LOGAŠKE OSNOVNE ŠOLE: PRIHAJA MOČNA GENERACIJA · 2000 evrov. Oglaševanje za lastne potrebe Ob izpolnjevanju splošnih pogojev je pri objek-tih za oglaševanje za lastne potrebe

NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI

NOVICE

SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA!

WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLVI - SEPTEMBER 2015 - ŠT. 9

LOGAŠKE OSNOVNE ŠOLE: PRIHAJA MOČNA GENERACIJA

ŽIVIMO V KRAJU VEČINOMA ZAVIDLJIVE STATISTIKE

MEPZ ADORAMUS Z ZLATIM ODLIČJEM Z OHRIDA

2 LOGAŠKE NOVICE – SEPTEMBER 2015

IZ VSEBINE

PRAKTIKUMVpis v gledališki abonma Občine Logatec v sezoni 2015/2016 ...................................4

Oglaševanje v Občini Logatec ....................6

Evropski teden mobilnosti ............................7

DRUŽBAŠole vnovič odprle vrata ................................ 9

Logaške osnovne šole: prihaja močna generacija ...........................10

Vrtci: po zastavljeni poti ...............................11

POLETJE 2015Po vročinskih valovih še zadnji poletni val zabave .......................12

Zveneča imena na Logalajf festivalu 2015 ...........................13

PGD Hotedršica: v 111. leto še močnejši ..................................17

Spominski pohod na Cesarski vrh .............. 20

Prva nedelja v avgustu: kmečki praznik na Medvedjem Brdu .....................................21

3LOGAŠKE NOVICE – SEPTEMBER 2015

VSEBINA

počitnice so za nami in že se pripravljamo na kulturne in športne dogodke v počastitev občinskega praznika Občine Logatec, ki bo v septembru. V tem času so se v preteklosti za našo občino odvili po-membni dogodki, ki so botrovali določitvi meseca našega praznika.

Verjamem, da je večina od vas, tako kot sem tudi sam, zadovoljnih z ra-zvojem in življenjem v naši občini, ki jo tvori devetnajst naselji v osmih krajevnih skupnostih na skupni površini 172 kvadratnih kilometrov. V občini je danes registriranih 1.280 poslovnih subjektov, skoraj eden na deset prebivalcev. To nas uvršča med 30 največjih slovenskih občin, ena-ko kot po površini. Imamo tudi informacijsko točko VEM za registracijo novih podjetij na OZS Logatec, s katero sodelujemo na področju gospo-darstva in razvoja. Brezposelnost v naši občini je občutno nižja kot na državni ravni, kljub propadu velike lesne tovarne KLI. Velik blažilec so-cialne varnosti in zaposlovanja sta obe industrijsko-obrtni coni in mnoga podjetja, razsejana po naši deželi. Vsak drugi prebivalec v občini ima av-tomobil. Premoremo 209 doktorjev in magistrov znanosti. Na leto se nam rodi približno 180 otrok, po porokah in ločitvah pa smo po statističnih podatkih v zlati sredini. Po stopnji kriminala smo med bolj »miroljubni-mi« občinami v Sloveniji. Pri ravnanju z odpadki v občini letno odložimo približno 40 kilogramov odpadkov na prebivalca manj, kot je povprečje v celotni državi, ter letno porabimo 543.300 kubičnih metrov vode.

Zavedam se, da moramo kljub solidnim statističnim podatkom »kora-kati« naprej, še bolj skrbeti za socialno, prometno in osebno varnost, za čisto okolje, vrtce, šole, šport, kulturo ter za vsesplošno zdravje. Pri mladih bi rad spodbudil ideje in predloge za ustanovitev mladinskega centra tako, da ne bi mi »ta stari delali in vsiljevali nekaj brez veze«. Veliko moramo narediti še na cestah, vodovodu, optični povezavi, tu-rizmu in energetski sanaciji stavb. Skrb za kmete ter pridelavo zdrave hrane za samopreskrbo in trg mora v prihodnje imeti večjo prioriteto. Čaka nas veliko dela, ampak z dobro voljo, veseljem do napredka in novih vedenj, bomo skupaj, moji dragi, uspeli.

Spoštovani občanke in občani Občine Logatec, vabim vas, da se sku-paj s prijatelji, sosedi in znanci poveselite na prireditvah, se prepriča-te o napredku naših društev, dosežkih na področju investicij in sploh o življenju v naši lepi občini. Dokažimo, da smo občina vedrega duha, odprtih src in da se znamo veseliti vsakega napredka.Vse lepo ob prazniku, veselite se življenja!

Vaš župan Berto Menard

Spoštovane občanke, spoštovani občani,

KULTURAPremiki na poznorimskem obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum ............... 23

MePZ Adoramus z zlatim odličjem z Ohrida ....................................................... 24

O krajevnem imenu Logatec ....................... 30

GOSPODARSTVOŽivimo v kraju večinoma zavidljive statistike ........................................31

T. Petelin: Ljudje so pomembnejši od uspeha .................................................... 33

ŠPORTMojca Kermavnar na svetovnem prvenstvu .............................. 36

Logaške mažoretke v Kanadi pometle s konkurenco.................................. 37

Prišel, vrgel, zmagal .................................... 39


PRAKTIKUM

Sporočilo pobude ETM se tako z varovanja okolja preusmer-ja na varovanje zdravja s poudarkom na kolesarjenju kot odlični obliki aktivnega potovalnega načina. S tem se v

ETM vpleta akcija “Pripelji srečo v službo”, ki spodbuja, da se v službo odpravimo s kolesom.

V Sloveniji se je v zadnjih 30 letih delež čezmerno hranjenih in de-belih otrok ter mladostnikov podvojil, med odraslimi pa ima večjo telesno maso od priporočene kar 70 odstotkov moških in malo manj kot polovica žensk. Zavedati se je treba, da telesna dejavnost za kre-pitev zdravja ne pomeni le športa in rekreacije, temveč tudi povezo-vanje telesne dejavnosti z našimi vsakodnevnimi opravili. Tako lahko mimogrede dosežemo 2,5 ure telesne dejavnosti na teden, kolikor jo za ohranjanje zdravja priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Kampanja „Pripelji srečo v službo“ je tako namenjena spodbu-janju kolesarjenja na delo, saj se s tem prihrani denar, spotoma porabi odvečne maščobe, zmanjša stres, poveča produktivnost in okrepi imunski sistem. Občina Logatec tudi letos podpira omenjeni projekt, k sodelova-nju pa je povabila še javne zavode in društva. Tako je nastal kole-dar dogodkov, ki vabi k vaši aktivni udeležbi.

PROGRAM DEJAVNOSTI V OBČINI LOGATEC

Sreda, 16. september 2015, dopoldan, na asfaltirani površini pri Športni dvorani LogatecPOLIGON VOŽNJE S SKIROJIOrganizator: Vrtec Kurirček Logatec, info.: 01/7590 400

Sreda, 16. september 2015, ob 17. uri pri kapelici pod SekiricoTEST HOJEOrganizator: Zdravstveni dom Logatec, info: 01/7508 239

Četrtek, 17. september 2015, ob 18. uri v sejni sobi ZD LogatecSLADKORNA BOLEZEN Predavatelj zdravnik Damjan Justinek, dr. med., spec. int. med.Organizator: Zdravstveni dom Logatec, info: 01/7508 239

Petek, 18. september 2015, po ulicah Logatca in okoliciKOLESARSKI IZLET ZA UČENCEOrganizatorji: OŠ Tabor, OŠ 8 talcev, OŠ Rovte, Policijska postaja Logatec, Občina LogatecV primeru dežja se prireditev prestavi.

Petek, 18. september 2015, ob 17. uri pri Knjižnici LogatecKNJIŽNICA NA KOLESIHKAMIŠIBAJ – PREDSTAVICA NA KOLESIHOrganizator: Knjižnica Logatec, info.: 01/7541 722Sobota, 19. september 2015, ob 9. 30 v Blekovi vasi – Center RS za zaščito in reševanjeLOGAŠKI TEK 2015Organizator: Tekaško smučarski klub Logatec, info.: 041 644 562

Nedelja, 20. september 2015, ob 15. uri pri POŠ HotedršicaKOLESARSKI IZLET ZA OTROKE (POŠ Hotedršica- Dolince--Novi Svet in nazaj) in SPRETNOSTNI POLIGONKOLESARSKI IZLET ZA DRUŽINE (krog okoli Hotedršice: POŠ Hotedršica-Žejna dolina-Rovtarske Žibrše-Tumle-Ravnik--Novi Svet do POŠ Hotedršica)

Za vse udeležence bo napitek in prigrizek.

Organizator: ŠD Hotedršica, info.: [email protected]

Občinska uprava Občine Logatec

Vir in več informacij: www.tedenmobilnosti.si, www.mobilityweek.eu

16. - 22. SEPTEMBER

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI


PRAKTIKUM

KOLOFONLogaške novice, glasilo Občine LogatecISSN 03509281Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občiniIzdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 LogatecOdgovorna urednica: Blanka Markovič KocenUredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi.Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 LjubljanaGrafični koncept: Nicolas SautetDatum izzida: 11. 9. 2015Naklada: 4.500 izvodovNaslovnica: Prvi šolski dan na OŠ 8 talcev LogatecFoto: Brane Pevec

Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V OBČINI LOGATEC V SEPTEMBRU

KDAJ: 30. SEPTEMBER 2015 med 12. in 17. uro

KJE: UPRAVNI CENTER LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50A, LOGATECPRVO NADSTROPJE, SEJNA SOBA

OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01/7590-600

Naslednji termin za brezplačne pravne nasvete za občane je 28. oktober 2015.

Lastniki in vodniki psov, poskrbite za čisto in zdravo bivalno okolje za vse in pospravite za svojim štirinožnim prijateljem.

POMAGAJMO!Območno združenje Rdečega križa Logatec obvešča vse prebivalce Logatca, da smo pričeli z zbiranjem nujne gmotne pomoči beguncem. Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko pomoč prinesete v prostore OZ-RK Logatec, na Tržaško cesto 50 A, vsak dan od 9.00 do 12.00 in v sredo od 15.00 do 17.00.

Prosimo, da se pri zbiranju pomoči držite spodaj objavljenega seznama.

SEZNAM NUJNE GMOTNE POMOČI ZA BEGUNCE- Konzervirana hrana, ki ne vsebuje svinjskega mesa,- pitna voda (izključno plastenke),- higienski pripomočki (milo, zobna pasta, zobne ščetke, brisače, higienski vložki,

plenice za otroke, vlažilni robčki, razkužila za roke),- odeje,- manjši šotori,- spalne vreče,- ležalne podloge.


PRAKTIKUM

OGLAŠEVANJE V OBČINI LOGATEC

V poletnih mesecih je opaziti povečanje postavitve raznih oglasnih sredstev, ki bodisi vabijo na veselice, prireditve ali

pa so namenjeni oglaševanju storitev podjetij.

V povezavi s tem moramo navesti nekaj splo-šnih usmeritev, da bi se izognili globam, ki so predpisane za nepravilno ravnanje.

Občinska ureditev velikosti, oblike in tipologije objektov in naprav za oglaševanje je določena v prostorskem načrtu. Način pridobitve dovo-ljenja in taksa za oglaševanje pa sta določeni v odloku o oglaševanju in plakatiranju. Pro-storski načrt tako določa več tipov objektov za oglaševanje, med drugim velike ploskovne objekte površine od 4,2 m2 do 12 m2 in so lah-ko enostranski ali obojestranski; male ploskov-ne objekte velikosti do vključno 4,2 m2; ulični transparenti, prenosljivi ulični panoji …

S prostorskim načrtom so določeni tudi pogoji za postavitev teh objektov, tako da je določeno, kje se te objekte sme (območja centralnih dejav-nosti) in kje se jih ne sme postaviti (stanovanj-ska območja, kmetijska zemljišča). Ti objekti morajo biti postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičenosti posameznih območij; da so vodoravni robovi objektov za oglaševanje v paru in ponovitvi horizontalno poravnani; da niso v nasprotju s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih; oblikovno usklajeni z drugimi elementi uličnega prostora in urbane

opreme; barve konstrukcije oziroma okvirji naj bodo enaki tonu konstrukcije, na katero so ob-vestilna sredstva pritrjena; osvetljeni skladno s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega one-snaževanja okolja, kadar so objekti za oglaše-vanje osvetljeni z lastnim virom.

Za samo postavitev posameznega oglasnega panoja mora biti tako izpolnjenih več pogojev, ki naj jih posameznik predhodno preveri pri ob-činski upravi. Globe so predpisane v višini do 2000 evrov.

Oglaševanje za lastne potrebeOb izpolnjevanju splošnih pogojev je pri objek-tih za oglaševanje za lastne potrebe predpisano, da je firmo dopustno oglaševati z imenom, tote-mom, znakom, svetlobnimi napisi in podobno. Skladno z določili prostorskega načrta se lahko uporabijo druge vrste objektov za oglaševanje. Napisi morajo biti umeščeni v pročelje stavbe in ne smejo presegati venca, ki ločuje pritličje od prvega nadstropja. Napisi so praviloma v slovenskem jeziku. Napisne table, ki označu-jejo poslovne dejavnosti v stavbi, je dopustno namestiti na nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel hkrati in preprosto menjavo brez po-segov v pročelje stavbe. Izveski, ki označujejo lokale, morajo biti obešeni na konzolo, ne sme-jo segati nad venec, ki ločuje pritličje od prvega nadstropja, velikost ne sme presegati 0,50 m2. Prvotne napise, stare izveske in druge prvotne zanke, grbe, simbole ipd., je treba redno vzdrže-

vati. Za oglaševanje za lastne potrebe so dovo-ljena sporočila o dejavnosti in blagu, ki izhaja iz dejavnosti in obsega oglaševanje pravnih oseb na njihovih poslovnih stavbah in prostorih ter pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer je sedež le-teh in je vidno z javne površine.

Dimenzije in obliko sporočila se obravnava in o njej odloči občinska uprava na podlagi poda-nega predloga. Za oglaševanje za lastne potrebe na objektih, ki imajo status kulturnega spome-nika oziroma ležijo znotraj varovanih območij, je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pristojna občinska služba izda odločbo o dovolitvi namestitve ele-menta za oglaševanje ter odločbo o morebitni odmeri občinske takse.

Oglaševanje ob državni cestiOb tem pa še opozarjamo, da je skladno z za-konom, ki ureja ceste, oglaševanje ob držav-ni cesti izven naselij prepovedano. Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje je ob državnih cestah v naselju mogoče le izven preglednega polja, pregledne berme, pregle-dnostnega prostora in območja vzdolž vozi-šča ceste, predpisanega za postavitev prome-tne signalizacije. Soglasje izda direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje.

Občinska uprava

VEČLETNI PROGRAM RAZVOJA KULTURE V OBČINI LOGATEC V PRIPRAVI

Strokovna komisija, ki jo je ustanovila Občina Logatec, pri-pravlja strateški dokument razvoja kulture v občini za ob-dobje 2016 – 2020.

K sodelovanju smo preko vprašalnikov povabili vse občane, lastnike objektov kulturne dediščine, krajevne skupnosti in upravičence na razpisih s tega področja v zadnjem obdobju. Vprašalnik za občane je na voljo na občinskem spletišču loga-tec.si, medtem ko so so/lastniki dediščine prejeli vprašalnike, vezane na njihovo lastnino. Vprašalnike občanov in lastnikov kulturne dediščine zbiramo do najkasneje 30. septembra 2015, ostali udeleženci pa so imeli drugačne roke zaradi specifike nji-hovih področij. Prav z vašimi odgovori si želimo dobiti vpogled v vaše vide-nje, kaj je na področju kulture prednost, kaj slabost, kje so pri-ložnosti in kje na naše izvajalce prežijo nevarnosti. Zato vse občane in vse so/lastnike enot kulturne dediščine, ki ste prejeli vprašalnik, prosimo za temeljite odgovore, ki naj bodo podani skladno z navodili.

Vprašalnik, s pomočjo katerega bo komisija dobila odgovore o tem, kaj si občani želite, je na voljo na več mestih. Vsako go-spodinjstvo ga je prejelo v poštni nabiralnik s prejšnjim izvo-dom Logaških novic. Na voljo je na spletišču logatec.si, možno ga je prejeti na elektronski naslov, če na občino posredujete tako željo, ali pa ga prejmete v fizični obliki osebno v recepciji Upravnega centra Logatec. Med tistimi, ki boste vprašalnik izpolnili v celoti tudi s svoji-mi osebnimi podatki, bomo na koncu izžrebali dobitnike lepih nagrad, o katerih je več informacij objavljenih na logatec.si. Izpolnjen vprašalnik pa lahko oddate tudi brez vpisa svojega imena in naslova in bo obravnavan kot anonimen.Izpolnjene vprašalnike zbiramo na recepciji Upravnega centra Logatec, lahko pa nam jih pošljete na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec ali pa izpolnjene pošljete na: [email protected].

Občinska uprava


PRAKTIKUM

PREDSTAVE IN CENA ABONMAJA

VPIS V GLEDALIŠKI ABONMA KOMEDIJE OBČINE LOGATEC V SEZONI 2015/2016

Po izboru lanskih abonentov si bomo v prihajajoči abonmajski sezoni v Veliki dvorani Narodnega doma

predvidoma ogledali naslednje komedije:

v nedeljo, 18. oktobra 2015, ob 19. uri: Mama (igrajo: Vesna Pernarčič, Vesna Slapar, Barbara Medvešček, Tijana Zinajić, Ana Urbanc, v alternacijah Nina Valič in Saša Mihelčič)

v petek, 27. novembra 2015, ob 19. uri: Moška copata (igra: Ranko Babić)

v nedeljo, 28. februarja 2016, ob 19. uri: Mulc … vas gleda (igrata: Bojan Emeršič, v spremljevalnem filmu: Gregor Bakovič)

v petek, 18. marca 2016, ob 19. uri: Slo-venska literatura od A do Ž (igrajo: Lado Bizovičar, Jaša Jamnik in Jer-nej Čampelj)

Ker pa imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpoveda-ti, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih pravočasno sporočili spre-membe.

Cena za abonma na sedežih v vrstah parter-ja od prve do vključno osme je 40 eur, za vse ostale sedeže pa 35 eur. Kdaj in kako se vpisati? Letošnji vpis novih abonentov v abonma sezone 2015/2016 poteka od 11. do 18. septembra 2015 (18. 9. 2014 do najka-sneje 13. ure mora biti prijavnica že na sedežu Občine Logatec).Pravilno izpolnjene in podpisane prijavni-ce za nove abonente nam pošljite / dosta-vite na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom »prijava v abonma«.

V primeru elektronskega pošiljanja prijav-nice slednjo izpolnite, (natisnite, če do nje dostopate preko spleta), podpišite in ske-nirajte ter sken pošljite na naslov: [email protected]. V naslov elektronske pošte napišite: prijava v abonma.

Kako prijava na abonma vpliva na sedežni red?Tudi v sezoni 2015/2016 bodo veljala ista pravila, ki določajo vrstni red prijav in po-sledično sestavo sedežnega reda. Sedežni red se določi po ustaljeni metodi.

Kako poteka razvrščanje po sedežih?Po vrstnem redu prijavnic. Pozna prijava zmanjša veliko možnosti za dobro lokacijo. 1. Najprej razporedimo redne abonente*, in

sicer najprej tiste, ki so se odločili za iste sedeže kot v prejšnji sezoni. * Redni abo-nent je tisti, ki je imel abonma v sezoni 2014/2015 in se letos ponovno prijavi.

2. Nato od prvega do zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo tiste redne abo-nente, ki želijo sedeti bližje ali dlje od odra.

3. Na koncu zopet od prvega do zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo nove abonente.

Vrstni red prijav je ključnega pomena, saj odloča o tem, ali boste dobili možnost sedeti bolj spredaj ali ne.

Kako poteka razpored na balkonu?Razpored na balkonu se prične z razporeja-njem abonentov od najvišjih vrst proti naj-nižjim, torej od vrst številka sedem do ena.

Slišnost igralcev po dvoraniVsa gostujoča gledališča vedno še posebej prosimo, da bodisi uporabljajo ozvočenje bodisi so bolj glasni. Po preverjanju slišnosti predstav lanske sezone je bilo ugotovljeno, da se je vse igralce slišalo in razumelo po ce-lotni Veliki dvorani Narodnega doma.

V upanju na še eno fantastično sezono vas lepo pozdravljamo.

Občina Logatec


PRAKTIKUM

AMBROZIJA

Tudi v Logatcu je opaziti rastlino pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemi-siifolia), ki postaja v Evropi in pri nas ena najpomembnejših plevelnih vrst na nekmetijskih površinah in v kmetijski pridelavi, hkrati pa je ena najbolj

alergenih rastlin. Najlažje jo opazimo ob robovih cest in na gradbenih deponijah, kjer se množično pojavlja.

Zaradi velikega števila občutljivih ljudi je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano izdalo »Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia«, ki je začela veljati 4. avgusta 2010. Imetniki zemljišč, kjer raste škodljiva rastlina, so dolžni ambrozijo odstraniti s koreninami vred ali njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obraste več. Odstranitev rastlin je treba opraviti čimprej, da preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico.

OPIS RASTLINEAmbrozija zraste od 1,0 do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so mehki, deljeni in prav tako dlakavi. Rastlina spominja na na-vadni pelin. Rumeni cvetovi so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Vsaka rastlina lahko proizvede prek 60.000 semen, ki obdržijo kalivost tudi do 30 let. Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra. Velike količine cvetnega prahu, ki ga sprošča pelinolistna ambrozija, so močan alergen in že nizka koncentracija lahko spro-ži alergijsko reakcijo. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so kihanje, šče-menje v nosu, vodeni izcedek iz nosu, otečene veke, ščemenje v očeh in oteženo dihanje.

Več o škodljivi rastlini pa si lahko preberete tudi v zloženki, ki jo je pripravila Fi-tofarmacevtska inšpekcija, na spletni strani: http://www.uvhvvr.gov.si/ >> delovna področja >> zdravje rastlin >> škodljive rastline.

Občinska uprava

ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNAObčani Občine Logatec ste prijazno vabljeni k obisku energetskega svetovalca, kjer lahko dobite odgovore na temo učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) z naslednjih področij:- energetske sanacije stavb ali

učinkovite energetske zasnove novogradnje,

- ustrezne zasnove zunanjega toplotnega ovoja stavbe,

- ustrezne izbire stavbnega pohištva in zasteklitve,

- pomoč pri izbiri ustreznega ogrevalnega sistema in za vas primernega energenta,

- izbira primernega sistema za prezračevanje in hlajenje,

- uporaba obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavbe in pripravi sanitarne vode,

- možnost pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za URE in OVE

- ter vsa ostala vprašanja glede rabe energije v vašem gospodinjstvu.

Svetovalna pisarna deluje v Logatcu na naslovu Notranjska 4, v prostorih turistične pisarne, in sicer vsak torek od 16. do 19. ure, ob predhodni najavi na tel. 01/ 7590 600 vsak delovni dan, v času uradnih ur Občine Logatec. Nasveti so za občane brezplačni.

Če se sprašujete, kako zmanjšati stroške za energijo in posledično izdatke v vašem družinskem proračunu, smo energetski svetovalci pravi naslov.


DRUŽBA

ŠOLE VNOVIČ ODPRLE VRATA

Na prvi šolski dan smo novinarji Logaških novic obi-skali nekatere osnovne šole in skušali z besedo in sliko zabeležiti vzdušje. Optimizma res ni manjkalo!

Prvi dan pouka v Dolnjem LogatcuŽe pred osmo uro zjutraj so se na dvorišču OŠ 8 talcev pričeli zbi-rati učenci. Prvošolčki so v spremstvu starejših na tribunah v dvo-rani poslušali, kaj so jim pripravili njihovi starejši vrstniki. Med drugim so tudi sami zaploskali, cepetali, udarjali ob tla in končno zapeli pesmico Ko si srečen in bi srečo rad delil z nekom … Potem pa je prišel župan Berto Menard, ki je najprej vzgojiteljem in star-šem na srce položil nekaj besed o vzgoji, ki mora biti taka, da naj otroci ne bodo preveč obremenjeni, hkrati pa se morajo naučiti, da je treba v življenju tudi delati. Prvošolčke so potem poimensko klicali, naj pridejo po rumeno ru-tico in darila, potem pa gredo z učiteljico v razrede. Že nekaj let imajo v šoli projekt prijateljstva, kar pomeni, da prvošolčka spre-mlja v razred šestošolec, ki tudi kasneje skrbi zanj, mu pomaga pri raznih opravilih, skratka, je njegov prijatelj. Tudi tokrat sta s tribune prišla klicani prvošolček in njegov starejši prijatelj.

Otroke je treba naučiti živetiTo je v slovesnem nagovoru prvošolčkom in njihovim staršem ter starejšim vrstnikom med drugim poudaril župan Berto Menard, ki je tudi prvošolčke na OŠ Tabor Logatec pospremil v svet znanja. Letos je v Sloveniji šolski prav prvič prestopilo 22 tisoč otrok, ki bodo igrače zamenjali s šolskimi knjigami. No, ne prav docela, saj mnoge učiteljice v prvem razredu malim šolarjem dovolijo prine-sti v šolo tudi kakšno igračo. Za lažje slovo od doma in vrtca pač!Dvorana KS Tabor je tudi tokrat pokala po šivih, stoli so bili na-menjeni staršem, starim staršem, učiteljem in gostom, »prvarji« pa so se z velikimi torbami pred in ob sebi posedli kar po tleh. Koliko so si imeli povedati! Številne spodbudne besede pa so slišali tudi od starejših šolarjev, ki so za najmlajše pripravili krajši kulturni program. »Otroke je treba naučiti živeti, spoštovati drug drugega, pa tudi nasmejati se,« je dejal župan in med drugim poudaril pomen dobre komunikacije med učenci, starši in učitelji. Za smeh je poskrbela kar ravnateljica OŠ Tabor Logatec Miša Stržinar, ki se je otrokom predstavila, takoj zatem pa se je eden od njih oglasil: »Naši sosed-je imajo kužo Mišo!« Ravnateljica se ni dala zmesti. »Tudi v naši soseščini jo imamo, zato nikoli ne vem, koga na ulici kličejo,« je dejala in izzvala salve smeha.Župan je prvošolcem tudi letos podaril slovensko zastavo, poleg nje pa knjigo Prav je, prav ni, iz katere naj otroci skupaj s starši vsak dan preberejo zgodbo, je svetoval, in o njej razmislijo.

Šolski zvonec znova vabiPočitnic je nepreklicno konec in tudi OŠ Rovte je spet oživela. Na hodnikih je postalo živahno, nekateri so v hram učenosti letos prišli zadnjič, drugi pa so se vanj podali prvič. Slišati je, da je letos po slovenskih šolah prvošolčkov precej več kot leto prej, kar je seveda razveseljivo. Tudi na OŠ Rovte smo se srečali s številno generacijo, ki je letos vstopila v prvi razred. Kar 24 jih je. Kljub vsem zadregam glede prostorov pa je prvi šolski dan minil prijetno, za kar je poskr-belo tudi pravo poletno vreme, ki nas je prijetno razvajalo. Štiriin-

dvajset malih, nagajivih, nekaterih tudi plašnih glavic je postalo šo-larjev. Vrtčevske vragolije bodo zamenjale šolske obveznosti, šola bo postala sedaj njihov drugi dom, kjer bodo glave polnili z znanjem kar celih devet let. Šolska telovadnica je malčke in njihove starše pričakala lepo okrašena z napisom v pozdrav in vsemi imeni novih učencev. Ravnatelj Mitja Turk je učence v uvodu lepo pozdravil in jim zaželel, da bi jim bila šola prijetno okolje, kjer bodo pridobi-vali potrebno znanje, ki jim bo pomagalo na poti v svet odraslosti in samostojnosti. Po otroško so jih s pesmijo in plesom pozdravili tudi učenci drugega in tretjega razreda. Letošnjo generacijo bosta v prvem razredu poučevali učiteljici Metka in Petra, ki sta otrokom in staršem povedali nekaj besed ter jim predvsem položili na srce, naj bodo otrokom opora in naj dela ne opravljajo namesto njih. Prvi šolski dan je s svojim obiskom naredil še posebej slovesen tudi lo-gaški župan Berto Menard, ki je poudaril, da je pomembno učiti se in svoje delo odgovorno opravljati. Otrokom, staršem in učiteljem želimo veliko lepih, uspešnih, čim manj stresnih dni, ob koncu leta pa lepe ocene, veliko pohval, predvsem pa polno glavo znanja, novih izkušenj in lepih nepozabnih doživetij.

Besedilo in foto: Metka Bogataj, Brane Pevec, Blanka Markovič Kocen

VARNA POT V ŠOLOZa to, da je pot v šolo in nazaj varna, vsako leto poskrbijo policisti, redarji in člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov Logatec. Predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Blaž Alič je povedal, da bodo tudi letos prva dva tedna na vseh šolskih poteh skrbeli za varno pot najmlajših, pa tudi za varnost drugih udeležencev v prometu. Le-ti pa naj bodo še posebej pozorni v prihajajočih jesenskih dneh, ko bo zaradi megle in drugih vremenskih pojavov vi-dljivost manjša, zavorna pot daljša.

Predsednik ZŠAM Niko Čuk pa je dejal, da letos za varnost najmlajših skrbi 12 njihovih članov, najbolj nevarna pa sta obe krožišči in Jačka ter posebej križišče priključne ceste na avtocesto.

B. P.

Rovtarski »prvarji« (foto: Alenka Šemrov)


DRUŽBA

LOGAŠKE OSNOVNE ŠOLE: PRIHAJA MOČNA GENERACIJA

Število otrok v logaški občini vztrajno narašča, kar kažejo tudi podatki o vpisu v osnovne šole. V

vse tri matične šole in njihove podružni-ce namreč prihaja številčno močna ge-neracija. Ravnateljici in ravnatelja smo povprašali tudi o letošnjih novostih.

V šolskem letu 2015/16 bo Osnovno šolo 8 talcev Logatec obiskovalo vsaj 677, OŠ Ta-bor Logatec 460, OŠ Rovte s podružnično šolo Vrh Svetih Treh Kraljev pa 185 učen-cev, torej povsod nekaj več kot lani. V vseh treh šolah skupaj s podružnicami je tudi več prvošolcev. Na OŠ 8 talcev jih je kar 95 in so jih namesto v običajne tri vpisali v štiri oddelke, 94 novincev in številčnejše obstoječe oddelke imajo na OŠ Tabor ter v njenih podružnicah, v Rovtah pa se je šte-vilo prvošolcev v primerjavi z lani na ma-tični šoli več kot podvojilo in jih je 24, na Vrhu Svetih Treh Kraljev pa imajo tri prvo-šolčke, medtem ko lani ni bilo nobenega.

Logaške osnovne šole tudi letos ponujajo brezplačne učbenike iz učbeniških skladov, za katere se, kot pravijo ravnateljici in ravnatelj, odločajo praktično vsi starši. »Pomembno je, da smo šole prejele vsa zahtevana sredstva in lahko učencem zadnje triade ponudimo nove učbenike,« poudarja Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec, ki je obenem zelo kritična do izjemno slabega odnosa do brezplačnih izposojenih knjig.

Šole tenkočutne do socialno šibkejšihLogaške osnovne šole veliko pozornosti namenjajo učencem iz socialno šibkejših

družin. Pomagajo jim bodisi s sredstvi iz šolskih skladov bodisi v sodelovanju z Rdečim križem in Centrom za socialno delo Logatec ter Karitasom. »Osebno se zavzemam, da noben od otrok zaradi šib-kejšega socialno-ekonomskega statusa ne ostane doma, ko imamo plačljive dneve de-javnosti, šole v naravi, tečaje …« poudarja ravnateljica OŠ Tabor Logatec Miša Strži-nar, ki opaža, da je vsako leto več otrok in socialno šibkejših družin.

O podjetništvu že v osnovni šoliMed interesnimi dejavnostmi je bilo v pre-teklih letih in bo najbrž tudi letos največ za-nimanja za šport, na OŠ Tabor tudi za mo-delarstvo in šah. Ta šola letos uvaja novo, nadvse zanimivo interesno dejavnost, pod-jetništvo. Uspešno se je namreč prijavila na razpis in bo iz tega naslova dobila nekaj sredstev za izvedbo te dejavnosti, namenje-ne učencem zadnje triade. »V samem kraju Logatec imamo močno podporo podjetij, župana in občine, da se učenje podjetništva začne že pri mlajših generacijah,« pove ravnateljica Stržinarjeva.

V vseh treh osnovnih šolah kot novost v letošnjem letu uvajajo neobvezni izvirni predmet angleščina v prvem razredu.

Investicije, projekti, izmenjave … Na OŠ 8 talcev se bodo v tem šolskem letu lotili urejanja šolskega dvorišče in sto-pnic nad cisternami, postavili bodo tudi dva nova tobogana in plezalno steno. Na šoli načrtujejo obisk Hiše eksperimentov ter uvajanje brain gym – izvajanja vaj za krepitev možganov, koncentracije, za ve-čjo samozavest … vsaj enkrat tedensko. Pripravili bodo tudi delavnice za prepre-čevanje medvrstniškega nasilja za učence sedmih razredov.

»Glede investicij si v šolskem letu 2015/16 želimo energetske sanacije tako matične kot podružnične šole v Hotedršici, medtem ko smo na matični šoli že med poletnimi počitnicami prenovili tla in uredili novo garderobo na razredni stopnji,« je povedala ravnateljica OŠ Tabor Miša Stržinar. Na-poveduje tudi nadaljevanje mednarodnega projekta eTwinning: »Oktobra bomo 12 naših devetošolcev, ki so aktivno vključeni v projekt, za teden dni odpeljali na izme-njavo v Španijo, januarja 2016 pa pričaku-jemo obisk španskih učencev v Logatcu,« pojasnjuje Stržinarjeva.

Posebno veselo so novo šolsko leto doča-kali na OŠ Rovte, saj so z izselitvijo vrt-ca pridobili dve novi učilnici, do novega leta pa naj bi spremenili tudi namembnost preostalih prostorov, v katerih je bil doslej vrtec. Kot pravi ravnatelj Mitja Turk, bodo prevzeli tudi kuhinjo, saj so malice in kosi-la doslej dobivali iz vrtčevske kuhinje.

Blanka Markovič KocenFoto: B. P., B. M. K.

»Prvarji« na OŠ 8 talcev Logatec

OŠ Tabor Logatec: velike torbe, polne znanja


DRUŽBA

VRTCI: PO ZASTAVLJENI POTI

V vrtcu Kurirček so letos sprejeli vse otroke, ki so bili na čakalni listi. V Rovtah se otroci in star-

ši veselijo novega vrtca, v Miklavževem vrtcu so polno zasedeni, po potrebi pa bodo odprli še eno polovično skupino.

Poletje počasi podaja roko jeseni in s sep-tembrom se zopet napolnijo šolske klopi. Preden pa otroci prestopijo prag hiše uče-nosti, jih večina obiskuje vrtec, ki je postal v sedanjem času nenadomestljiva institu-cija. Otroci tam pridobivajo prve social-ne veščine, prvič se ločijo od domačih in dobršen del dneva preživijo v okolju, kjer spoznavajo svet tudi izven varnega zavetja doma. Zato je še toliko pomembneje, da je vrtec prostor, kamor otrok rad zahaja, kjer se počuti varnega, sprejetega in ljubljene-ga. V logaški občini je otrok v primerjavi z nekaterimi slovenskimi kraji sorazmerno zelo veliko. Rodnost niti ni zaskrbljujoča, saj so družine s samo enim otrokom že pra-va redkost. Zato v občinskem središču in v okoliških krajevnih skupnostih deluje kar nekaj enot vrtca, imenovanega Kurirček.

V vrtcu Kurirček prostora dovoljKakšni so letošnji načrti za delo v vrtcih logaške občine in njihovih podružnicah, je povedala z v.d. ravnateljica vrtca Kurirček Brigita Česnik, ki je vodenje vrtca prevzela šele s 1. avgustom. Kako se bodo zadeve v zvezi z vodenjem vrtca v bodoče razvijale, bo znano pozneje jeseni. 4. septembra je bil namreč objavljen razpis za ravnatelja. Tudi v letošnjem šolskem letu so se v vrtec vpisali novi otroci, ki bodo skupaj z dru-gimi raziskovali igralnice, spoznavali nove igrače, otroke, vzgojiteljice in druge zapo-slene v vrtcu. Vsi skupaj si želijo, da bi bil vrtec tudi letos poln pestrega in veselega dogajanja.V enotah vrtca Kurirček so v preteklem šolskem letu potekala razna vzdrževalna in obnovitvena dela. Na vseh igriščih so poskrbeli za ustrezno zaščito pri igralih, v nekaterih igralnicah po vseh enotah vrtca so dodali mini kuhinje, namenjene uporabi otrokom, v enoti Tičnica je bil postavljen lesen objekt na igrišču, v poletnem času pa so bile montirane klimatske naprave v vrtcu. Postavljen je bil tudi lesen objekt na igrišču v enoti Hotedršica.Občini Logatec kot ustanoviteljici je na-menjena pohvala, da prisluhne ter omo-

goči, da v vrtcu lahko izvajajo načrtovane investicije in projekte, pomembne za delo. Za letošnje šolsko leto so bili sprejeti vsi otroci, ki so bili na čakalni listi. Prispelo je nekaj naknadnih vlog. Nekatere otroke so že lahko sprejeli, drugi pa še čakajo na prosto mesto. Vrtec Kurirček Logatec bo ob polni zasedenosti obiskovalo 780 otrok. 225 jih je v Centralnem vrtcu, 180 v enoti Tabor, 154 v enoti Tičnica, 94 v enoti Rov-te, 75 v enoti Pod košem, 33 v enoti Hote-dršica in 19 otrok v enoti Laze.V enoti Laze je kombinirani oddelek in eno prosto mesto za predšolskega otroka, v enoti Hotedršica ni prostega mesta, ravno tako ne v enoti Pod košem. V enoti Rov-te je eno prosto mesto za otroka v starosti 2-3 leta, v enoti Tabor sedem prostih mest za otroke različnih starosti, v Tičnici šest prostih mest za otroke različnih starosti, v centralnem vrtcu pa sta dve prosti mesti za otroke, stare 4-6 let. Eno skupino naj-mlajših otrok bodo v enoti Tabor odprli v januarju 2016. Celotna ekipa zaposlenih v vrtcu je ključna za ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, od katerega bo odvisno počutje vseh udeleženih.

Novi vrtec v Rovtah: lepo, lepše, najlepšeSeptembra bodo malčki prestopili prag no-vega vrtca v Rovtah. To bo za kraj in to enoto izjemno pomemben dogodek. Za-ključna dela so v polnem teku. Sama stavba vrtca je zelo moderno zasnovana in selitev iz sedanjega objekta v novega je resnično velika pridobitev. Vsem, ki so se trudili, da je vrtec zgrajen in opremljen ter so zaslu-žni, da je zdaj pripravljen na vselitev, velja posebna zahvala. Tudi igrišče pri novem

vrtcu je sodobno opremljeno in zasnovano nekoliko drugače kot pri običajnih vrtcih. Otroci iz vrtca v Rovtah, ki so sedaj zelo pogrešali igro na večjem igrišču, so srečni.

Miklavžev vrtec: pojemo, plešemo, ustvarjamoTudi v Miklavževem vrtcu se že veselo pripravljajo na začetek novega vrtčevskega leta 2015/16. Kako pa bo pri njih, sem se pogovarjala s prof. Ljiljano Gomerčič, po-močnico ravnatelja. V šolskem letu 2015/16 imajo vpisanih 71 otrok v štirih skupinah. Od 1. septembra bo vrtec obiskovalo 66 otrok, drugi pridejo do konca leta in v začetku leta 2016. To pome-ni, da so polno zasedeni, zavrnjenih prošenj pa ni bilo. Če bo potreba, bi lahko odprli še eno polovično skupino. V vrtcu je zaposle-nih devet delavcev (štiri vzgojiteljice in štiri pomočnice vzgojiteljic ter pedagoška vodja vrtca). V tem šolskem letu načrtujejo nekaj dodatnih dejavnosti, in sicer vrtčevski pevski zbor, dodatne športne in gibalne urice, port-folio otroka od jasli naprej ter druge nadstan-dardne dejavnosti, o katerih se bodo dogovo-rili na pedagoški konferenci.

Kako bo potekalo delo bolj podrobno, pa so zaposleni v vseh vrtcih logaške občine pripravljeni deliti z bralci tudi na straneh Logaških novic, kar nas še posebej veseli. Vsem otrokom, staršem in seveda zaposle-nim želimo veliko otroške razposajenosti, ravno pravo mero resnosti in varno preži-vete urice v tem šolskem letu.

Metka Bogataj

Zajtrk v Miklavževem vrtcu

Fot

o: a

rhiv

vrt

ca

PO VROČINSKIH VALOVIH ŠE ZADNJI POLETNI VAL ZABAVE

12

POLETJE 2015

LOGAŠKE NOVICE – SEPTEMBER 2015

Zadnji avgustovski teden se je v Logatcu odvijal dvanajsti festi-val Logaško poletje v organizaciji

kluba Logaških študentov. Letošnji fe-stival nam je ponudil pester program, v katerem se je našlo kar nekaj zanimivosti prav za vsakogar.

Tedensko dogajanjeZačetek festivalskega dogajanja je bil pre-cej športno obarvan, saj nam je organizator v sodelovanju s Superpolhom za ogrevanje pripravil košarkarski turnir in otroški Živ žav, namenjen najmlajšim obiskovalcem. Čez te-den pa se je pester program odvijal na različ-nih lokacijah po Logatcu. Zgodili so se poker turnir, fotografska delavnica, gibali smo se v ritmih zumbe in poslušali pravljice za lahko noč. V sredo zvečer so nam v Navigatorju po-leg pijače postregli z obilico črnega humor-ja, za katerega so poskrbeli stand-up komiki Aleš Sečnik, Jernej Celec in Gašper Bergant. Nastopajoči komiki so dodobra nasmejali ob-činstvo in dvignili festivalsko vzdušje, kar je napovedovalo odličen zaključek dogajanja.

Art-market in BukvarnaV četrtek in petek popoldne je v okviru fe-stivala potekala umetniška tržnica, kjer so se imeli možnost predstaviti lokalni izde-lovalci unikatnih izdelkov, ki so med po-trošniki vedno bolj iskani. Tako smo imeli obiskovalci tržnice priložnost videti polno zanimivih izdelkov, od ročno izdelanega porcelana, krpank do doma izdelanega mila in marikdo je že dobil idejo, kje bo nasle-dnjič poiskal darilo za svoje bližnje. V so-delovanju z Knjižnico Logatec je potekala tudi bukvarna, kjer so si ljubitelji knjig lah-ko menjavali oziroma kupovali knjige in si tako obogatili svojo domačo knjižnico. Večer se je zaključil z pripovedovanjem pravljic, ki pa tokrat niso bile namenjene samo otrokom, ampak tudi odraslim.

Koncertno prizorišče in techno zabavaDogajanje na glavnem odru je bilo razde-ljeno na dva večera. Največ obiskovalcev je pritegnil petkov rock koncert, ko so or-ganizatorji prodali okrog 250 kart. Prvi so občinstvo ogreli Random Phase, sledil je malce filozofski nastop Zorana Predina in Lačnega Franza, Društvo mrtvih pesnikov in Zmelkow. Večer se je zaključil z nasto-pom odlične zasedbe Red Five Point Stars, ki so nam postregli z originalnimi zvoki,

zmesjo skaja, swinga, rockabillya, moder-nega jazza, kubanskih ritmov ter brazilske glasbe in poskrbeli za zaključek večera. So-botno dogajanje se je začelo ze v zgodnjih popoldanskih urah, ko so koncertno prizo-rišče zavzele domače rock skupine. Kljub lepemu vremenu pa je prostor prejkone sa-meval do poznih večernih ur, ko je se začela techno zabava, ki je zbezala na plan dobrih sto ljubiteljev elektronske glasbe. Za zaba-vo v techno ritmih je že četrto leto zapored poskrbela domača Loga-Tech ekipa, ki jo sestavljajo DJ Lomas, DJ Lizard, DJ Hasani in DJ z najdaljšim stažem rolanja glasbe v Logatcu DJ Numarex. Vsakega izmed njih odlikuje svojevrsten slog vrtenja glasbe, nji-hova skupna točka pa je, da naredijo dober techno party, za katere si želijo, da bi jih bilo v Logatcu v prihodnosti več. Kot zadnji je nastopil DJ Hasani in imel čast, da potegne črto pod Logaško poletje ter pripelje dogaja-nje do vrhunca. Zabava v soju polne lune je kljub nizki udeležbi uspela, obiskovalci smo se zabavali, sedaj pa čakamo, kaj nam bodo organizatorji pripravili drugo leto.

Nina JerinaFoto: Blaž Korenč

ZVENEČA IMENA NA LOGALAJF FESTIVALU 2015

13

POLETJE 2015


Sredi julija se je v Grajskem parku Vitez v Logatcu odvil 1. LogaLajf festival.

Čisto pravo vroče poletje se je začelo s čisto pravim vročim festivalom. Pestro tridnevno dogajanje je zaznamovala pisa-na glasbena zasedba. Za petkovo otvoritev festivala in ogrevanje je Logatec stresel ve-čer elektronske glasbe. V ritmih »techna« je obiskovalce zabavalo 12 DJ-jev, ki so z vrtenjem v dvojicah poskrbeli za glasbo do jutra, za lahkoten zaključek festivala pa je v nedeljo poskrbel Ezio. V soboto je bil na sporedu glavni koncert festivala, ki je dosegel vrhunec z glasbeno skupino Plavi Orkestar. V poznih popol-danskih urah je prizorišče začel ogrevati DJ Dady z radia Aktual. Sledila mu je mla-da logaška skupina Sweetsology, ki se je predstavila s svojim novim hitom Sijaj son-ce. Sledil je nastop vsem znanega Zlatka z Optimisti v raperskih ritmih. Dogajanje med nastopi skupin je povezoval DJ Dady s hiti 80-ih in 90-ih let ter zabavnimi ple-snimi vložki. Sledila je rockerska skupina Flirrt, ki je zapela vse svoje največje pesmi in tudi posebno glasbeno željo oboževalke Sare, ki je pevcu skupine zaupala, da bo pe-sem Prvič njena poročna pesem, kar ga je prepričalo, da jo kljub drugačnemu načrtu zaigrajo.

Sledil je glavni šov večera. Na oder je sto-pila skupina Plavi Orkestar. Po dolgem času so se ponovno ustavili v Sloveniji, in

to prav v Logatcu. V dveh urah so poka-zali, zakaj so ena največjih jugo skupin in na sceni že več kot 30 let. V romantičnem okolju parka so se obiskovalci polni dve uri zabavali z gostujočimi zvezdami pop rocka.

Da se zabava poletja ni prehitro končala, je z novejšimi hiti ponovno poskrbel DJ Dady. Odzivi obiskovalcev po koncertu v slogu »vsa čast«, »končno«, »to smo rabi-li« itd. pričajo, da je bil večer popoln.

V nedeljo je festival v lahkotnih glasbe-nih ritmih zaključil Ezio, v popoldanskem času pa so na svoj račun prišli tudi otroci z glasbeno gledališko improvizacijo Lisička zvita tička.

Pohvala in zahvala za uspešno izpeljan fe-stival gre vsem nastopajočim, sodelujočim in sponzorjem ter celotni ekipi Grajskega parka Vitez, ki je z nasmehom na obrazu skrbela za nemoten potek, postrežbo in za-bavo v času festivala.

Grajsko dogajanje v Grajskem parku Vitez pa se nadaljuje. Vsak mesec so na sporedu različne delavnice, športni dogodki, kon-certi, potopisi, predavanja itd. Za vsakogar se kaj najde. Za kvalitetno preživljanje pro-stega časa, pot v družbo, preganjanje sivih dni in »ekranov« iz vsakdanjika.

Matjaž ŠvajncerFoto: arhiv LogaLajf


POLETJE 2015

OTROŠKI SMEH IN BREZSKRBNE POČITNICE

Logaški otroci so konec počitnic pre-živeli v koloniji na Debelem Rtiču, kjer so lovili še zadnje sončne žar-

ke, preden zopet sedejo v šolske klopi.

Občina Logatec je tudi letos, tokrat prvič v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Logatec, organizirala leto-vanje 52-ih zdravstevno ogroženih otrok na Debelem Rtiču. Naši »Gusarji«, kot si pravijo sami, so deset dni brezskrbno pla-vali, uživali na morju in si privoščili obili-co smeha, preden se zopet podajo v novo šolsko leto.

Na letovanju so otroke obiskali tudi župan Berto Menard, predsednica OZ-RK Loga-tec dr. med. Špela Albreht in sekrtarka Dra-gi Kutnar ter z njimi preživeli lepo poletno popoldne. Tako kot vedno, so počitnice prehitro minile, spomin na brzskrbno otro-ško poletje pa bo večen.

Nina Jerina

Likovna kolonija logatec se je dogajala 10. julija 2015 na prostoru Centra za civilni

zaščito in reševanje - Blekova vas - Logatec.

Udeležili so se je naslednji sledeče likovne ustvarjalke in ustvarjalci: Ja-nez Ovsec, Franc Godina, Dušan Mi-helčič, Zvezdana Zatler, Dare Hering, Marinka Mohar, Krunoslav Sabo, Dajana Čok, Cvetka Šemrov, Boris Koteski, Jurij Kravcov, Vitalij Isajev, Vladimir Romanev, Marija Strnad, Emilija Erbežnik, Jolanda Ravnikar, Marjan Miklavec, Tončka Madon in Janez Ovsec ml.

Likovniki so v okviru svojega ustvar-janja slikali značilne motive Logatca kot tudi prosto motiviko danega okolja in trenutnega navdiha. Likovno dru-ženje so zaključili s priložnostno zaključno razstavo na dvoriščnem prostoru gostilne pri Kramarju, kjer si je nastala likovna dela in stvari-

tve lahko ogledalo tudi širše logaško občinstvo.

Naslednjo likovno kolonijo že načr-tjujo za naslednje leto ob istem času.

Vsem sodelujočim in Centru za Ci-vilno zaščito in reševanje Logatec, še posebej pa pokroviteljstvu Občini Lo-gatec , se za sodelovanje in podporo najlepše zahvaljujemo.

Za Društvo likovnikov LogatecJanez Ovsec predsednik društva

LIKOVNA KOLONIJA LOGATEC 20157. DEL ETIMOLOŠKO-ZGODOVINSKEGA POPOTOVANJA

15

POLETJE 2015


Po večmesečnem obdobju zbiranja prijav, pripravljanja iger, risanja scene in pričakovanja, ali bo tudi letošnji ora-torij rekorden po številu otrok, se je v ponedeljek, 29. ju-

nija, oratorij 2015 pod geslom »Hočem biti svet« končno začel.

Z vsakim otrokom, ki je prišel, je bilo pred župniščem bolj veselo in razigrano. Ko se je zbralo vseh 145 prijavljenih otrok, se je ora-torij lahko začel. No, skoraj. Naučiti smo se morali še oratorijsko himno, s katero smo vsako srečanje začeli in zaključili. Letošnja tema oratorija je bila življenje svetnika Dominika Savia. Vsak dan so otroci s pomočjo 25 zagnanih mladih animatorjev, gospoda Rafaela in gospoda župnika Janeza spoznali delček nje-govega kratkega življenja. Na dopoldanskih delavnicah so otroci lahko ustvarjali, pekli slaščice, delali sladoled, tekmovali v nogo-metu, se učili o prvi pomoči in preživetju v naravi. Poskrbeli pa so tudi za čiste avtomobile animatorjev. Po kosilu so sledile poučne popoldanske igre na trgu in v okolici šole. Na njih so se otroci učili sodelovanja in pomoči v skupini. Kot vsako leto je bilo tudi letos četrtkovo popoldne rezervirano za vodne igre z gasilci, ki so poskrbeli, da nikomur ni bilo vroče. Izlet v Planinsko jamo pa je le še popestril že tako zanimiv oratorijski teden. Po petkovi zaključni prireditvi so otroci veseli odšli domov.

ZA NAMI JE ŠE EN NOR ORATORIJSKI TEDEN!

Čeprav oratorij ni bil rekorden po številu udeležencev, smo anima-torji vidno zadovoljni in za mnogo lepih trenutkov bogatejši kot pred tednom dni, hitro pospravili in se že veselili naslednjega dne, saj nas je čakal izlet – na morje z vlakom.

Kristina MačekFoto: Marta Cigale


POLETJE 2015

POLETNA ŠOLA DLAN NA DLAN Z VSE VEČJO UDELEŽBO

Za nami so še ene najbolj pestre in aktivne počitnice, ki smo jih preživeli v Poletni šoli Dlan na Dlan. Veseli smo bili še ve-čjega števila vpisanih otrok, ki jih je bilo več kot 200. Otro-

ci, ki so počitnice preživeli v Poletni šoli, niso prihajali le iz Logatca, temveč tudi iz okolice Ljubljane, z Vrhnike, iz Postojne in Pivke.

Družili smo se vsak delovni dan, od zgodnjih jutranjih do poznih popoldanskih ur. Dnevi, prepleteni s pestrimi in poučnimi temami, polni zanimivih doživetij, smeha in spletanja novih prijateljskih vezi, so minevali, kot bi mignil in otroci so s težavo odhajali do-mov.

Naučili smo se veliko novega, saj smo bili pravi potepuhi. Obiska-li smo babice, ki so nam povedale, kako so se igrali včasih, gasilce PGD Gorenji Logatec in tudi Vojni muzej, kjer smo si ogledali pravo vojaško zbirko. Vroče poletne urice smo preživljali tudi v prijetni senci Grajskega parka Vitez, kjer smo zgradili veliko gra-dov iz mivke, se lovili, rolali, vozili s skiroji, tekmovali, pekli na palici in se preizkusili v hoji po vrvi – kot pravi akrobati.

Najljubši dan v poletni šoli pa je bil Vodni dan, ko ni manjkalo škropljenja, smeha in igranja družabnih iger na pravi Dlančkovi plaži. To pa še ni vse. Vsak petek nas je čakala napihljiva deže-la in poslikava obraza. Ko pa se nismo potepali naokoli, smo v Dlančkovi učilnici pogledali risanko in se spremenili v umetnike ter ustvarjali. Celotno poletje je bilo za Dlančice in Dlančke za-bavno in poučno, predvsem pa aktivno.

Poletna šola Dlan na Dlan ne nudi samo počitniškega varstva, am-pak tudi in predvsem pester program, ki otroke navduši. To so nam potrdili tudi sami, saj se vedno znova vračajo v vse večjem številu, in njihovi zadovoljni starši. Na tem mestu pa velja dodati zahvalo Domu starejših občanov Logatec za odlično organizacijo prehrane in omeniti dejstvo, da program šole sofinancira Občina Logatec, ki je prepoznala potrebo družin in okolja po Poletni šoli.

Poletja je konec, toda prihaja še bolj aktivna jesen in celotno »športno leto«!

Iris Cepič


PGD HOTEDRŠICA: V 111. LETO ŠE MOČNEJŠI

Hotenjski gasilci so v juliju zaznamovali častitljivo, 110. obletnico svojega društva. Poleg podelitve priznanj naj-zaslužnejšim so prevzeli tudi novo gasilsko prikolico.

»Gasilstvo v Hotedršici se po 110 letih krepi v kakovostno gasil-sko organizacijo,« je na slavnostni seji med drugim dejala predse-dnica društva Darja Merlak in izrazila upanje, da bo na državni in občinski ravni tudi v prihodnosti posluh za financiranje gasilske dejavnosti.

Berto Menard, župan Občine Logatec, je v svojem nagovoru ho-tenjskim gasilcem med drugim dejal: »Lanski žled je bil v mojem mandatu prvi večji preizkus, v katerem ste se gasilci izjemno izkazali in se vam za to zahvaljujem.« Župan je še napovedal, da bodo v občinskem proračunu tudi v prihodnje zagotavljali sredstva za gasilce.

Poleg priznanj so na slavnostni seji najbolj zaslužnim gasilcem in društvom ter Občini Logatec podelili tudi zahvale, po uradnem delu pa so se udeleženci zadržali še na večernem druženju s prilo-žnostno pogostitvijo.

Zadnjo julijsko nedeljo je bila v Hotedršici ob visokem jubileju tamkajšnjih gasilcev slovesnost z gasilsko parado in prevzemom nove gasilske prikolice.

Slavnostni govornik, državni sekretar na Ministrstvu RS za obram-bo mag. Miloš Bizjak, je hotenjskim gasilkam in gasilcem čestital ob 110-letnici prostovoljnega gasilskega društva ter se jim zahva-lil za vse, kar so v teh letih naredili za varnost ljudi in premoženja na območju svojega delovanja, pa tudi drugod, kjer potrebujejo pomoč. »V Prostovoljnem gasilskem društvu Hotedršica ste lahko upravičeno ponosni na dolgoletno delo z gasilskim podmladkom, zastopanost gasilk, medgeneracijski prenos izkušenj s starejših na mlajše ter na različne gasilske specialnosti, zastopane v društvu.« Gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Hotedršica so ob visokem jubileju prevzeli tudi novo gasilsko prikolico, naj-

bolj zaslužni pa so za svoje delo prejeli priznanja, in sicer odlikovanja in plamenice na ravni Gasilske zveze Slove-nije. Slovesnosti so se poleg župa-na Berta Menarda udeležili tudi poslanka Državnega zbo-ra RS Iva Dimic, predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša ter drugi gostje.

Blanka Markovič KocenFoto: Blaž Korenč

POLETJE 2015


GASILSKI RALLY: NAJBOLJŠE HOTENJSKE GASILKE IN TRIBUŠKI GASILCI

POLETJE 2015

Reševanje oseb in predmetov iz zadimljenega prostora.

Stroga žirija in vodstvo tekme pred Narodnim domom

Gašenje namišljenega požara v kozolcu

REZULTATI:V ženski kategoriji so nastopile tri ekipe:1. mesto: PGD Hotedršica2. mesto: PGD Laze - Jakovica3. mesto: PGD Dolnji Logatec

V moški kategoriji je nastopilo devet ekip:1. mesto: PGD Tribuče2. mesto: PGD Dolnji Logatec3. mesto: PGD Rovte, enota Petkovec

Po znamenitem Fire combatu so se gasilci poleti pomerili še v rallyju. Svojo pripravljenost in spretnost je pokaza-lo 13 ekip prostovoljnih gasilskih društev, ki so se pome-

rile na petih tekmovalnih točkah na območju logaške občine. V ženski konkurenci, kjer so nastopile tri ekipe, je zmagala ekipa PGD Hotedršica, v moški pa je bila med devetimi naj-boljša ekipa PGD Tribuče.

Gasilci so tekmovali v različnih disciplinah in reševali situacije, seveda, namišljene, kot reševanje oseb in predmetov iz zadimlje-nih prostorov, gašenje požara v kozolcu, reševanje utopljenca iz vode … , pri čemer so lahko uporabljali le pripravljeno orodje. Pri vseh disciplinah so merili čas izvedbe vaje in mu prišteli kazenske točke, pri eni pa je ekipa lahko uporabila kvizka, neke vrste joker-ja, ki je skupno število točk podvojil.

Tekmi, ki se je končala z nekoliko šaljivo točko, namreč čim hi-trejšo postavitvijo klopi, mize in točilnega pulta ter postrežbe ga-silcev, je sledila gasilska veselica z glasbo in srečelovom.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen


»SEBI V PONOS, BLIŽNJEMU V POMOČ!«

18. tekmovanje gasilk no-tranjske regije: gasilke niso več dejavne samo pri

administrativnih opravilih, ampak tudi na terenu, v neposredni akciji.

Če ste se v soboto, 18. julija, popoldne pe-ljali iz Planine proti Lazam, ste lahko na levi strani opazili gasilke, ki so tekale okoli s cevmi in drugimi gasilskimi pripomočki. Tam je namreč potekalo že 18. tekmovanje gasilk notranjske regije. Udeležilo se ga je 30 ekip iz 20 prostovoljnih gasilskih dru-štev. Od logaških so se poleg domačink PGD Laze-Jakovica tekmovanja udeležile članice iz Dolnjega Logatca, Hotedršice, Medvedjega Brda, Rovt in Vrha Sv. Treh Kraljev. Prav je, da zabeležimo tudi druge ekipe: Zaplana, Jezero (Podpeč), Drago-mer-Lukovica, Log, Ivanje selo, Rakek, Dolenja vas, Grahovo, Iga vas, Podgora (Podgradje), Ilirska Bistrica, Žiri in že dru-go leto iz Prekmurja ekipi Bučecovcov in Turnišča. Vsa čast pa ekipi iz Grahovega: njihova povprečna starost je 72 let!

Vsaka ekipa je štela pet članic, tekmovale so v treh disciplinah, nekaj dodatnih točk pa so gasilke dobile še ob pravilni rešitvi pismenega testa. Po koncu tekmovanj so se gasilke zbrale na vrtu gasilskega doma, kjer

je bil najprej zbor, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Sicer pa, kot je dejala predsednica PGD Laze-Jakovica, vse tek-movalke, pa tudi gasilci, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanj, zaslužijo priznanje, da kljub vročini, sredi dopustniških dni pride-jo na tekmovanje. Med drugim je nekaj be-sed povedal tudi predsednik Gasilske zveze Logatec, ki je bila organizator tekmovanja, Zvone Čuk: »Rezultati so taki, kot so. Vse ste se zelo potrudile. Bolj pomembno pa je to, da gasilke niste več dejavne samo pri administrativnih opravilih, ampak tudi na terenu, v neposredni akciji.«

Mrak je že padal na vrt gasilskega doma, ko so nas z odra pozdravile tamburice, prepo-znavni zvok Ansambla Tonija Verderberja iz Bele Krajine. Le-ta je nagovoril obisko-valce: »Kakor mi radi vidimo, da se plesišče polni, tako tudi vi gasilci radi vidite, da se gasilke vsako leto vračajo!« In gotovo se bodo tretjo soboto v letu 2016, ko bo na vrsti že 19. tekmovanje in srečanje gasilk.

Kaj pa misel iz naslova? Natisnjena je na ličnem ogledalcu, ki so ga domače gasilke podarile vsem tekmovalkam v spomin na letošnje srečanje.

Besedilo in foto: Brane Pevec

POLETJE 2015

ZMAGOVALNE TRI: ČLANICE A - NAD 16.LET: 1. Laze-Jakovica 2 2. Laze-Jakovica 1 3.Medvedje Brdo 1

ČLANICE B - NAD 30 LET: 1.Dragomer Lukovica 2.Rakek 3.Dolenja vas

ČLANICE C – NAD 48 LET: 1. Log 2. Turnišče 3. Žiri


SPOMINSKI POHOD NA CESARSKI VRH

POLETJE 2015

11. julija je potekal že drugi pohod v spomin na dva v osamosvojitveni vojni pre-

minula mlada Logatčana, Antona Ža-klja in Miroslava Moljka.

V organizaciji Občinskega združenja za Vrednote slovenske osamosvojitve (VSO Logatec) je podobno kot lani pohod pote-kal iz treh smeri: od Centra vojnih vetera-nov v Blekovi vasi, iz Rovt in z Vrhnike. Približno sto pohodnikov in drugih obisko-valcev slovesnosti se je ob 11. uri zbralo na Cesarskem vrhu.

Pred začetkom svete maše je oče enega od padlih, Jožef Moljk, ob zvokih slovenske in evropske himne dvignil slovensko zastavo na drog, ki je postavljen na mestu, kjer se pripravlja postavitev obeležja v spomin na tragični dogodek. Status spomenika namreč še danes, 24 let po osamosvojitvi, ni urejen.

Za njegovo postavitev in ureditev si sedaj prizadeva prav združenje VSO Logatec. Urejen je prostor nad križiščem za Zapla-no, kjer bo možna postavitev in ureditev pomnika.

Sveto mašo je daroval gospod Rafael Andr-zej Kedzierski, duhovni pomočnik župnije Dolnji Logatec.

Dvomljivcem: pri nas je bila prava voj-naO dogodkih na tem kraju leta 1991 nam je po končanem bogoslužju spregovoril pred-sednik občinskega združenja VSO, Jože Leskovec (celotni govor najdete na spletni strani VSO). Poudaril je, da je treba o teh dogodkih še toliko več govoriti in ozave-ščati, saj se pojavlja vse več takih, ki pra-vijo, da pri nas sploh ni bilo prave vojne.V zelo prepričljivem nagovoru je opisal dan svojega odhoda, ko sta ga prijatelja prišla iskat in ga pozvala: »Veš, Jože, Do-movina kliče!« Kako je oblekel uniformo, ki jo je imel doma, svojo staro kapo »ti-tovko« pa izročil ženi z naročilom: »Tole pa uniči!«

Bila je vojna, pravo orožje, pravi naboji in tisti, ki je kdaj obul vojaške škornje, ve, kako je, ko ne veš, ali boš še kdaj ugledal svoje domače.

Obrtna cona za Klijem, Kališe, Rovte, Podlipa in v Ligojno je vodila pot njihovo enoto, po nekaj dneh pa premik na Cesarski vrh. Tam so si v zapuščeni stavbi pripravili zasilna ležišča.

Tu so pričakali tudi podpis Brionske dekla-racije in val optimizma je zopet zavel med prijatelji.

12. julija zjutraj izvedo, da se bodo lahko vrnili k svojim domačim.

Žal je bila usoda drugačna. V naloženem kamionu so se odpeljali proti Logatcu. Po prehodu železniške proge je silovito počilo. Kamion se začne nenadzorovano peljati vzvratno. Ker je bil poln eksploziva, se v strahu pred eksplozijo vsi razbežijo. Ko se kamion umiri, se vsi vrnejo in pomagajo, sprva ne vedoč za vso tragiko. Ne verja-mejo, ko prvič slišijo, da dveh ni več. Čas se ustavi …

Prebudi se veliko vprašanje: ZAKAJ? Za-kaj je Bog izbral njiju, zakaj ne mene? In kot je pričevanje zaključil Jože Leskovec: »Vem pa, da bom z vso vnemo ohranjal spomin na soborca, ki nista oklevala tiste-ga jutra, ko jima je nekdo drug, morda z drugačnimi besedami prišel povedat, da ju kliče Domovina.«

Za uspešno organizacijo pohoda, maše in slovesnosti gre velika zahvala tudi Obr-tniškemu pevskemu zboru pod vodstvom Janeza Gostiše, trobentarjem, KD Zaplana in vsem prostovoljcem, ki so pripravili in uredili prostor.

Robert Albreht


PRVA NEDELJA V AVGUSTU: KMEČKI PRAZNIK NA MEDVEDJEM BRDU

POLETJE 2015

Od Praznika žetve do Kmečkega praznika se je priredi-tev vse bolj širila, število obiskovalcev z vseh koncev Slovenije pa raslo. Prvo avgustovsko nedeljo je Med-

vedje Brdo vnovič oživelo.

Pogled nazaj …Četrt stoletja je letos minilo od takrat, ko so prebivalci Med-vedjega Brda povabili obiskovalce na Praznik žetve. Vse skupaj se je začelo še dve leti prej, ko je »štacunar« na Tratah povabil domačine, naj prinesejo pridelke, ki jih imajo odveč, za prodajo in zamenjavo. Že leto kasneje je dobilo prikladno ime »Čič ne da nič«, sejmu so dodali še prikaz kmečkih opravil. Leta 1992 se je prireditev preimenovala v Praznik košnje, saj so poleg žanjic sodelovali še kosci, leto kasneje pa je praznik dobil današnje ime.

Naslednja leta… Pod novim imenom se je prireditev samo še širila. Obiskovalcem so predstavili razna kmečka opravila, spoznali so čipkarice, kle-kljarice, potujoče obrtnike, ki so po vaseh in mestih popravljali dežnike, piskre, brusili škarje, nože, kose. Ves čas na stojnicah ni manjkalo domačih pridelkov in slastnih dobrot. Prikazali so tudi domače živali, pa razna kmetijska in druga orodja ter stroje. Če je prva leta bil dovolj domač harmonikar, so z leti vedno povabi-li znane muzikante in pevce. Modrijani, denimo, so bili gori kar

dvakrat, pred dvema letoma je bilo najbrž tudi zaradi njih in lepega vremena rekordno število obiskovalcev – pet tisoč.

Poleg domačinov, ki so več ali manj vsi vpleteni v dogajanje, pri-dejo na praznik obiskovalci z vse Notranjske, pa tudi s Primorske, Gorenjske in iz Ljubljane.

2. avgust 2015Vremenska napoved ni bila ravno najbolj obetavna, a se je po drugi popoldanski uri zbralo že precej obiskovalcev, ki so jih domačini najprej postregli z domačo žganjico in kruhom, potem so se lahko odžejali s pivom in drugimi osvežilnimi pijačami ter okrepčali na ličnih, doma izdelanih lesenih stojnicah. Na travniku sta se potila zidarja, ki sta prikazala, kako so včasih zidali, krovec je na drugi strani na stran način prekrival streho. Na prireditvi smo lahko vi-deli tudi logaško enoto reševalnih psov, opoldne pa je bilo na vrsti tekmovanje koscev in žanjic, katerih kopice, še prej pa hitrost in natančnost košnje, so ocenjevali »strogi« sodniki. Izkazalo se je, da gre starejšim letnikom to bolje od rok, zato so mladi dali v raz-mislek predlog, da bi naslednja leta tekmovali tudi s kmetijskimi stroji. Zvečer sta bila ansambel Pogum in Nuša Derenda »kriva« za to, da so obiskovalci, okoli dva tisoč jih je bilo, kljub manjši plohi »vzdržali« do jutranjih ur.



POLETJE 2015

S PRIMERI DOBRE PRAKSE K UČINKOVITI EKOLOŠKI PRIDELAVI

Partnerji projekta Leonardo da Vinci so izmenjali pogle-de na usposabljanje za ekološko pridelavo.

V Italiji, v bližini mesta Forli, je potekalo zadnje srečanje par-tnerskega projekta Leonardo da Vinci z naslovom »Pogled z dru-gega zornega kota na usposabljanje za ekološko pridelavo«. Na srečanju je sodelovalo 18 udeležencev iz Turčije, štirje s Slovaške, sedem svetovalcev s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana in gostitelji iz italijanske partnerske organizacije EARTH Academy.

Prvi dan smo v mestu Forli obiskali prodajalno podjetja »I‘Apebianca«, ki je bilo ustanovljeno z namenom spodbujati trajnostni pristop do potrošnje v okoljskem, ekonomskem in so-cialnem smislu. Trudijo se ozaveščati potrošnike s promocijo re-cikliranja in ponovne uporabe ter s ponudbo lokalnih ekoloških proizvodov. Ogledali smo si prodajalno ekoloških tekstilnih izdel-kov, kozmetike, otroških oblačil in družabni prostor, opremljen z recikliranimi izdelki, ter dobro založeno prodajalno z ekološkimi in drugimi lokalnimi pridelki in izdelki. Od učnih kmetij do promocije lokalnih proizvodovObiskali smo tudi Aciendo Rivalta, ekološko kmetijo z dolgoletno tradicijo (na kmetiji gospodari že deveta generacija). Ukvarjajo se z neposredno prodajo na kmetiji, s predelavo pridelkov in foto-voltaiko. Tako kot Aciendo Rivalta je učna kmetija tudi Faggioli,

ki je bila pred kratkim obnovljena v slogu lokalnih arhitekturnih značilnosti. Na kmetiji pripravljajo različna izobraževanja, konfe-rence in druge dogodke. Objekti na kmetiji so lepo urejeni, bivalni prostori nudijo atmosfero domačnosti in pristnosti podeželskega območja.

Gostitelji so nam predstavili projekta »Happy Bio« in »Always connected to Ravenna«, ki povezujeta kmetijstvo, turizem, kulturo in okolje z namenom dodajanja vrednosti lokalnim proizvodom in promociji iniciative »0 km« pri ponudbi in potrošnji lokalnih proizvodov.

Na uradnem delu srečanja je vsaka partnerska organizacija pred-stavila dva primera dobrih praks v ekološki pridelavi. Gostitelj Fa-usto Faggioli je predstavil delovanje njihove institucije (Europian academy for rural territories hospitality). Poudaril je pomen pro-mocije lokalnih pridelkov in povezovanje kmetijstva in turizma, neposredne prodaje ter spoštovanja lokalnih proizvodov. Srečanje smo sklenili na učni kmetiji »Il Capannino«, kjer proizvajajo oljčno olje in druge proizvode, ter se dogovorili še za zadnje aktivnosti, ki so potrebne, da projekt uspešno zaključimo.

Mojca Vavken

Fot

o: Ir

ena

Filc


KULTURA

PREMIKI NA POZNORIMSKEM OBRAMBNEM SISTEMU CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM

Zavod za varstvo kulturne dedi-ščine Slovenije (SI) in Primor-sko-goranska županija (HR) sta

med 1. januarjem 2014 in 17. septem-brom 2015 izvedla projekt, ki razkriva ogromen pomen in potencial rimskih ostalin, lociranih tudi na Logaškem.

Izvajalci projekta so si enotni, da je pozno-rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum po strateškem in zgodovinskem pomenu, monumentalnosti in visoki sto-pnji ohranjenosti primerljiv z ostanki li-mesa na zunanjih mejah rimskega imperija (Hadrijanov in Antoninov zid, Nemški li-mes). Kot tak nudi primerljiv potencial za razvoj turizma in podeželja. Da bi ta po-tencial lahko tudi izkoristili, je treba skr-beti za vzdrževanje in izboljšati fizično in informacijsko dostopnost ostankov zapor in pričeti z njimi upravljati. Poskrbeti je treba tudi za boljšo vpetost in prepoznav-nost poznorimskih zapor v sklopu regio-nalnih turističnih ponudb v Sloveniji in na Hrvaškem, hkrati pa povezovati različne dele zapore v enoten produkt. V upanju, da bodo lastniki zemljišč, po katerih teče zaporni zid, prepoznali njegovo pomemb-nost, se ustvarjalci projekta nadejajo še enega rezultata, in sicer, da Claustra kot celota doseže pomen in privlačnost drugih sorodnih spomenikov, kot so slavni limesi s seznama UNESCO svetovne dediščine.

Sistem poznorimskih zapor Claustra Alpi-um Iuliarum (CAI) je bil takratni največji gradbeni in vojaško-obrambni sistem na

ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Enkratna skupna kulturna dediščina opo-zarja na problematiko pri vrednotenju, va-rovanju in ohranjanju kulturne dediščine, poznavanju CAI ter predstavitvi sistema kot celote. Zaradi nepoznavanja kulturne dediščine v lokalnih skupnosti se ostanke CAI uničuje z gozdarstvom, kmetijstvom in urbanizacijo. S tem izginjata skupna identiteta prostora in skupna krajinska vre-dnost.

Kulturna dediščina dostopna tudi jav-nostiS projektom Kamniti braniki Rimske-ga imperija so akterji z namenom, da se ustvari zavedanje pomembnosti CAI, iz-vedli skupne preventivne raziskave in usklajevanje meddržavnih konservatorskih izhodišč. Pomembna kulturna dediščina je sedaj v postopkih evidentiranja, dokumen-tiranja, valorizacije, registracije, zaščite in bo predstavljena javnosti kot celota. V

sklopu projekta so vse podatke objavili tudi na spletišču z interaktivnim zemlje-vidom, pripravili razstavo, publikacijo oz. turistični vodič po CAI in dokumentarni film, ki širši javnosti to pomembno skupno kulturno dediščino predstavljajo, približa-jo in jo naredijo dostopnejšo. Podrobno so predstavljene ostaline z območja naše ob-čine. Vsa gradiva, odkritja in raziskave so objavljene tudi na spletišču claustra.org. Povezave do ugotovitev pa so objavljene tudi na logatec.si.

Občinska uprava

Danes si lahko ogledamo rekonstruirano utrdbo na Lanišču (na sliki zgoraj). To je bila druga obrambna linija med Navpor-tom in Kastro, ki je zapirala pot preko Hrušice.

Vir: http://www.claustra.org/

24

KULTURA


MEPZ ADORAMUS Z ZLATIM ODLIČJEM Z OHRIDA

Tudi letos se je mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca med 27. in 31. avgustom udeležil mednaro-

dnega tekmovanja, tokrat v Makedoniji. Na festivalu Ohridski zborovski festival (Ohrid Choir Festival 2015) so se kot za-dnji nastopajoči s pestrim programom predstavili mednarodnemu občinstvu in žiriji ter v kategoriji mešanih zborov do-segli več kot 90,33 točke ter s tem osvojili prvo nagrado.

Na tekmovanju je sodelovalo 20 zborov iz vse Evrope, glavno nagrado Grand Prix pa je odnesel mladinski zbor Canto s Poljske.

Adoramus, ki ga vodi Marjan Grdadolnik, je v tekmovalnem programu predstavil dve deli slovenskih skladateljev, Ivana Flor-janca in Tadeje Vulc, ter skladbo ruskega skladatelja Rachmaninovega. Za zaključek pa so odpeli tudi makedonsko ljudsko Ve-leška svatovska pesma in z njo navdušili vse navzoče.

Poleg tekmovalnega programa so se pevci ob odprtju festivala s slovenskimi ljudski-mi pesmimi predstavili tudi mimoidočim na ulicah mesta Ohrid. Slovenijo je poleg Adoramusa na festivalu predstavljal tudi mešani zbor Zborallica iz Stične.

V naši preljubi Sloveniji je postalo nekako samoumevno, da se vsak spozna na vse. In ker smo vsi strokovnjaki, ima-mo tudi pravico kritizirati. Od »strokovne« žirije v Znanih

obrazih dalje. Lahko sprejmem to, da nekdo pove svoje mnenje o nastopu glasbenika, športnika, govoru politika ... nedopustno pa se mi zdi presojati človeka in ga javno označiti.V zadnji številki Logaških novic je bil objavljen članek o koncertu pihalnega orkestra. Avtor zelo spodbudno in pohvalno govori o programu, glasbenikih in dirigentu. Pomislila sem – lepo, še so ljudje, ki znajo pohvaliti. Potem pa je avtor z zadnjima dvema stavkoma vse obrnil na glavo. Eno je svoje mnenje povedati med prijatelji, nekaj povsem drugega pa je javno, v časopisu označiti človeka in še pod izmišljenim imenom. Spoštovana/-i gospa/go-spod KRAS, prav vsak glasbenik si zasluži pohvalo za svoje delo.Sporedi koncertov so znani vnaprej in vsak se lahko odloči, ali bo med poslušalci ali ne. Vrata so odprta. Če potem ugotoviš, da si vendarle naredil napako, ker si prišel, so vrata še vedno odprta tudi v smeri izhoda. Nesmiselno in precej otročje je zapisati, da so nas umetniški vodje utrudili s triurnim koncertom.

Pisati o tem, da dirigent dolgočasno razkazuje svoje znanje, prav-zaprav najbolj označi pisca kot nestrpnega, ozkoglednega in, ker se ne podpiše, tudi za strahopetnega.Ne bom ugibala, o kom je avtor pisal, ker pravzaprav to niti ni pomembno. Žalostno se mi zdi, da se tak zapis sploh lahko pojavi v časopisu, in to kot prispevek o še enem izmed lepih večerov, ki jih imamo v našem kraju. Ni samoumevno, da se taki večeri kar zgodijo. Ker sem že od malega povezana z glasbo, vem, koliko dela je vloženega v vsak nastop.V Logatcu je kar nekaj dobrih umetniških vodij. Prav vsak od njih si zasluži pohvalo za svoje delo in zahvalo, da lahko poslušalci pridemo in uživamo. Izbire je dovolj, da vsak lahko najde kaj zase.Lastnost zrelega in odgovornega človeka je, da zna pohvaliti in dvigniti sočloveka, kritiko pa zadržati zase oziroma jo povedati na štiri oči z namenom, da bi bilo naslednjič bolje. Tega pa ne zmore vsak, kajne, gospa/gospod KRAS?

Nataša Gornjak Pejič

ODZIV NA PRISPEVEK SVEŽI AKORDI V NARODNEM DOMU

Pevci so na povabilo tamkajšnjega duhov-nika, Logatčana Jošta Mezga, nastopili tudi v Skopju. Sodelovali so pri bogoslužju v katoliški katedrali Presvetog Srca Isusova in kasneje tam izvedli še krajši koncert. Navzoči poslušalci so izvajanje zbora na-gradili s stoječim aplavzom in niso skrivali navdušenja nad slovenskim obiskom. Du-hovnik Jošt Mezeg se je izkazal kot odličen gostitelj in se posvetil zboru tudi v popol-danskem času, ko so si pevci in zborovod-ja ogledali Skopje in rojstno hišo Matere Terezije.

Zbor se z lepimi vtisi vrača iz sončne Ma-kedonije in že načrtuje nadaljnje projekte, naslednjič jih boste lahko slišali ob loga-škem občinskem prazniku, 20. Septembra, ob 18. uri v Narodnem domu.

AdoramusFoto: Igor Sterle

25

KULTURA


Kakih tristo obiskovalcev se je 7. avgusta zbralo pri slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani

na osrednji slovesnosti ob 120-letnici po-stavitve Aljaževega stolpa. Pripravilo jo je PD Mojstrana. Kleno, z domovinskim po-nosom in hvaležnostjo prežeto prireditev so obogatili tudi pevci »Notranjske«, na fotografiji ob repliki stolpa, ta čas razsta-vljenega v muzeju.

Janez Gostiša

Fot

o J.

G.

NOTRANJSKI PEVCI PO ALJAŽEVIM STOLPOM

Med nastopom

Fot

o: M

anca

Čuj

ež


KULTURA

LOGAŠKO POLETJE – PRAVLJIČARNA SE PREDSTAVI

Gledališče Pravljičarna iz Sloven-skih Konjic je zadnji avgusto-vski četrtek popoldne predstavila

otrokom pravljico Čarobno drevo BO-JA-BI. Prvi gledalčki so se pričeli zbirati pred odrom že pol ure pred predstavo, drugi so se podili po igriščih, nekaj jih je »brskalo« po knjigah, ki so jih na ogled prinesli prija-zni knjižničarji Knjižnice Logatec.

Ob napovedani uri je pričakovanje otrok doseglo vrhunec, a se je zanimanje za predstavo že po nekaj minutah poleglo. S pomočjo lutk slona, žirafe in drugih živali je pripovedovalki proti koncu le uspelo, da so se »zbudili« tudi otroci in pričeli odgo-varjati na njena vprašanja.

Bolj kot sama zgodba, jih je pritegnil drugi del, in sicer delavnica »Pod vročim afri-škim soncem«. V roke so dobili škarjice, kartone z narisanim živalmi, lepilo in bar-vice, da so lahko sami izdelovali afriške živali. Domov so odhajali zadovoljni, da so nekaj novega, lepega naredili zase in za tiste, ki jih imajo radi.



Na Kalcah, blizu avtobusne postaje, je to poletje začela rasti kapelica. Za gradnjo so se odločili lastnik zemljišča, kal-ški donatorji, logaški obrtniki, nekateri še pristopajo, in

zidarski mojstri. Brez odvečnih papirjev so si udarili v roke, začeli delati in v kratkem času postavili ličen izdelek sakralnega stavbar-stva. Tudi poznani logaški arhitekt je menda brez pripomb.

Še preden bodo dela dokončana, že lahko občudujemo skladnost linij, uravnoteženost ploskev in kamnitih oblog, izbor naravnih materialov in umestitev v prostor. V časih, ko celo marsikateri učeni ne ve, kaj bi, je soglasno iskanje in oblikovanje lepote na domačem pragu lahko tisti pravi izziv.

Jože Omerzu

KAPELICA NA KALCAH

KULTURA

Na nedeljo Marijinih staršev, 26. ju-lija, smo v župniji Planina pri Ra-keku, ki pokriva tudi logaška nase-

lja Laze, Jakovico in Grčarevec, praznovali farni dan. Tudi tokrat smo imeli gosta, in sicer se je povabilu odzval zaporniški du-hovnik Robert Friškovec, med ljudmi znan tudi kot Robi. Vodil je sv. mašo in nas že med njo nagovoril. Izpostavil je vprašanje: »Ali je med vernimi in nevernimi na zunaj kakšna razlika?« In ga zelo nazorno in z občutkom razložil. Farni dan se je razlikoval od preteklih, saj smo praznovali skupaj z letošnjimi abraha-movkami in abrahamovci. Ti so se odločili, da bodo za svoje jubilejno leto naredili do-bro delo in darovali za obnovo znamenja iz 19. stoletja, ki stoji zraven farne cerkve. Leseni del križa je uredil Jože Jurca, Ma-rijan Kolar je opravil krovska dela, aka-demska restavratorka Albina Kržič pa je konservirala-restavrirala korpus in bdela

nad vsemi posegi. Znamenje je blagoslovil domači župnik Franc Maček v sodelovanju s stalnim diakonom mag. Andrejem Justi-nekom in gostom. Celoten proces obnove je znova združil farane in obudil občutek medsebojne pomoči in naklonjenosti. Ka-sneje se je praznovanje preselilo čez cesto nasproti cerkvi (Center Mariapoli), kjer je sledil sproščen klepet z Robijem in boga-ta pogostitev, ki so jo pripravile planinske faranke.

Marija Petrič

ABRAHAM DELA DOBRA DELA

Fot

o: A

lbin

a K

ržič

Med blagoslovom obnovljenega znamenja – z leve: Franc Maček,

mag. Andrej Justinek, Robi Friškovec.


KULTURA

LEPOSLOVJESlovenskoFRELIH, Tone: Umor v galeriji (kriminalni r.)HORVAT, Jože: Domorodje: podeželske refleksije (kratka proza)KAJZER, Janez: Krik (kratka proza)KLEČ, Milan: KoraldeKOŠTOMAJ, Tomaž: Poberi seKREČIČ, Jela: Ni drugeLIPUŠ, Florjan: Mirne duše (kratka proza)*MILEK, Vesna: Razpoložena za Pariz (spomini, dnevniki)MÖDERNDORFER, Vinko: Brskanja (kratka proza)*ŠTAUDOHAR, Irena: Magija za realis-te (eseji)ŠTEGER, Aleš: Nad nebom pod zemljo (poezija)TOMAŽIČ, Agata: Česar ne moreš pove-dati frizerkiZAJC, Lenart: AgencijaZORKO, Marko: Zapiski Gerte Kuper; in Skrivni dnevnik Janeza Drnovška (spomini, dnevniki)

TujeABRAMOVIĆ, Ivka: Kristalne sanje: [osebna pot duhovne preobrazbe] (spomini, dnevniki)ANDREWS, Mary Kay: Poletna romancaASHFORD, Jane: Poročna stavaBALOGH, Mary: Očarljiva neznankaBANKS, Maya: Gospodar strasti: [prvi del trilogije o strastnem predajanju] /1BANNALEC, Jean-Luc: Belo zlato: komi-sar Dupin razreši tretji primer (kriminalni r.)BELLI, Gioconda: Medeni škandal: izbra-ne pesmi (poezija)BOURNE, Joanna: Nevarno razmerjeBOWDEN, Oliver: Assassin‘s creed. Skriv-na križarska vojna/3 (zgodovinski r.)*BUNJEVAC, Nina: Očetnjava (stripi)BURROWES, Grace: Ljubezen na Škot-skemBURROWES, Grace: Ženin v kiltu*CAPUS, Alex: Léon in Louise: roman*COLFER, Eoin: Pa še tole --- (zf)CROSS, Ethan: Oče strahu (kriminalni r.)

DARE, Tessa: Ne zavrni markizaDAVE, Laura: Ljubezen v vinograduDAY, Sylvia: Prebujena: četrti del serije Crossfire/4 *DICKER, Joël: Resnica o aferi Harry Quebert (kriminalni r.)DOYLE, Arthur Conan: Scherlock Holmes. Spomini/2 zv. (kriminalni r.)DURAN, Meredith: Dotik zaobljubeFLYNN, Gillian: Ostrina (kriminalni r.)FOLLETT, Ken: Rob večnosti: tretja knjiga trilogije Stoletje (zgodovinski r.)/3 (2 zv.)GARWOOD, Julie: Ko pride pomladGERRITSEN, Tess: Zadnji, ki bodo umrli (kriminalni r.)*GIORDANO, Paolo: Črnina in srebroGLINES, Abbi: Noro zaljubljenaGORDON, Noah: OdločitveGRACIE, Anne: Moj popolni zapeljivecGREEN, Sally: Pol divji: druga knjige tri-logije Polovično življenje/2 (zf)*HANNAH, Sophie: Umori z monogra-mom: novi primer Hercula Poirota (kri-minalni r.)HAWKINS, Karen: Kako dvoriti princesiHUNTER, Madeline: Osupljiva v rdečemIVANJI, Ivan: Stalinova sablja: [zgodbe balkanskega podzemlja] (kriminalni r.)IVORY, Judith: PonudbaJAMES, Eloisa: Obupane vojvodinjeJAMES, Julie: Nekaj kot ljubezen*KAPITÁŇOVÁ, Daniela: Samko Tále: knjiga o britofuKENNER, Julie: Plameni poželenja: tretji del trilogije Skrivnostni vitezi/3KLEYPAS, Lisa: Poljubi me v polmrakuKREMENŠEK Križman, Manka: Vzpored-ni svetovi (kratka proza)LARKIN, Allie: Zakaj ne morem biti ti?LAURENS, Stephanie: Popolna ljubimka: [roman o Cynsterjevih]LEMAITRE, Pierre: Alex: višji kriminalist Camille Verhoeven razrešuje ugrabitev (kriminalni r.)LINDSEY, Johanna: Ljubi samo enkratLUISELLI, Valeria: BreztežniMACLEAN, Sarah: Lopov ostane lopovMACOMBER, Debbbie: Palisandrova ulica 204

MACOMBER, Debbie: Svetilniška ulica 16MALLERY, Susan: Poljub do popolnosti: [romance iz Fool‘s Golda] MALPAS, Jodi Ellen: Razkrita ena noč/3MATTHEWS, Carole: Hiška ob morjuMAYRÖCKER, Friederike: Smrt zaradi muz (poezija)*MAZZANTINI, Margaret: Ne premi-kaj seMCCARTY, Monica: Poglavar: [prva knji-ga iz serije o višavskih bojevnikih]/1MCCARTY, Monica: Višavski sokol: [dru-ga knjiga iz serije o višavskih bojevnikih]/2*MCEWAN, Ian: V imenu otroka*NESBØ, Jo: Leopard (kriminalni r.)ONDAATJE, Michael: Mačja mizaPATTERSON, James: Prisega: [20. primer Alexa Crossa] (kriminalni r.)PROBST, Jennifer: Poročna pastQUICK, Amanda: Kristalni vrtoviQUINN, Julia: Vsota vseh poljubovREED, J. C.: Predaj se ljubezni/1ROBERTS, Nora: Neznana skušnjava/2ROBERTS, Nora: Ukročeno srce/1ROBOTHAM, Michael: Osumljenec (kri-minalni r.)ROBOTHAM, Michael: Utopljeni spomini (kriminalni r.)ROWLING, J. K.: Sviloprejka (kriminalni r.)*RUIZ Zafón, Carlos: MarinaSIMUKKA, Salla: Bela kot sneg: druga knjiga trilogije Sneguljčica (kriminalni r.)/2*SKOMSFOLD, Kjersti Annesdatter: Hitreje ko grem, manj me jeTODD, Anna: PrvičTOLSTOJ, Lev Nikolaevič: Hudič; Kreutzerjeva sonata (kratka proza)WIGGS, Susan: Šola očarljivostiWOODIWISS, Kathleen E.: Čas onkraj poljubaZUCCA, Silvia: Astrološki vodnik za strta srca: [roman]

JULIJ/AVGUST 2015

IZBOR KNJIŽNIH NOVOSTI V KNJIŽNICI LOGATEC


KULTURA

JULIJ/AVGUST 2015

STROKOVNA LITERATURA NOVOSTI

Splošno (0)*KOŠIR, Matevž: Zgodovina prostozi-darstva na Slovenskem

Filozofija (1)*URŠIČ, Marko: Štirje časi: filozofski pogovori in samogovori. Zima: četrti čas, preludij: o sencah

Duhovnost (130)BYRNE, Lorna: Angelsko sporočilo upanja

Psihologija (159.9)CROWLEY, Katherine: Delo s teboj me ubija: izpletite se iz čustvenih pasti na de-lovnem mestu GANC, Damijan: Izzivi očetovstva po ločitvi*JUNG, Carl Gustav: Rdeča knjiga: Li-ber novusMULEJ Mlakar, Lucija: Onkraj razkritja materialno-duhovnega sožitja

Etika (17)BUTLER, Eamon: Temelji svobodne družbe

Politika (32)BEVK, Samo: Pisma s poslanskega sedeža 108

Gospodarstvo (33)KORDEŽ, Bine: Kam je izginilo deset mili-jard?: gospodarska gibanja in privatizacija v samostojni SlovenijiOVSENIK, Rok: Sodobni trendi v turizmu

Astronomija (52)SNOJ, Rasto: Teleskopi

Geologija (55/56)SHAW, Trevor R.: Slovenski kras in jame v preteklosti

Rastlinstvo (58)BEISER, Rudi: Užitne divje rastline: prepo-znavananje, nabiranje in priprava

Medicina (61)CHANG, Stephen T.: Dao spolnosti: knjiga brezmejne modrosti

*GENDROM, Marie: Skrivnost, imeno-vana Alzheimer: alzheimerjeva bolezen kot najpogostejši vzrok demence: razu-mevanje, pomoč in nega, druženje --- pot sočutja PEČAR, Slavko: Šumi življenja ali Radikali in druge reaktivne snovi v telesu

Zdrava prehrana (613)CAMPBELL, Thomas M., II: Campbellov načrt: kako z izboljšanimi prehranskimi od-ločitvami poskrbeti za svoje zdravjeGABRIEL, Jon: Vitki in zdravi otroci: Gabrielova metoda hujšanja

Alternativna medicina (615)KRANJC, Ajša: Moj magnezijSOTTONG, Ursula: Varnost otrok: doma in na poti: prepoznavanje nevarnosti in kako se ji izognemo

Tehnika (62)PRŽULJ, Milenko: Mostovi: zasnova, pro-jektiranje, konstruiranje, zanesljivost, grad-nja, gospodarjenje, obnova ROBOTIKA in umetna inteligenca

Kmetijstvo (63)HUGHES, Greg: Domače pivo: ležak, pils, ale, bitter, mild, porter, stout: korak za kora-kom do odličnega piva: 100 receptov: sesta-vine, oprema in pripomočki ORTAN, Majda: Simfonija ravnovesja: raz-krite zelene skrivnostiRAJHER, Zdenko: Sadna vina in kisiTURK, Zdravko: Gozdarska politika Slove-nije

Gospodinjstvo (64)BODENSTEIN, Katharina: Počutim se dobro!: naravna kozmetika od brezovega čajčka do žajbljevega mlekaGOSTINČAR, Karmen: Moja domača koz-metikaRačunalništvo (681.3)KREBELJ, Peter: HTML in CSS za začet-nike

Umetnost (7.0)BELTING, Hans: Faces: Zgodovina obraza

Arhitektura, Urbanizem (71/72)KITEK Kuzman, Manja: Les v sodobni slo-venski arhitekturi = Wood in contemporary Slovenian architecture/2SAPAČ, Igor: Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem

Uporabna umetnost (74)FOSTER, Walter: Umetnost risanja: [velika šola risanja: praktično in preprosto]MUSTER, Miki: Politična karikatura

Glasba (78)*KLOPČIČ, Rok: Violina

Šport (796/799)PUŠNIK, Marijan: Z japonskimi pregovori do motivacije: rdeča nit spodbujanja igral-cev SC Avispa Fukuoka pred tekmo

Slovenska zgodovina (949.712)Švajncer, Janez J.: Vojska v slikah: sloven-ske vojne razglednice v 1. svetovni vojni: zbirka Miloša Mikoliča in Miomirja Križaja

NOBREPE, Božo: S puško in knjigo: narod-noosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945

Biografije (929)DRAGIĆ, Goran: Dajte Gogiju žogo!: Goran Dragić, od Ilirije do Miamija*JAGGER, Mick: Mick: divje življenje in nora genialnost Micka JaggerjaMISES, Ludwig von: Ludwig von Mises: življenje in delo SCHUMACHER, Michael: Michael Schu-marcher: [biografija]*TOLSTOJ, Lev Nikolaevič: Lev Tolstoj: pobeg iz raja

“JESENSKO POLETJE” - vračanje v vsakodnevni tempo življenja bo lažje s sopotnico - knjigo!Še posebej opozarjamo na knjige zoznako*

Maja Gregorič


KULTURA

O KRAJEVNEM IMENU LOGATEC: LOGATEC V OMEMBI V ZVEZI Z LOGAŠKIM GOSPOSTVOM

7. DEL ETIMOLOŠKO-ZGODOVINSKEGA POPOTOVANJA

Podatke o zapisih krajevnega imena Logatec v času Logaškega gospostva sem večinoma dobil

tudi v za logaško zgodovino izredno po-membni diplomski nalogi »Oris zgodo-vine Logaškega gospostva« Logatčanke Mire Korenč (poročene Hodnik). Prav-zaprav kar temeljno delo za proučeva-nje logaške zgodovine.

V začetku 11. stoletja je ozemlje Logat-ca spadalo pod oblast nemškega cesarja Henrika III. L. 1040 je to ozemlje prejel Oglejski patriarhat, 1217. pa je Logatec prešel pod vpliv goriških grofov. O tem govori listina iz l. 1313, namreč, da si je v 1. polovici 13. stoletja Logatec pridobil avstrijski vojvoda Friderik Bojeviti in ga skupaj z Vrhni-ko zastavil goriškim grofom (Goriški gospodje in glavarji na posestvih Oglejskih patriarhov), ki so pozneje to ozemlje prodali koroškemu voj-vodi Henriku II. Po mnenju zgodovinarja Boža Otorepca pa se je že v dobi Friderika Bojevitega Logatec združil z Vrhniko, delom Spanheimskega gospostva Ljubljana, v enoten urad, ki ga je dobil v upravljanje vicedom (namestnik deželnega kne-za) v Ljubljani. Od takrat naprej je bilo logaško ozemlje deželno-knežja posest v lasti deželnih knezov – Habsburžanov. V zgodovinskih virih so v 13. in 14. stoletju omenjeni logaški vitezi (leta 1307 Arnold von Logatsch). V knjigi »Od obrti do podjetništva« je Logatčan Marcel Štefančič za-pisal: »Prav gornjelogaška župnija je v preteklosti veljala za podružnico vipavske prafare, ki je do l. 1461 pod oglejsko patriarhijo. Tako se tamkajšnja cerkev kot vipavski vikariat in z njim Logatec na-vaja v doslej najstarejšem znanem zapisu, in sicer na dajatvenem seznamu oglejske dieceze (patri-arhije-škofije) iz leta 1296.« Zdaj je znan starejši dokument o Logatcu iz l. 1265 (Op. p.).

Župe in uradiPosestva deželnega kneza so bila razdeljena na župe (župa - v fevdalizmu: skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje, ponemčeno »Supp«) pod upravo vicedomskega urada v Lju-bljani. Več žup je pod posebnim oskrbnikom tvorilo urad. V 15. in v začetku 16. stol. je bil tak urad v Rovtah (Le kje v Rovtah je bil lociran?) in kasneje tudi v Logatcu. Te župe so kasneje spadale pod Logaško gospostvo. Po vsej verje-tnosti pa se je v 16. stol. urad v Rovtah preselil v Gornji Logatec, saj je bila tam uradna hiša (nem. »Ambtshaus«) in v njej sedež uprave vicedom-skega urada v Logatcu. Do selitve urada pa je prišlo ravno v času velikih turških vpadov na slo-

vensko ozemlje. V 1. polovici 16. stoletja so bili deželni knezi in nasploh avstrijsko plemstvo za-radi turških bojev v stalni denarni stiski in so zato svoja posestva zastavljali ali dajali v najem. Fer-dinand I. Habsburški (od l. 1531 kralj, od 1558. do 1564. pa cesar Svetega rimskega cesarstva) je dolgoval Erazmu pl. Scheyerju, stotniku v Senju, plačo in plačilo za vzdrževanje vojaške posad-ke v Senju, Otočcu, Starem gradu in Jablanici v višini 10.000 goldinarjev in mu namesto plačila zastavil urad v Rovtah. Le-ta pa je Rovte razdelil na dva urada: Logatec in Rovte. Okoli l. 1574 je imel oba urada v zastavi sam vicedom Jurij Hof-fer, ki pa ju je predal v roke idrijskega upravite-lja Urbana Ainkührna. Po vsej verjetnosti sta se urada ( v virih imenovana (»Ambt Lohitsch oder Geröuth gennant«) preimenovala v Gospostvo Logatec, saj se od takrat naprej omenja samo en urad - »Herrschaft Lohitsch«. Urban Ainkührn je verjetno okoli l. 1587 dogradil »grad« v Lo-gatcu. To še ni pravi grad, ampak le razširjena uradna hiša (»Amtshaus«), ki pa je stala na istem mestu, kot stoji danes grad Logatec. Zakupniki - zemljiški gospodje - so se menjavali, izkoriščali gospostvo, upravo pa so izročali oskrbnikom, ki so se do konca 16. st. imenovali župani (Listina upravitelja deželnega glavarstva za Kranjsko o pomoči vseh boja sposobnih mož za boj proti Tur-kom, datum 1. februar 1559, naslovljena na: »an Richter zu Adelsberg (sodnik v Postojni, op.p.) , Pfleger zu den Alben (oskrbnik v Planini, op.p.), suppan zu Lohitsch«).

Kaj skrivajo urbarji?Župani v Logatcu so bili voljeni in postavljeni od organov Gospostva. Mira Hodnik v diplomski na-logi pravi: »Vse to sem sklepala tudi na podlagi urbarja iz l. 1496, kjer je imenovan župan Gregor Maura »in Oberndorff« (Gornji Logatec, op. p.), ter v urbarju iz l. 1515 in 1527, ko so morali plače-vati dajatve županu.« Ko so l. 1624 gospostvo Lo-

gatec kupili knezi Eggenbergi, gospostvo ni bilo več v posesti deželnega kneza. Na podlagi terezijanskega katastra in urbarjev (urbar - knjiga s seznamom dohodkov ze-mljiškega gospoda od podložnikov) Loga-škega gospostva iz let: 1496, 1515, 1527 in urbarja iz l. 1776 se da ugotoviti, katere župe so spadale pod Logaško gospostvo: 1. Supp Ober Loitsch (Gornji Logatec, v urbarju iz l. 1496 se omenja kot »Obern-dorff«, v urbarju iz l. 1515 pa kot »supp in der Obern Lohatsch«, v urbarju iz l. 1776 pa kot »Supp Oberlohitsch«) 2. Supp Un-terlochitsch (Dolnji Logatec, v urbarju iz l. 1515 kot »supp in der Lochatsch«, v urbar-ju iz l. 1527 pa kot »suppa Unter Lochat-

sch«, v urbarju iz l. 1776 pa kot » Supp Unterlo-hitsch«. V terezijanskem katastru pa je razdeljen še na vasi: dorff Wroth (Brod), dorff Deblekova (Blekova vas), dorff Tscheuza (Čevica) 3. Supp Neu Oberlaybach (Vrhnika, nekje kot »Nieder-dorff«) 4. Supp Alt Oberlaybach (Stara Vrhnika) 5. Supp Scllesnight (Drenova Gorica, Drenov Grič? , v urbarju iz l. 1776 pa kot »Sellessnig«) 6. Supp Sassar (Žažar) 7. Supp Cleinberg (Po mne-nju I. Vojeta je to široko območje Rovt, ki obsega ozemlje med županijo Schulter in loško-hlevno-vrško župo. Nekje tudi kot »Clenburg«, v urbarju 1776 »Kleinberg«) 8. Supp Hotederschetz (nekje kot »Katederliz«, v urbarju 1776 kot »Hoteder-schitz«, v vicedomskih urbarjih se omenja še »dorff Raunigk« (Ravnik)) 9. Neu Weldt (Novi svet) 10. Supp Sibersche (Žibrše oz. po mnenju Mire Hodnik gre za Hotenjske Žibrše) 11. Supp Schulter oder Grosse Supp (Tu gre za večji teri-torij med Zaplano in Godovičem v zelo širokem pasu. Temu pripada »Pernthall« ali »Namedwein-berde« (Na Medvedjem Brdu) in »Newstrassen« (V Cestah) 12. Callinische gült (Kališe?) 13. Neu Bruch zu Oberlaibach (V urbarju iz l. 1776. ?) 14. Vogtheyen zu Wressovitz (Blatna Brezovica?) 15. Dorff Beuche (v urbarju iz l. 1776, Bevke) 16. Wressovitz et Schwein Büchel (v urbarju iz l. 1776, Brezovica in Svinja Gorica? Sinja Gori-ca?) V Davčnem registru iz l. 1617 je Dolnji Logatec imenovan »Suppa Nider Lochitsch«. V terezijanskem katastru za Kranjsko (1747-1756) se je Dolnji Logatec delil še na vasi »dorff Wroth« (Brod) in »dorff Tscheuza« (Čevico), Gorenji Logatec pa na »Kirchdorf« (Cerko-vska vas) in »Oberdorf« (Gorenja vas). V ur-barjih se pojavljajo še ledinska imena, priimki in hišna imena,ki so se večinoma ohranila do danes. se nadaljuje

Gvido Komar


ŽIVIMO V KRAJU VEČINOMA ZAVIDLJIVE STATISTIKE

GOSPODARSTVO

Kar tretjina vseh podjetij v Sloveniji deluje v osrednjeslovenski statistič-ni regiji. Občina Logatec je svojo

geostrateško lego in ugodno prometno in-frastrukturo znala vsa ta leta dobro izko-riščati v prid razvoja gospodarstva, kjer so lesna, kartonažna in druge industrije ter vse bolj tudi storitve gonilna sila razvoja.

Različne ustanove v Sloveniji zbirajo regi-onalne statistične podatke, ki so lahko po-membna podpora pri načrtovanju, usmerjan-ju in spremljanju razvoja posamezne občine. Podatki so zanimivi za gospodarstvo ter tudi za širšo javnost (občane), saj lahko vsak naj-de kaj uporabnega zase. V nadaljevanju bomo pogledali najbolj aktualne statistične podatke občine, v kateri živimo. Nekaj teh pa se nana-ša na zadnji aktualni pisan mozaik statističnih zgodb Statističnega urada RS s konca 2013.

Ker je razvitost gospodarstva pomemben po-kazatelj blaginje v občini, poglejmo najprej te podatke. V Logatcu je danes registriranih kar 1.280 poslovnih subjektov, torej skoraj en na deset prebivalcev. Od tega je 647 sa-mostojnih podjetnikov posameznikov, 393 gospodarskih družb, 126 društev, 59 drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane oziro-ma s predpisom določene dejavnosti, 36 ne-pridobitnih organizacij – pravnih oseb zaseb-nega prava, 20 pravnih oseb javnega prava in ena zadruga. To nas uvršča med 30 največjih slovenskih občin, enako kot po površini (ve-likosti) občine.

S 13.763 prebivalci lovimo rep 40 največjih občin po številu prebivalcev. Izrazito ge-ostrateška lega, glavne prometne povezave, dobro razvita osrednjeslovenska regija, dve industrijski coni, vse to zagotovo pripomo-

re k realizaciji 348 milijonov evrov skupnih prihodkov vseh gospodarskih družb s sede-žem v občini, kar nas zopet uvršča v zgornjo petino gospodarsko najmočnejših občin.

Na logaški VEM točki, ki deluje na Ob-močni obrtno-podjetniški zbornici Loga-tec, se je v letu 2015 (od 1. 1. do 31. 7.) uspešno registriralo 62 novih samostojnih podjetnikov posameznikov (tudi s poslov-nim naslovom izven Logatca).

3.250 Logačanov je zaposlenih pri deloda-jalcih. Njihova povprečna mesečna plača je za približno 6 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji. Brezposelnost je občutno nižja kot na državnem nivoju. Konec junija 2015 smo imeli 607 regis-triranih brezposelnih, od teh je (le) 15 % trajno brezposelnih (36 mesecev in več). Za primerjavo – v sosednji Vrhniki je raz-merje slednjih 25 %. Dejstvo pa je, da je vsak četrti registrirani brezposelni v Logat-cu mlajši od 29 let.

Z Zavoda RS za zaposlovanje so nam sporo-čili še nekaj zanimivih podatkov s trga dela, ki se nanašajo na našo upravno enoto. V pr-vih šestih mesecih letos so delodajalci spo-ročili 178 prostih delovnih mest. Največ jih je bilo v gradbeništvu; sledijo predelovalne dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil. Maja letos je bilo v občini Logatec 108 prejemnikov denarnega nadomestila. Višina povprečnega izplačila denarnega na-domestila je bila 671,99 evra bruto.

V prvem polletju 2015 je bilo v Logatcu največ povpraševanja po pleskarjih, zi-darjih, izvajalcih suhomontažne gradnje, štukaterjih, komercialnih zastopnikih za prodajo, delavcih za preprosta dela v ko-mercialnih dejavnostih, prodajalcih na bencinskih črpalkah …

Povprečna velikost bivanjskega prostora v Logatcu je 91 m2 (slovensko povprečje je 81 m2), kar je odraz predvsem podeželskega okolja, kjer so stanovanja (hiše) prostornejše.

V Logatcu je registriranih nekaj manj kot 7.000 osebnih avtomobilov. Vsak drugi prebivalec ima osebni avtomobil, ta pa je v povprečju star devet let.

Statistično gledano se za 25 polnih avto-busov dijakov in študentov vsak dan vozi iz Logatca na šolanje v drug kraj, večina v Ljubljano. Šoloobveznih imamo 1.250 ot-rok, še dodatno polovico toliko pa v vrtcih.

Logatec premore skupno 209 doktorjev in magistrov znanosti. Med temi je tudi nekaj tistih, ki so zaključili »staro« specialistič-no izobraževanje po univerzitetni (prejšnji) izobrazbi.

Povprečna starost občanov je bila 38,9 leta in tako nižja od povprečne starosti prebi-valcev Slovenije (42,2 leta), zato se lah-

32

GOSPODARSTVO


ko pohvalimo z ugodnim razmerjem med mlajšimi in starejšimi. V Logatcu je – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami enako število takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let. Indeks staranja v Lo-gatcu znaša 78, kar pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, v občini prebivalo 78 oseb, starih 65 let ali več. Za primerjavo z občino z najvišjim indeksom staranja –to je Osilnica, kjer na 100 oseb, mlajših od 15 let, živi kar 269 oseb, starih 65 let ali več. Ta statistika nas uvršča med 10 odstotkov občin z najmlajšim prebivalstvom. Močna mlada populacija je lahko v prid gospodar-ski moči občine.

Vsak peti občan je upokojenec. 229 sta-rostnikov je starih 85 let in več, prevladu-jejo ženske, le dobra petina v tej skupini je moških.

K temu je seveda pripomoglo nenehno naraščanje prebivalstva in s tem pozitivni naravni prirastek prebivalcev. V zadnjem pol stoletja se je število prebivalcev pod-vojilo. V zadnjem desetletju (2004–2014) se je v kraj povprečno letno priselilo za štiri avtobuse ljudi, v rekordnem 2009 pa kar za osem avtobusov (400 ljudi). Tudi zato ima Logatec v primerjavi s sloven-skim povprečjem ugodnejše razmerje med delovno aktivnim in neaktivnim prebival-stvom. Če je bilo to v letu 2013 na državni ravni med 1 proti 1,16, je na Logaškem 1 proti 1,4 (v prid delovno aktivnih).

V letu 2013 je v Logatcu umrlo 123 ljudi, od teh je bilo 22 mlajših od 65 let. V istem letu pa smo imeli 180 živorojenih otrok.

2014. smo zabeležili 40 porok, kar nas po številu porok na tisoč prebivalcev uvršča pod slovensko povprečje. Na drugi strani pa je bilo 13 razvez zakonskih zvez, kjer pa se lahko pohvalimo z boljšo (nižjo) statisti-ko, kot je povprečje v državi.

Po podatkih ZPIZ je konec junija 2015 v Logatcu prejemalo pokojnino 2.825 obča-nov. V povprečju je ta znašala 615,79 evra. Najvišja bruto pokojnina, ki jo je prejel

občan (m/ž), pa je znašala 2.196,04 evra bruto. Večina občanov (77,7 % oziroma 2.181) prejema starostno pokojnino, sledijo invalidska (287), družinska (198), vdovska (141), vojaška (16) in kmečka (dva občana).

Po stopnji kriminalitete smo med bolj »mi-roljubnimi občinami« v Sloveniji. V letu 2014 je bilo število obsojenih polnoletnih in mladoletnih po kraju bivanja (Logatec) dva na tisoč, slovensko povprečje pa je 4,7 na ti-soč prebivalcev.

Najpogostejše ime ulice v Sloveniji je Šol-ska ulica (52 jih je). Slednje v Logatcu ni-mamo, imamo pa »sorodno« Šolsko pot.

Poglejmo še prenočitvene zmogljivosti, prihode in prenočitve turistov. Logatec v tem trenutku premore 49 sob s skupno 129 ležišči. V prvih petih mesecih 2015 je v ob-čini prenočilo 2.617 turistov. Vsi ti gostje pa so skupno ustvarili 5.599 nočitev, slabo petino tega gostje iz tujine.

727 traktorjev, 640 tovornih motornih vozil, 336 motornih koles, 68 počitniških prikolic in 23 avtobusov premoremo v logaški občini.

Najvišja bruto plača pri pravnih osebah javnega prava na območju Logatca za maj 2015 je bila izplačana v Zdravstvenem domu Logatec, v višini 7.066 evrov. Sledi

Občina Logatec 3.453, Dom starejših Loga-tec 3.064, Zavod za vzgojo in izobraževan-je Logatec 3.057, Upravna enota Logatec 3.021, Vrtec Kurirček 2.890, OŠ 8 talcev Logatec 2.843 in OŠ Rovte 2.811. Prvo de-seterico zaključujeta Glasbena šola Logatec z 2.805 in OŠ Tabor Logatec 2.767 evri iz-plačane majske plače. Najvišjo povprečno izplačano plačo na zaposlenega pa so imeli na Glasbeni šoli Logatec, kjer je približno 16 zaposlenih, vsak pa je povprečno prejel 1.911 evrov bruto majske plače.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbra-nih 285 kg komunalnih odpadkov na prebi-valca, to je 35 kg manj kot v celotni Slove-niji. Logaška komunala je tudi s pomočjo občanov in skrbnega ločenega zbiranja od-padkov v letu 2013 zbrala 304 tone papirja, 177 ton stekla, 695 ton bioloških odpadkov in 510 ton odpadne embalaže. Prebivalcem je 2014. prodala 543.295 m3 vode.

Le v 10 odstotkih oziroma v 21 občinah je bila povprečna starost prebivalstva pod 40 let. Med temi občinami je tudi Logatec.

Uradna statistika še zaključuje z ugoto-vitvijo, da se je Logatec v zadnjih letih razvijal predvsem v smeri storitvenih de-javnosti, malce pa smo zaspali na področju podeželja in razvoja kmečkega turizma ter ekološkega kmetovanja.

Dejan Šraml

33

GOSPODARSTVO


Logaško podjetje Termotom je letos zaznamovalo 25 let uspešnega po-slovanja. Direktor Tomislav Petelin

na prvo mesto postavlja svoje zaposlene, njegova formula za uspeh pa je odlično timsko delo, strokovnost in popolno servi-siranje kupcev.

Termotom je eden največjih distributerjev prosojnih polikarbonatnih in akrilnih plošč ter izdelkov na slovenskem trgu, prisotni pa so tudi na trgih nekdanje Jugoslavije. Njiho-va poslovna stavba je ena prvih, ki so zrasle v Industrijski obrtni coni Zapolje, kjer smo v pogovoru z ustanoviteljem in direktorjem Tomislavom Petelinom skušali strniti četrt stoletja poslovanja.

Kaj je po vašem mnenju ključnega pome-na za stabilno poslovanje podjetja? Ka-kšna je vaša formula za uspeh?Februarja letos je podjetje zaznamovalo 25 let uspešnega poslovanja. Ključnega pomena je bil zmeren razvoj brez večjih tveganj. Posel je pač treba nenehno nadzirati. Nič manj po-membno ni zaposlovanje. Zaposlovati moraš profile, ki pokrivajo celotno poslovanje. Pri nas večinoma zaposlujemo visoko izobražene kadre, največ ekonomiste, ker se ukvarjamo z uvozom in distribucijo vseh vrst prozornih plošč za potrebe gradbeništva, oglaševalske in ostale industrije. Formula za uspeh: vsak posel jemlji z neko rezervo in dobro preveri svoje možnosti in rizike.

Kako ste razvili svojo podjetniško idejo, kakšni so bili začetki, prvi izdelki?Začetki segajo v čas mojega službovanja v Fenolitu v Borovnici. Takrat, konec osemdesetih, je razpadel finančni sistem.

Z nekdanjo Jugoslavijo, torej na trgih, na katere je bil Fenolit močno vezan, je bilo poslovanje skoraj onemogočeno, zaprle so se tako finančne poti kot meje. Slovenija je kar naenkrat postala majhna, poslovne in finančne povezave s trgi so razpadle, evfo-rijo neodvisnosti je zamenjala skrb, kako preživljati sebe in družino. Kolega, ki je bil prav tako zaposlen v Fenolitu in je bil označen kot tehnološki višek, sem nekega dne, pri malici, vprašal, kaj bo storil glede na to, da so se obetala odpuščanja. Zau-pal mi je, da ima zanimiv izdelek iz nekih novih plošč, s katerim je naletel na dober odziv. Zamisel mi je ugajala, ponudil sem mu sodelovanje v komercializaciji, s čimer sem imel izkušnje, pa tudi registrirano pod-jetje.V garaži na Vrhniki sva torej začela izde-lovati tople grede iz polikarbonata in jim sčasoma dodala še cvetlična stojala, kom-posterje, rastlinjake in nadstreške. Najprej smo nastopali na manjših sejmih, kmalu pa začeli vstopati tudi v gradbeno industrijo. Preseliti smo se morali v večji prostor v Sinji Gorici, pridobili smo prvo zastopstvo za polikarbonatne plošče, in to vodilnega svetovnega proizvajalca Lexan – GE Pla-stics (danes Sabic IP), poslovanje se je zelo hitro razširilo, zaposlovali smo ljudi … Leta 1999 smo začeli iskati večje prostore in možnost našli v Logatcu. Odločitev je bila tvegana, kajti industrijska cona Zapo-lje je nastajala v okviru zasebne iniciative. Vse se je srečno izteklo in bili smo med pr-vimi, ki smo tu zgradili objekt. To je bilo leta 2006.Leta 2008 smo se odločili za nakup podje-

T. PETELIN: LJUDJE SO POMEMBNEJŠI OD OSEBNEGA USPEHA

tja Pos plastika iz Sodražice, ki je bilo uve-ljavljeno na trgu svetlobnih kupol in trakov ter izdelave cestno-prometnih ogledal. Z novo pridobitvijo smo izkoristili sinergij-ske učinke in osvajali nova področja. Danes je poslovanje obeh podjetij stabilno, stroka nas uvršča v sam vrh panog, v kate-rih smo prisotni. Kako ste premoščali gospodarsko krizo?Gospodarska kriza se je pri nas pokazala večinoma v povezavi z bankami in manj-šanjem vrednosti kapitala. Ampak ker smo imeli neko zdravo jedro, smo poslovali stabilno. Za preživetje je bilo pomembno tudi to, da smo se pravočasno umaknili iz gradbenega vrtinca in začeli ciljati bolj na končne stranke. Količin nismo povečevali, pač pa maržo in z njo uspešnost.

Kako pa ste bili prej povezani z gradbe-nimi podjetji?Zelo uspešno. Delali smo tudi na kompen-zacije. Tako je bila zgrajena tudi ta stavba, v kateri smo.

Kateri so vaši glavni trgi?Večinoma nastopamo v Sloveniji, s projek-ti in preko slovenskih podjetij pa po vseh okoliških trgih. Celo v Kuvajtu, denimo, smo opremili neko strelišče.

Podjetje Termotom je vezano na naš prostor, ne moremo povečevati koli-čin, primernejša sta razširitev ponud-be in odličnost pri tistem, kar delamo.

34

GOSPODARSTVO


Kje, konkretno, lahko vidimo vaše izdelke?Najbolj elitni so gotovo stadioni. Pokrili smo tribune mariborskega in celjskega stadiona, naše plošče so tudi na stadionu v Lendavi in Skopju. Izvajali smo tudi državne projekte, mejne prehode, eden večjih projektov je bilo MP Obrežje. Delali smo igralnice, na primer Open Air casino Perla v času po sprejetju protikadilskega zakona. Ta nam je prinesel dosti poslov, saj smo delali različne nadstre-šnice, kadilnice pri restavracijah, bifejih. Naš »močan« izdelek so tudi prozorne strehe, ki jih opazimo pri večini bencinskih črpalk.

Ali imate v Sloveniji konkurenco?Imamo enega večjega in precej manjših kon-kurentov. A kljub temu stalno povečujemo tržni delež.

Kje vidite svoje prednosti pred konkuren-co?Predvsem so to najboljša in najširša ponudba, veliko skladišče, dober sistem obravnavanja kupcev …, Z glavnimi kupci sodelujemo po pogodbah, vsak naš stalni kupec ima svojega skrbnika. Pogodbe poleg količin in cenov-nih aranžmajev urejajo tudi plačila. Čeprav nismo najcenejši, nam kupci priznavajo, da smo najboljši v Sloveniji.

Kako tržite svoje izdelke? Katere kanale uporabljate?Na začetku vsakega leta se dogovorimo, kje bodo akcije, in potem zelo selektivno nasto-

pamo pri marketingu in oglaševanju. Sejme v Sloveniji smo razen enega opustili. Na tem edinem se ne predstavljamo toliko v smislu, kaj vse imamo, ampak ponavadi razstavimo kakšno novost, predvsem pa sejem izkoristi-mo za druženje s poslovnimi partnerji.

Koliko ljudi zaposlujete in ali so to Loga-tčani?Na tej lokaciji zaposlujemo 12 ljudi, ki so večinoma z Vrhnike, kjer so bili naši začetki. Imeli pa smo tudi zaposlenega, ki se je vsak dan vozil z Jezerskega, v Ribnico se dva od zaposlenih vozita iz Litije. Kljub večjim stro-škom je o njihovi zaposlitvi odločila strokov-nost in izkušnje.

S kakšnimi poslovnimi rezultati ste sklenili lansko leto in kakšna so vaša letošnja pri-čakovanja?Dobiček imamo vsako leto, le enkrat smo prikazali izgubo, ta je bila obračunska, zaradi tečajnih razlik. Imeli smo »švicarski kredit«. Tudi letos imamo okoli 15% višje prihodke.

Kakšni so vaši cilji? Ali razmišljate o no-vih trgih? Vas mika tujina?Podjetje Termotom je vezano na naš prostor in količine težko povečujemo, priložnosti

iščemo v razširitvi ponudbe in odličnosti pri tistem, kar delamo. Drugače je v ribniškem proizvodnem podjetju, kjer prek 90 odstot-kov proizvodnje izvozimo in tudi tu močno rastemo. Naložba, ki se je po nastopu krize zdela zelo problematična, se zdaj vrača.Predvsem pa so mi pomembni ljudje, bolj kot

Ključnega pomena je bil zmeren ra-zvoj brez večjih tveganj.

Za preživetje je bilo pomembno tudi to, da smo se pravočano umaknili iz gradbenega vrtinca.

Čeprav nismo najcenejši, nam kupci priznavajo, da smo najboljši v Slove-niji.

osebni uspehi. Vendarle preživimo v službi več kot pol aktivnega časa. Zelo sem pozoren na ekipo, prizadevamo si biti res dober tim in se ob delu poskušamo tudi zabavati.

V Logatcu imamo dobre pogoje za poslo-vanje, lokacija naše poslovne cone je lahko dostopna iz vseh smeri. Gotovo pa govorim v imenu vseh podjetnikov v IOC Zapolje, da bi si želeli boljše ureditve razmer glede ozna-čevanja in panojev za usmerjanje ter boljšega vzdrževanja skupnih površin. Tu pričakuje-mo odločnejšo angažiranje občine in iniciati-vo za hitro ureditev razmer. Upam, da bomo v tej smeri dobili kakšen odgovor v eni od naslednjih številk Logaških novic.

Blanka Markovič KocenFoto: arhiv podjetja


BOGATIH 90 LET ANE NEŠIĆ

DRUŽBA

Logatčanka Ana Nešić je letos praznovala častitljivih 90 let, ob visokem jubileju pa je našo vitalno sokrajanko obiskal tudi župan Berto Menard, z njo nazdravil in poklepetal.

Njeno življenje je bilo razpeto med Slovenijo, Francijo in Srbijo.

Ana Nešić je bila rojena v Sloveniji, zgodnje otroštvo je preživela v Ce-lju, pri rosnih petih letih in pol pa so se s sestro in mamo preselile k očetu v Francijo, ki je že pred vojno tja odšel s trebuhom za kruhom. »Dobro se spominjam dneva na postaji v Celju. Spremljala nas je stara mama in ko je vlak odpeljal, smo si mahale, dokler smo se lahko videle,« pravi sogovornica. Ana je z družino živela v Rombasu, industrijskem mestu blizu bolj znanega Metza. Oče je namreč delal v železarni, mama pa je kuhala za stranke, kot pravi, slovenske, hrvaške, srbske, češke … »V tamkajšnji železarni je namreč tedaj delalo veliko priseljencev.«V Franciji je končala osnovno šolo, želela je biti frizerka, a očetu to ni bilo všeč in jo je poslal v šiviljsko šolo. »Poučevale so nas častne sestre, toda Nemci so ob svojem prihodu šolo zaprli, sestre pa pregnali,« pri-poveduje Ana in dodaja, da se je šivanja potem pač naučila sama in se dobršen del življenja s tem tudi ukvarjala.

Iz Francije v Slovenijo, od tod pa v Srbijo»Novembra 1946 smo se morali zaradi velike propagande v Fran-ciji vrniti v Slovenijo, najprej v Ljubljano, potem pa v taborišče v Kamnik. Ni bilo služb ne stanovanj, samo propaganda …« Ana pripoveduje, da jim je vse prihranke vzela inflacija. »Od 35 tiso-čakov, ki jih je moja mama prihranila, je ostalo le pičlih tri tisoč dinarjev, s čimer si nismo mogli kdo ve koliko pomagati. K sreči pa je oče po petih letih začel prejemati pokojnino iz Francije.«

Ko so Nemci bežali, so pri Ani doma skrili ujetnika iz Srbije, ki je svoje rešitelje potem prijazno povabil na obisk. »Obiskala sem ga za srbski božič, spoznala svojega moža in se po treh mesecih poro-čila v Srbiji. Rekla sem si: ti na kamen, jaz na kamen…,« pripove-duje zgovorna Ana, ki je v Srbiji ostala 33 let. Takole se spominja svojega moža: »Bil je šolan, pred vojno je učil na trgovski šoli v Beogradu, po vojni je opravil tečaj za knjigovodstvo, bil direktor … Umrl je star komaj 68 let, tako da sem že 35 let vdova.«

Jesen življenja v LogatcuAnini hčeri sta še za časa njegovega življenja odšli v Slovenijo, zato sta Nešićeva, z namenom slediti hčeram, prodala hišo. Mož se je deset let boril z multiplo sklerozo, po njegovi smrti pa je Ana prodala tudi posest in kupila hišo v Sevnici. »Potem smo se pre-selile na Krko, od tam pa v Logatec, najprej v hišo, od leta 2000 pa skupaj s hčerko Mirjano v stanovanje na Pavšičevi,« pripove-duje sogovornica in z veseljem pove, da jo je ob 90-letnici obiskal tudi župan in z njo nazdravil. »Dobila sem knjigo Monografija Logatca. Koliko lepot se skriva v tem majhnem kraju!« ne skriva navdušenja, čeprav dneve preživlja bolj ali manj v stanovanju, saj ji, kot pravi, pešajo noge in srce. Ana ne more pozabiti življenja v Franciji. »Bili so tako prijazni z nami, priseljenci. Najhuje mi je bilo, ko sem šla,« pove. Francijo je vnovič obiskala leta 1998, ko je bila mesec dni pri svoji prijateljici, zelo pa si želi, da bi šla tja še enkrat.

Blanka Markovič KocenFoto: arhiv občine

36

ŠPORT


MOJCA KERMAVNAR NA SVETOVNEM PRVENSTVU

Športno društvo Tek je lek je spo-mladansko delo v vseh vadbenih skupinah zelo dobro in učinkovito

izpeljalo, kar se je pokazalo s primernimi rezultati.

Pomemben podatek je, da je v atletski šoli re-dno vadilo veliko mladih in še več starejših, ki so tako v prijetni družbi skrbeli za svoje zdravje in dobro počutje.Navduševali smo se tudi nad tekmovalnimi rezultati. Večina aktivnih članov društva je nastopila na spomladanskem tekaškem pra-zniku »Teku trojk« v Ljubljani. Zelo mno-žično smo nastopili na istrskem maratonu. Večina je nastopila na 21 ali 10 km, najbolj pogumni pa sta bili Mojca Kermavnar in Aida Hajdarevič, ki sta zelo dobro tekli ma-raton. Mojca je bila absolutno druga, Aida pa prva v kategoriji mlajših članic. To je bilo na začetku priprav za nastop na svetovnem pr-venstvu v gorskem maratonu v Švici čez tri mesece zelo obetavno.Poudariti moramo, da je Mojca zdravnica, ki je redno zaposlena v porodnišnici v Postojni in mora biti zato še bolj samodisciplinirana, da se lahko pripravi na uspešno tekmo z bolj ali manj profesionalnimi atletinjami na sve-tovni ravni. Kljub manjšim težavam ji je to zelo dobro uspelo. Že na tekmi svetovnega pokala v gorskem teku na Ratitovec je bila v dobri formi in je tekla solidno. Končala je na 5. mestu, kar je bil glede na kratko progo in profil, ki ji ni najbolj ustrezal, dober znak pred bližajočim nastopom na svetovnem pr-venstvu. Sledile so še zaključne priprave in dva podaljšana vikenda na Pokljuki, tehnična usklajevanja s koordinatorjem Atletske zveze

Slovenije pred odhodom in v četrtek, 2. ju-lija, je ekipa krenila proti Švici - cilj Zermat pod mogočnim Matterhornom. Petek je bil namenjen ogledu proge in tehnični pripravi na zahtevno tekmovanje. Kljub težavam z zobobolom je bila dobro pripravljena in do-volj odločna. Tekmo je začela s primerno mero spoštova-nja do 42 km dolžine in 2.600 m višine. Do 25. kilometra je preživela po načrtu dobro, v nadaljevanju pa je uspela še malo pospešiti in je v najtežjem delu prehitela nekaj tekmovalk in tekmovalcev, ki so se lotili teka preveč po-gumno. Na koncu je njen rezultat 4 ure in 6 minut zadoščal za ugledno 27. mesto na sve-tovnem prvenstvu. Kako dober rezultat je to, mogoče najbolje pojasni podatek, da je bila uvrščena na 105. mesto med 980 nastopajo-čimi skupaj z moškimi.Po prespani noči je bolje ocenila, kako dober tek ji je uspel in ni ji bilo žal truda ter vseh kilometrov, ki jih je vložila za dosego tega

rezultata. Tudi izkušnja s prvim nastopom za ekipo Slovenije je bila dobra in zato bo spet poskusila srečo na izbirni tekmi na smučišče Vogel konec avgusta. Cilj je nastopiti na sve-tovnem prvenstvu v gorskem teku gor-dol. Upamo in želimo, da bi ji uspelo.Tako smo uspešno odtekli pomladanski del tekaške sezone. Za jesen je glavni cilj rekre-ativne skupine odraslih množičen nastop na Ljubljanskem maratonu. S pripravami zač-nemo avgusta in vabimo vse ljubitelje teka, da se v družbi bolje pripravijo na enega lep-ših maratonov v širni okolici. Seveda pa ne bomo pozabili niti na mlade tekače. Prvi te-den avgusta gremo na tekaški tabor v CŠOD Vojsko, v nadaljevanju pa bomo izvajali vad-bo z vsemi skupinami. Zaenkrat na Sekirici, pozimi pa v dvorani.Živeti s športom pomeni biti svoboden kot ptica. Zares iskrena hvala, ker letite z nami.

Športno društvo Tek je lek

Tukaj je! Po vzpostavljeni mladinski nogometni šoli, v kateri trenirajo no-gometaši, stari od 6 do 15 let, se v Lo-

gatec vrača ČLANSKA nogometna ekipa. Po sušnem desetletju bo ta ekipa vnovič vrh no-

gometne piramide Nogometne šole Dlan na dlan Logatec. Treningi in sprva prijateljske tekme bodo potekali na nogometnem stadio-nu na Sekirici v Logatcu. Ekipa bo temeljila na mladih nogometaših, ki so svojo pot začeli v domači nogometni šoli. Pridružitev pa so že napovedali tudi starejši, nekoč uveljavljeni igralci, ki bodo mladim v pomoč in podporo. Zmes mladosti in izkušenj sta zagotovilo za dober nogomet v Logatcu. Vsi zainteresirani, starejši od 15 let, ki si želite igrati nogomet, vabljeni, da se pridružite ekipi. Vse podrob-ne informacije so objavljene na spletni strani www.nogomet.dlannadlan.com. Članska eki-pa bo z aktivnostmi začela v septembru.

Nogomet se je, se in se bo igral - tudi v Lo-gatcu.

Matjaž Švajncer

ČLANSKI NOGOMET VNOVIČ V LOGATCU

37

ŠPORT


LOGAŠKE MAŽORETKE V KANADI POMETLE S KONKURENCO

Z dvema zlatima kolajnama in več odličnimi uvrstitvami v svetov-nem merilu so opravile veliko de-

janje za promocijo Logatca in Slovenije.

Sredi avgusta so se z mednarodnega tekmova-nja International Cup v Kanadi, kjer so zasto-pale barve Slovenije, z odličnimi rezultati vr-nile članice Twirling kluba logaških mažoret. Tekmovanji 2015 International Cup in Grand Prix sta potekali med 5. in 11. avgustom v ka-nadskem Abbotsfordu, logaške mažorete pa so na njem nastopile v močni konkurenci iz Anglije, Francije, Italije,z Irske, Japonske,iz Kanade, Norveške, Švice in ZDA.

Na tekmovanju International Cup so člani-ce Twirling kluba logaških mažoret osvoji-le dve zlati medalji (Sara Pečkaj v katego-riji Solo A odrasli in v paru s Tajdo Buh v kategoriji Artistic par A odrasli). Kristina Ilić je v kategoriji Artistic Twirl B odrasli osvojila 4., v Solo A odrasli pa 6. mesto. Lucija Polančec je s 13. mestom v katego-riji Artistic Twirl B Junior okronala svoj prvi nastop zunaj meja Slovenije, v kate-goriji Artistic Twirl A Junior pa je bila 18. Neca Kenda.

»To je veliko dejanje tudi za sam Logatec in njegovo promocijo,« je v nagovoru na sprejemu v občinski hiši med drugim po-udaril župan Berto Menard in dodal, da občina kljub vsesplošnemu varčevanju po svojih najboljših močeh podpira tako

šport kot kulturo. Dvorano v Zapolju, kjer so mažorete uspešno trenirale, želi občina odkupiti in tako ustreči željam številnih športnikov in klubov. Župan je med dru-gim spomnil tudi na veliko in pomembno vlogo staršev in trenerke Barbare Čuk pri uspehih športnic. Dekleta trenirajo štiri- do petkrat tedensko po tri ure. »Naš šport ni samo ples s palicami, ampak tudi gimnasti-ka in izraznost. Celota je tisto, kar moramo predstaviti sodnikom,« je povedala dvakrat zlata Sara Pečkaj.

Odlične športnice so od župana in občine prejele simbolična darila.

Blanka Markovič KocenFoto: Blaž KorenčTwirling klub logaških ma-

žoret vas 4. septembra med 15. in 19. uro vabi pred Na-rodni dom, kjer se vam bodo predstavili in se boste lahko v klub tudi vpisali.

38

ŠPORT


ROKOMETAŠI Z LOGATČANOM STOJNIĆEM DO SREBRA V RUSIJI!

Slovenska rokometna reprezentanca do 19 let je na svetov-nem prvenstvu v Jekaterinburgu osvojila srebrno kolajno, potem ko je v finalu izgubila s Francijo s 26:33 (13:16).

Slovenska generacija, ki se lahko pohvali z zlatima kolajnama na olim-pijskih igrah mladih (Nanjing, 2014) in olimpijskem festivalu evropske mladine (Utrecht, 2013), je na tekmovanju v Rusiji nastopila v svojem tretjem zaporednem finalu. Ob tem se je ekipa trenerja Janija Klemen-čiča prvič uvrstila v finale velikega tekmovanja (EP ali SP) v kadetski konkurenci in zdaj uradno postala druga najboljša reprezentanca v tej starostni kategoriji na svetu. Slovenija je bila v svoji skupini celo prva pred Francijo! V osmini finala so naši junaki ugnali Hrvaško (26:23), v četrtfinalu Norveško (34:29), v polfinalu pa Islandijo (31:30).

V Jekaterinburgu sta se srečali ekipi, ki na prvih osmih tekmah na tem SP nista niti enkrat izgubili! Vsaka je do finala po sedemkrat zmagala, njuna medsebojna tekma v predtekmovalni skupini pa se je končala z neodločenim rezultatom (32:32). Finalna tekma se je začela v enako-vrednem razmerju moči, kajti rezultat je bil od 1:1 do 5:5 petkrat ize-načen. V naslednjih minutah so si Francozi, aktualni evropski prvaki v kadetski kategoriji, nekajkrat priigrali dva gola prednosti, v 20. minuti pa so prvič vodili za tri (10:7). Za reprezentanco Slovenije sta največ golov v finalu dosegla Blaž Janc, najboljši desni zunanji in strelec pr-venstva, ter Jaka Malus (po 5). Naziv najboljšega levega krila prven-stva je pripadel Tilnu Sokoliču. Od spretnega Primorca je natančneje v slovenski reprezentanci metal le krožni napadalec Darko Stojnič. Statistično je imela Slovenija tudi najboljšega vratarja. Urh Kastelic, ki je na zadnji tekmi zbral 20 obramb, je skupaj ustavil kar 114 žog, a je v izboru prednost pred njim dobil Španec Xoan Ledo Mendez. Darko Stojnić se je na tem prvenstvu odlično izkazal. Igral je v celoti vse tekme 60 minut, bil steber obrambe, odličen tudi v napa-

du, saj je zabijal povprečno po tri gole na tekmo. V reprezentanci je imel najvišji odstotek uspešnosti meta: 82%! Pravzaprav je bil oškodovan, saj ni bil izbran v idealno postavo prvenstva.

Dare mi je povedal: »V finalu sem odigral celo tekmo, se pravi 60 minut, in pri tem sem prispeval tri gole ter bil med glavnimi v obrambi. Žal se nam na koncu ni izšlo. Francozi so zasluženo zmagali. Celoten vtis je sijajen! Naporno je bilo, ampak ko nare-diš takšen rezultat, na to pozabiš. Prvenstvo je bilo na vrhunskem nivoju. Najtežje tekme so bile proti Hrvaški v osminafinalu - če to zgubiš, se boriš od 9. do 16. mesta, izjemno težka je bila igra proti Islandiji v polfinalu, saj smo celo tekmo izgubljali in na koncu zmagali z golom razlike! Če pogledam na celotno prvenstvo, je bila izjemno lepa izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil!«

Dare, tega prvenstva ne bomo pozabili niti logaški ljubitelji športa, saj si spet pokazal, do kam (posredno) seže logaški rokomet. Darko je namreč uradno še vedno član logaškega rokometnega kluba Kronos, čeprav uspešno kot posojen igralec igra za ljubljanski Slovan. Žal pa na Darka in njegove izjemne uspehe pozabljajo (po naključju?) ura-dne osebe, ki športnike ob takih priložnostih uradno sprejmejo in jim čestitajo. Morda bi pa TV LEP Logatec pripravil kakšen prispevek o domačem rokometašu Darku Stojniću, dobitniku zlate olimpijske medalje ter srebrne medalje z nedavnega svetovnega prvenstva?

Gvido Komar

Darko Stojnić s srebrnim odličjem na svetovnem prvenstvu

Fot

o: a

rhiv

Dar

ka S

tojn

ića

DENI KOŽUL, ČLAN NTK LOGATEC, EVROPSKI PRVAK!

Slovenija se je po 19 letih oplemenitila z zlatom v igri dvojic ter z bronom v ekipnem delu, v katerem je Deni Kožul sku-paj z drugimi reprezentanti odigral pomembno vlogo. Deni je

tako prišel do uspeha dosedanje kariere in poskrbel, da je za konec prvenstva v Slovnaft areni v Bratislavi odmevala Zdravljica. Vsi čla-ni Namiznoteniškega kluba Logatec mu iskreno čestitamo. Ponosni smo na njegov dosežek. Hkrati pa se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem za pomoč pri razvoju njegovega talenta.

Matjaž Rus

ŠPORT


PRIŠEL, VRGEL, ZMAGAL

4. avgusta je na Jački v Logatcu odmevala harmonika. Zbrali so se sorodniki, prijatelji in sosedje,

nad vhodom pa je visel napis Pozdravljen, šampion. Vsi smo že nestrpno pričakovali prihod Boža Lušine, ki se je vračal s Spe-cialne olimpijade v Los Angelesu, okrog vratu pa sta mu ponosno viseli dve zlati medalji.

Specialna olimpijada je s svojim sloga-nom »Pustite mi zmagati, če pa ne mo-rem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu«, veliko več kot tekmovanje, saj tu ne štejejo samo rezultati, ampak pred-stavlja način življenja, vadbe in socializa-cije oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin. Slovenija na igrah, s katerih so slovenski tekmovalci prinesli že številne medalje, redno sodeluje že od leta 1993. Letos se je na njih zbralo 6.500 športnikov z vsega sveta, med njimi tudi Logatčan Božo Lušina, ki je osvojil dve zlati medalji v balinanju. Za medaljo v ka-tegoriji posameznikov je moral premagati tekmovalce iz Afganistana, s Kitajske in iz Južnoafriške republike, drugo medaljo pa je osvojil v dvojicah skupaj z Vrhničanko Brigito Grom.

Pot zlatega specialcaBožo je na področju balinanja že pravi sta-ri maček, saj se s tem športom ukvarja do-brih dvajset let. Nad njim ga je navdušila

mama, s katero sta v prostem času hodila balinat v Raskovc. Ko je pred devetimi leti začel obiskovati Varstveno-delovni center Postojna, je njegov zdajšni trener Martin Kraševec takoj opazil, da je Božo zelo do-ber balinar, in ga povabil, naj se jim pridru-ži pri treningu. Božo je sprva malce okle-val, kasneje pa si je le premislil in kmalu so prišli prvi uspehi. V svoji zbirki ima tako že deset medalj z različnih balinarskih tekmovanj, sedaj pa jim bo dodal še dve najžlahtnejši s specialne olimpijade. Pot do njiju je bila dolga, saj je moral v obdo-bju dveh let zbrati dovolj točk na različnih kvalifikacijskih in državnih turnirjih, da se je uvrstil na tekmovanje v Los Angelesu. Božo pravi, da za svoje uspehe redno tre-nira in ne izpusti nobenega treninga, tudi če je bolan. V balinanju zelo uživa, poleg tega pa mu veliko pomeni tudi druženje s soigralci.

To so bile za Boža prve olimpijske igre, v Ameriko pa je odpotoval v družbi 23 športnikov iz vse Slovenije in osmih tre-nerjev-spremljevalcev. V Los Angelesu so preživeli 14 dni, nastanjeni so bili v štu-dentskih domovih, poleg tekmovalnega programa pa so si v mestu ogledali mar-sikatero znamenitost. Božo nam je zaupal, da so mu najbolj od vsega ostali v spominu podelitev odlikovanj, zaključna slovesnost in novi prijatelji. Božo upa, da bo na nasle-dnjih igrah zopet zraven.

Veselega sprejema, ki so ga za Boža pripra-vili njegovi prijatelji in družina, se je udele-žil tudi župan Berto Menard in mu izrekel čestitke v imenu Občine Logatec. Iskrene čestitke Božu Lušini izrekamo tudi s strani Uredniškega odbora Logaških novic in mu želimo še veliko balinarskih uspehov.

Nina JerinaFoto: Blaž Korenč

40

VAŠA POŠTA


ROSSANA TOLLAZZI JE NA UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC IN ŽUPANA BERTA MENARDA NASLOVILA PET JAVNIH VPRAŠANJ, NA KATERA ODGOVORE OBJAVLJAMO V NADALJEVANJU.

OBVOZNICA BO ENA VEČJIH PRIORITET PRIHODNJIH INVESTICIJ

V zvezi z javnim vprašanjem županu na temo izgradnje obvoznice in prekomernim hrupom ter prometom skozi Logatec v zadnji številki Logaških novic podajamo naslednjo informacijo:

»Tržaška cesta, ki poteka vzdolž mesta Logatec, je po obstoječi klasifika-ciji rangirana kot državna cesta z oznako R2 409/0302, s katero upravlja Direkcija RS za ceste, ki je tudi sicer pristojna in odgovorna za prome-tno ureditev te ceste. Le-ta vključuje vse segmente, na katere v svojem vprašanju opozarja občanka. Že sami prometni predpisi jasno določajo, s kakšno hitrostjo smejo vozniki voziti v strnjenem naselju kot tudi izven njega. Nenazadnje nas na to opozarja tudi označevalna tabla pred in na koncu mesta Logatec. V skladu s svojimi kadrovskimi zmožnostmi pa skrbita za prometno varnost in red tudi policija in občinska redarska služ-ba. V zadnjem letu je res zaznati povečan tovorni in avtobusni promet, s tem pa tudi večji hrup, vendar bo večina teh težav odpravljena, ko bodo Slovenske železnice sanirale od žleda težko poškodovane ali uničene že-lezniške proge. Glede izgradnje obvoznice pojasnjujemo, da se občina že drugi mandat trudi, da bi čim prej uredila in razčistila sedanje stanje glede zemljišč v IOC Zapolje. Nekatera izmed njih pa bo treba za potrebe ob-voznice še odkupiti. Vsekakor gre za finančno razmeroma velik zalogaj, saj odkupu sledi projektiranje in seveda sama izgradnja. Občina Logatec se zaveda, da je obvoznica zaradi vse večjega prometa ena od večjih pri-oritet prihodnjih investicij.«

Poletje – čas za obnovo bazena v ZapoljuV času počitnic je bil bazen v Zapolju tudi doslej vedno zaprt, in sicer zaradi rednih vzdrževalnih in sanacijskih del ter zaradi odsotnosti večine otrok in njihovih staršev, ki v tem času večinoma preživljajo dopuste zu-naj območja naše občine.

Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za nekdanji občinski stavbiNekdanji občinski stavbi nimata zapisanega besedila o kulturnovar-stvenih pogojih in predhodni arheološki raziskavi. Na vprašanje, zakaj je temu tako, pojasnjujemo: »V OPN se stavbi bivših občin (stavba KD 18625 Logatec – Hiša Tržaška 15 in stavba KD 18623 Logatec – Hiša

Tržaška 13) nahajata v enoti urejanja prostora DL-80. V 83. členu OPN so v zvezi z varstvom kulturne dediščine določeni splošni prostorski iz-vedbeni pogoji, ki se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače. Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izved-benih pogojev določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki do-polnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji. Na podlagi smernic in mnenj, ki so jih določili nosilci urejanja prostora (v konkretnem primeru Ministrstvo RS za kulturo in Zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slo-venije, Območna enota Ljubljana) pa za omenjeni prostor veljajo prav ti.

Betonski stebrički namesto koritV času sanacije spomenika NOB ob Tržaški ulici so bili na sprednji strani spomenika nameščeni novi betonski stebrički, ki so bistveno bolj estetski kot stara betonska korita, o katerih sprašuje občanka. Ta korita so namenje-na zasaditvi ustreznega cvetja in ne samevajo, kot ugotavlja Tollazzijeva.

V občini bo še več drevesObčina se dobro zaveda, da je ob spreminjanju klimatologije drevje pomembno v svoji ekološki funkciji, še posebej zato, ker je prostora za zdravo rast in razvoj dreves v mestu vse manj in bi moralo biti vsako drevo še toliko bolj cenjeno. To je tudi vodilo pri novih posegih v prostor in urejanju obstoječih zelenih površin. Z OPN je kljub pritisku druge za-interesirane javnosti uspešno regulirana gostota gradnje. Sploh v osre-dnjem delu Dolenjega Logatca je pretežno predvidena urbana prosto-stoječa stanovanjska pozidava s predpisanim tipom objektov, to so nizki prostostoječi objekti (enostanovanjska stavba). Poleg tega je za posame-zno tipologijo gradnje predpisan tudi delež zelenih površin. Tollazzijeva namreč poziva občino, naj pri OPPN-ju ne predvidi goste pozidave v mestnem jedru, temveč ohrani in uredi še nove zelenice, parke in drevesa, ki bodo blažili učinke pregrevanja asfalta in betona.

Berto Menard, župan

Spoštovani župan Občine Logatec g. Berto Menard in spoštovani direktor Komunalnega podjetja

Logatec, d. o. o., dr. Boštjan Aver.

Državni zbor Republike Slovenije je 17. juli-ja 2015 soglasno (z 59 glasovi za in nobenim proti) sprejel Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki bo upnikom in dolžnikom omogočil, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davčnih posledic. Podjetja torej ne bodo plačevala DDV, posamezniki pa ne akontacije dohodnine. V ponedeljek, 20. julija 2015, je 47 podpornikov projekta o odpisu dolga najšibkejšim podpisalo spo-razum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi elektro, energetska in komunalna pod-jetja, zavarovalnice, banke, upravniki, občine in tudi država dolžnikom odpisali dolgove. Z

žalostjo, na podlagi javno dostopnih podat-kov, ugotavljam, da med podporniki projekta odpisa dolga najšibkejšim in med podpisniki sporazuma o izvedbi odpusta dolgov ni ne Občine Logatec ne Komunalnega podjetja Logatec, d. o. o. Iskreno upam, da to ni znak, da občina in komunalno podjetje ne podpi-rata projekta odpisa dolga najšibkejšim. Zato pozivam župana Občine Logatec g. Berta Menarda in direktorja Komunale Logatec dr. Boštjana Averja, da v najkrajšem možnem času pristopita k podpisu sporazuma, v okvi-ru katerega bosta lahko občina (skupaj z ob-čino pa tudi šole in vrtec, katerih ustanovitelj je občina) in komunalno podjetje v skladu z zakonom upravičenim dolžnikom odpisala dolgove in tako pripomogla k izboljšanju ka-kovosti življenja socialno najbolj ogroženih državljank in državljanov v naši lokalni skup-

nosti ter jim pomagata izstopiti iz začaranega kroga revščine.

S spoštovanjem,Predsednik ObO SD Logatec

Janez Istenič

Občina Logatec, ki tudi sicer zgledno sodeluje s Centrom za socialno delo in Rdečim križem in je tudi doslej odpisovala dolgove socialno najšibkejšim, ne da bi jo bilo treba k temu posebej pozvati, je aneks k sporazumu o izvedbi odpisa dolgov podpisala 3. avgusta 2015. Kot podpisnik občina omogoča, da šole in vrtci odpišejo dolgove.K podpisu bo pristopilo tudi Komunalno podjetje Logatec. Tako so se namreč odločili na zadnji seji nadzornega sveta v avgustu. Do konca oktobra bodo zbirali vloge tistih, ki izpolnjujejo pogoje, do konca januarja 2016 pa bodo podpisovali pogodbe za odpis dolgov.

JAVNI POZIV K IZVEDBI ODPUSTA DOLGA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil sin Andrej (23. 5. 1966 – 6. 8. 2015). Za vedno bo ostal z nami.

Zahvala dr. Keku, dr. Čukovi in medicinski sestri Katarini Hodnik za prijaznost in pomoč v času bolezni ter vsem, ki so ga pospremili

na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi.

9. julija 2015 smo k prezgodnjemu večnemu počitku pospremili dragega sina, fanta, brata in strica Gašperja Leskovca iz Kalc.Posebna zahvala gre sosedom, družini Kranjc, ki nam je stala ob strani ob težkih trenutkih. Zahvala gre tudi kolektivu Kmetijske zadruge Idrija. Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom, lovski družini Hotedršica in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sveto mašo!

Hvala vam vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti!

Mami Darja, ati Franc, dekle Barbara, brat Damjan s Špelo in brat Uroš z Alenko in Anžetom!

Gašper, lepi spomini nate so za vedno ostali v naših srcih!

Ko ti življenjeJe čaša trpljenja, je smrt odrešitev,je tožba odveč …Le mir in pokojmi dragi želite …In zame prižgitelučko v spomin …

ZAHVALA

ZAHVALA

JANEZ HREN17. 12. 1948 – 28. 6. 2015

Ob prezgodnji izgubi našega moža, očeta in dedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče.Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec za pomoč v času njegove bolezni, ge. Aniti Zigmund za vse nasvete in tople besede ter g. župniku za lepo obredno mašo. Hvala Komunalnemu podjetju Logatec, še posebej g. Bošnjaku, za lepo organizacijo pogreba.Hvala tudi vam, prijatelji pikada ŠD Baron, za toplo besedo in vso pomoč.

Njeni njegovi.

Ob izgubi dragega moža, očija in dedkaIVANA LAMPETA

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu bolezni stali ob strani in ga na kliniki obiskovali. Topla zahvala vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino slovesa, za vse izrečene sočutne in tolažilne besede sožalja, prijateljske objeme in tople stiske rok, za podarjene sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala predsedniku združenja šoferjev, g. Gorazdu, za poslovilne besede in organizacijo pogrebnih svečanosti, pevcem za ubrano petje, g. župniku za opravljen obred in šoferjem za ganljiv pozdrav v slovo. Posebna zahvala velja vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega ter ga pospremili na zadnjo pot. Še posebej vam, ki ste našega Ivana imeli radi in ga boste ohranili v spoštljivem in prijateljskem spominu.

Žena Fani, sin Janko s Klaro in hčerka Dragica z družino

Če imaš nekoga rad,Nikoli ne umre,Samo daleč, daleč je.

ZAHVALA

ZAHVALA

ZAHVALE

LOGAŠKE NOVICE – SEPTEMBER 2015 41


NAPOVEDNIK / ZAHVALA

PRIREDITVE

Nedelja, 13. septembra 2015, ob 11. 00, Center vojnih veteranov Slovenije, Blekova vas 60, Logatec:Proslava ob 72. obletnici ustanovitve logaškega bataljonaOrg. in info: Združenje borcev za vrednote NOB Logatec, 041 486 555, [email protected]

Petek, 18. septembra 2015, ob 16. 00, Vrtec Kurirček - Enota Rovte v Rovtah: Odprtje Vrtca kurirček Logatec - enote Rovte Org. in info: Občina Logatec, Vrtec Kurirček Logatec, 01/7590 600

Petek, 18. septembra 2015, ob 20. uri, Športno-rekreacijski center Kovk Rovte: Rock in Rovte 2015 (rock koncert: Siddharta, I.C.E, Banditi…) Org in info: Športno društvo Kovk Rovte, https://www.facebook.com/events/1614728332133918/

Nedelja, 20. septembra 2015, ob 8. 00, pred Železniško postajo Logatec: pohod po poti spominskih obeležij NOB v smeri Logatec-Tolsti vrh-Lom-Logatec (pohod bo v vsakem vremenu.) Org. in info. Krajevna organizacija ZB Logatec-Naklo, 041 823 346

Petek, 2. oktobra 2015, ob 20. 00, Narodni dom Logatec:Duokomedija za odrasle Lepotica in psihoanalitična zverInfo in rezervacije: 040 33 66 72

PREDAVANJA

Četrtek, 17. septembra 2015, ob 19. 00, Jožefova dvorana Medgeneracijskega doma Marije in Marte, Šolska pot 1: Predavanje V zapletenih časih vzgajati enostavno; predavatelj Slavko Rebec, duhovnik koprske škofije, po izobrazbi teolog in pedagog. Org. in info: Župnija Dolnji Logatec, http://zupnija-dolnji-logatec.rkc.si/

Četrtek, 24. septembra 2015, ob 18. 00, Klub Grajski park Vitez: Predavanje z ogledom filma Noč živih mrtvecev (1968) Org. in info: Literarno-umetniško društvo TFF 12, 040 480 327, [email protected]

Petek, 9. oktobra 2015, ob 17. 00, Jožefova dvorana medgeneracijskega doma Marije in Marte, Šolska ulica 1: Predavanje V zaledju Soške fronte (Odprtje razstave Zgodovinskega arhiva Ljubljana) Org. in info: Občina Logatec in Zgodovinski arhiv Ljubljana, 01/7590 600

ŠPORT

Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 01/7508 239Torek, 6. oktobra 2015, dvorana Tabor Logatec:Gibalne urice - začetek vadbeOrg. in Info: Dlan na Dlan, www.dlannadlan.com.

Torek, 6. oktobra, dvorana Dlan na Dlan Logatec:Šport za seniorje - začetek vadbeOrg. in info: Dlan na Dlan, www.dlannadlan.com.

KSENIJA PLESKOVIČ(1964-2015)

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob nenadni izgubi naše Senke stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Še posebna hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem za podporo in sočutje. Iskrena hvala ekipi NMP ZD Logatec in dr. Katarini Turk za pomoč. Hvala g. Gorazdu Bošnjaku iz Komunalnega podjetja Logatec za organizacijo pogreba in ge. Angeli Menart za cvetje.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni.

Življenje je kot vetra piš,le za trenutek ga uloviš.

ZAHVALA

43

KRIŽANKA


LOGAŠKE KAČA NAO- KOSTNI NIKO MULJ GMOTA POKRA-NOVICE ČARKA LOK NAD GORŠIČ NA DNU SNEGA, KI JINA V

OČESOM JEZERA DRSI PO MJAN-POBOČJU MARU

VALJASTAPOSODA

ZROČAJEM

IGRALECNA CER-KVENO

GLASBILOBOJAN PEVKAKRIŽAJ HREN

USTALJEN ODLOČNONAČIN IZRAŽENODELA HOTENJE

ZIMZE- OKUSNAAVTOR: PRASKA, LENA SEDEM MASTUR- MORSKA SIMBOLMARKO ODRGNINA OKRASNA DNI BACIJA RIBA ZA NATRIJ

DREŠČEK (REDKO) RASTLINA, PLOD NOVINARIGALKA BUKVE KANONI

NAŠ RU-OBTOŽNI DARSKI

AKT INŽENIR(RUDI)

PREDDVOR

TKANINA TATJANA TRIK, VSOTA,ZA ZAVI- REMŠKAR PREVARA ZNESEKJANJE

DOJENČKAŠKATLICA

POLICIST, ZA OČALAKI MERI MAMIN

HITROST ZAKONSKIPARTNER

ČUD,MESTO V NARAVA KARELFRANCIJI POPOT- ZELENKO

NIŠKATORBA STRAŽAR

PREBIVA-DRSNE LEC ITAKE

PLOSKVE UKR. ATLE-PRI TINJA

SANEH KRAVECROMEOVA STAR

KAREL LJUBEZEN FIATOVJERIČ ZNAK ZA AVTO

ZAČETEK KAJETANDIRKE KOVIČ

DODATEKBIVŠA TESTU

AMERIŠKA PRI PEKIROCK VOJAŠKI

SKUPINA OKLEPNIKZASTOP-

PROSTOR NICA VELIKA NAŠZA MEJNO PODJETJA AZIJSKA KANT-

ČRTO MOST V DRŽAVA AVTORIGRIŠČA BENETKAH (IZTOK)

SNOV, ANG. FILMSKIMATERIJA GLASBENA IGRALEC

SKUPINA CARREY

PRITOK OZNAKAČOPASTI GARONE V ANTIČNO NIZO-PAPAGAJ FRANCIJI BRENKALO ZEMSKE

IGRALEC KAJNOVO'NEAL BRAT

GRADBENIPREVAL TEMELJV LIGUR- ZNAMENJE

SKIH V HORO-ALPAH SKOPU

UMETNA STARO-NASTJA TKANINA, GRŠKI

ČEH LAJKRA PESNIKNIKOLA DARETESLA VALIČ

ČRNILO POGOSTOŽENSKO

IME

NAŠPISATELJ BIVŠINOVAČAN SMUČAR.

TEKAČ(JOŽE)

DRŽAVE GEORGIEGLAVNO MESTO AM.

ODDELEK NA POHODUVEČJI VOJAŠKI

Documents

LOGAŠKE OSNOVNE ŠOLE: PRIHAJA MOČNA GENERACIJA · 2000 evrov. Oglaševanje za lastne potrebe Ob izpolnjevanju splošnih pogojev je pri objek-tih za oglaševanje za lastne potrebe