna konkurenca, ki se vsak hip lahko še zaostri zaradi vstopa novih podjetij. zaostri zaradi vstopa novih podjetij.

145145

KONKURENCAKONKURENCA

Na stopnjo konkurence vplivaNa stopnjo konkurence vpliva:: število kupcev in prodajalcev,število kupcev in prodajalcev, istovrstno ali raznoliko blago,istovrstno ali raznoliko blago, preseljevanje proizvodnih dejavnikov,preseljevanje proizvodnih dejavnikov, obveščenost kupcev in prodajalcev.obveščenost kupcev in prodajalcev.

146146

147147

POPOLNA KONKURENCA

NEPOPOLNA KONKURENCA

Monopolistična konkurenca

OligopolČisti

monopol

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJEVPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE

1.1. Kaj je ekonomija in opredelite pojem ekonomski problem!Kaj je ekonomija in opredelite pojem ekonomski problem!

2.2. Katere dobrine so proste in katere ekonomske?Katere dobrine so proste in katere ekonomske?

3.3. Opredelite pojem relativna redkost dobrin in jo prikažite s sliko!Opredelite pojem relativna redkost dobrin in jo prikažite s sliko!

4.4. Opredelite pojem reprodukcijski proces in naštejete katere so bistvene Opredelite pojem reprodukcijski proces in naštejete katere so bistvene sestavine gospodarjenje!sestavine gospodarjenje!

5.5. Katera so tri temeljna ekonomska vprašanja in kaj pomenijo?Katera so tri temeljna ekonomska vprašanja in kaj pomenijo?

6.6. Opišite in narišite ekonomski križni tok!Opišite in narišite ekonomski križni tok!

7.7. Zakaj moramo v ekonomski krožni tok vključiti še finančni trg in trg Zakaj moramo v ekonomski krožni tok vključiti še finančni trg in trg kapitalnih dobrin in narišite shemo!kapitalnih dobrin in narišite shemo!

8.8. Opišite ekonomske potrebe in katere vrste potreb razlikujemo?Opišite ekonomske potrebe in katere vrste potreb razlikujemo?

9.9. Kaj so dobrine in kako jih razvrstimo?Kaj so dobrine in kako jih razvrstimo?

10.10. V čem je razlika med pojmi dobrina, proizvod in blago?V čem je razlika med pojmi dobrina, proizvod in blago?

11.11. Kaj pomeni koristnost dobrine?Kaj pomeni koristnost dobrine?

12.12. Navedite in temeljite zakon padajoče mejne koristi!Navedite in temeljite zakon padajoče mejne koristi!

148148

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJEVPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE13. Opišite premico cene in jo ponazorite z grafom!13. Opišite premico cene in jo ponazorite z grafom!

14. Pojasnite različne možne premike premice cene!14. Pojasnite različne možne premike premice cene!

15. Kaj je proizvodnja in kaj vlagamo vanjo, da dobimo proizvode?15. Kaj je proizvodnja in kaj vlagamo vanjo, da dobimo proizvode?

16. Naštejete faze gospodarskega procesa in jih pojasnite!16. Naštejete faze gospodarskega procesa in jih pojasnite!

17. Opredelite proizvodne dejavnike (Marx)!17. Opredelite proizvodne dejavnike (Marx)!

18. Opredelite pojem kapital in akumulacija kapitala!18. Opredelite pojem kapital in akumulacija kapitala!

19. Kateri so glavni cilji podjetja in opišite vsaj tri vrste podjetij v sodobnem 19. Kateri so glavni cilji podjetja in opišite vsaj tri vrste podjetij v sodobnem tržnem gospodarstvu?tržnem gospodarstvu?

20. Naštejte in opišite merila uspešnosti poslovanja podjetja?20. Naštejte in opišite merila uspešnosti poslovanja podjetja?

21. Kaj je vsebina transformacijske krivulje. Pojasnite zakaj je padajoča 21. Kaj je vsebina transformacijske krivulje. Pojasnite zakaj je padajoča krivulja in zakaj je konkavna krivulja.krivulja in zakaj je konkavna krivulja.

22. Opredelite kaj so stroški!22. Opredelite kaj so stroški!

23. Kateri so fiksni in kateri variabilni stroški?23. Kateri so fiksni in kateri variabilni stroški?

24. Kaj je amortizacija?24. Kaj je amortizacija?

25. Kaj je kalkulacija in kaj nam kalkulacija omogoča?25. Kaj je kalkulacija in kaj nam kalkulacija omogoča?

26. Opredelite pojem trg, povpraševanje in ponudba (graf)26. Opredelite pojem trg, povpraševanje in ponudba (graf)

149149

Hvala in veliko uspeha na izpitu!Hvala in veliko uspeha na izpitu!

150150

Documents

Ljudska univerza Ptuj EKONOMIJA