Upload
others
View
11
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
LOGISTIKA V GOSPODARSKIH
DRUŽBAH
ANDREJA KRIŽMAN
DANILO F. KRIŽMAN
Višješolski strokovni program: Logistično inženirstvo
Učbenik: Logistika v gospodarskih družbah
Gradivo za 2. letnik
Avtorja:
mag. Andreja Križman, univ. dipl. ekon.
mag. Danilo F. Križman, univ. dipl. inž. stroj., soavtor
poglavja Informacijski sistem za podporo logistiki
PROMETNA ŠOLA MARIBOR,
Višja prometna šola
Strokovna recenzenta:
Izr. prof. dr. Anton Ogorelc, univ. dipl. ekon.
Mag. Cvetko Godnič, univ. dipl. inž. prometa
Lektorica:
Tanja Srebrnič, prof. slov. jez.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
005.51:338.4(075.8)(0.034.2)
KRIŽMAN, Andreja, 1963-
Logistika v gospodarskih družbah [Elektronski vir] : gradivo za
2. letnik / Andreja Križman, Danilo F. Križman. - El. knjiga. - Ljubljana
: Zavod IRC, 2008. - (Višješolski strokovni program
Logistično inženirstvo / Zavod IRC)
Način dostopa(URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/
Logistika_v_gospodarskih_druzbah-Krizman_Krizman.pdf.– Projekt Impletum
ISBN 978-961-6820-31-8
1. Križman, Danilo
249242112
Izdajatelj: Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM
Založnik: Zavod IRC, Ljubljana.
Ljubljana, 2008
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 120. seji dne 10. 12. 2009 na podlagi 26.
člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in
58/09) sprejel sklep št. 01301-6/2009 / 11-3 o potrditvi tega učbenika za uporabo v višješolskem izobraževanju.
© Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum ‘Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega
izobraževanja v obdobju 2008–11’.
Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete ‘Razvoj človeških virov in
vseživljenjskega učenja’ in prednostne usmeritve ‘Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja’.
Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.
Logistika v gospodarskih družbah
I
KAZALO VSEBINE
1 TEORETIČNE OSNOVE LOGISTIKE ............................................................................. 3 UVOD V POGLAVJE ................................................................................................................ 3 1.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIČNE VEDE IN OPREDELITEV LOGISTIKE ... 4
1.1.1 Razvojni koncepti logistike ............................................................................................ 5
1.1.2 Logistika kot del menedžmenta oskrbovalnih verig ....................................................... 6 1.2 VLOGA LOGISTIKE V GOSPODARSTVU IN V POSLOVNEM SVETU ................. 7 1.3 ORGANIZIRANOST LOGISTIČNEGA SISTEMA .................................................... 10
1.3.1 Tradicionalna organiziranost ........................................................................................ 11 1.3.2 Logistika kot samostojna organizacijska enota ............................................................ 12
1.3.3 Organizacijske strukture logistike ................................................................................ 12
1.3.4 Kadri v logistiki ............................................................................................................ 15 POVZETEK PRVEGA POGLAVJA ........................................................................................ 18
2 LOGISTIČNA OSKRBA .................................................................................................... 20 UVOD V POGLAVJE .............................................................................................................. 20 2.1 ZNAČILNOSTI STORITEV .......................................................................................... 20
2.2 OPREDELITEV OSKRBE ZA ODJEMALCE ............................................................. 22 2.3 VPLIV ZUNANJEGA IN NOTRANJEGA OKOLJA NA LOGISTIČNO OSKRBO ZA ODJEMALCE ........................................................................................................................... 25
2.3.1 Zunanje okolje .............................................................................................................. 25 2.3.2 Notranje okolje ............................................................................................................. 25
POVZETEK DRUGEGA POGLAVJA .................................................................................... 26
3 ELEMENTI LOGISTIČNE OSKRBE .............................................................................. 28 UVOD V POGLAVJE .............................................................................................................. 28 3.1 DELITEV ELEMENTOV V OSKRBI ZA ODJEMALCE PO PRODAJNIH
AKTIVNOSTIH ........................................................................................................................ 29 3.2 ELEMENTI LOGISTIČNE OSKRBE PRED PRODAJNIMI AKTIVNOSTMI .......... 31
3.2.1 Proces izbire, izgradnje in uvajanja strategije servisa za odjemalce ............................ 32
3.2.1.1 Opredelitev pojma strategije .................................................................................. 32 3.2.1.2 Značilnosti odločitev v logistični oskrbi ............................................................... 32
3.2.1.3 Priprava pogojev in določitev ciljev strategije logističnega servisa ...................... 34 3.2.1.4 Možnosti izbire med strategijami logističnega servisa .......................................... 34 3.2.1.5 Koraki procesa pri izgradnji in uvajanju politike logističnega servisa za odjemalce
........................................................................................................................................... 35
3.3 ELEMENTI LOGISTIČNE OSKRBE MED PRODAJNIMI AKTIVNOSTMI ........... 39 3.4 ELEMENTI LOGISTIČNE OSKRBE PO PRODAJNIH AKTIVNOSTIH .................. 39 3.5 POMEN LOGISTIČNE OSKRBE ZA ODJEMALCE .................................................. 39
POVZETEK TRETJEGA POGLAVJA .................................................................................... 42
4 LOGISTIČNI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU .................................. 43 UVOD V POGLAVJE .............................................................................................................. 43 4.1 SPLOŠNO O LOGISTIČNIH PODSISTEMIH ............................................................. 44 4.2 NABAVNA LOGISTIKA .............................................................................................. 45
4.2.1 »Just in time« v nabavni logistiki in ostalih logističnih procesih ................................. 46 4.2.2 Študijski primer za koncept JIT .................................................................................... 49
4.3 NOTRANJA LOGISTIKA ............................................................................................. 50
4.3.1 Notranji transport .......................................................................................................... 50
4.3.2 Skladiščenje .................................................................................................................. 51
Logistika v gospodarskih družbah
II
4.3.3 Vodenje zalog in vpliv zalog na logistično oskrbo ....................................................... 52
4.3.3.1 Osnovne značilnosti zalog ..................................................................................... 52 4.3.3.2 Pojavne oblike zalog .............................................................................................. 52 4.3.3.3 Vrste zalog ............................................................................................................. 52
4.3.3.4 Povpraševanje ........................................................................................................ 53 4.3.3.5 Dopolnitveni čas zalog ........................................................................................... 54 4.3.3.6 Logistična oskrba za odjemalce in pomen vodenja varnostnih zalog .................... 54
4.4 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA ................................................................................... 55 4.4.1 Obdelava naročil ........................................................................................................... 56
4.4.2 Zunanji transport ........................................................................................................... 59 4.4.2.1 Značilnosti transportne storitve .............................................................................. 59 4.4.2.2 Cestni transport ...................................................................................................... 60 4.4.2.3 Železniški transport ................................................................................................ 61
4.4.2.4 Zračni transport ...................................................................................................... 61 4.4.2.5 Pomorski transport ................................................................................................. 62 4.4.2.6 Cevovodni transport ............................................................................................... 62
4.4.2.7 Elementi kakovosti transportne storitve ................................................................. 63
4.4.2.8 Tarife in tarifni sistemi v logistiki.......................................................................... 64 4.5 POPRODAJNA LOGISTIKA ......................................................................................... 65 POVZETEK ČETRTEGA POGLAVJA ................................................................................... 69
5 INFORMACIJSKI SISTEM ZA PODPORO LOGISTIKE ........................................... 71 UVOD V POGLAVJE ............................................................................................................... 71
5.1 NAČRTOVANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV..................................................... 71 5.2 LOGISTIČNI INFORMACIJSKI SISTEM .................................................................... 73
5.3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE.................................................................................. 75 5.4 E-POŠTA IN SVETOVNI SPLET (e-mail in internet) .................................................. 78 5.5 AVTOMATSKO ZAJEMANJE PODATKOV .............................................................. 79
POVZETEK PETEGA POGLAVJA ......................................................................................... 80
6 STROŠKI LOGISTIKE ...................................................................................................... 82 UVOD V POGLAVJE ............................................................................................................... 82 6.1 OPREDELITEV STROŠKOV ........................................................................................ 83 6.2 SISTEM STROŠKOV ..................................................................................................... 83
6.3 RAČUNOVODSTVO AKTIVNOSTI ZA LOGISTIČNE PROCESE .......................... 85 6.4 EKONOMIČNOST SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA IN STROŠKI
SKLADIŠČENJA ...................................................................................................................... 88
6.5 STROŠKI ZALOG ......................................................................................................... 91
6.5.1 Nabavni stroški zalog (Procurement, Ordering ali Set–up Cost) .................................. 91 6.5.2 Stroški vzdrževanja zalog (Carrying Costs) .................................................................. 91 6.5.3 Stroški, ker blaga ni v zalogi (Stock–out Costs) ........................................................... 92 6.5.4 Razvrstitev blaga v zalogi po pomembnosti ................................................................. 92
6.6 STROŠKI TRANSPORTA ............................................................................................. 93
6.7 ČAS KOT STROŠKOVNA KOMPONENTA LOGISTIČNEGA PROCESA .............. 94 6.8 ODNOS MED STROŠKI IN LOGISTIČNO OSKRBO ................................................ 94 6.9 ZAJEMANJE LOGISTIČNIH STROŠKOV .................................................................. 95 6.10 ZNIŽEVANJE LOGISTIČNIH STROŠKOV ................................................................... 96 POVZETEK ŠESTEGA POGLAVJA ....................................................................................... 98
7 ZUNANJA LOGISTIČNA OSKRBA .............................................................................. 100 UVOD V POGLAVJE ............................................................................................................. 100
Logistika v gospodarskih družbah
III
7.1 KLJUČNE SPOSOBNOSTI IN KLJUČNA VPRAŠANJA ZUNANJE LOGISTIČNE
OSKRBE ................................................................................................................................. 101 7.2 IZLOČITEV LOGISTIČNIH STORITEV IN LOGISTIČNE STRATEGIJE ............. 102 7.3 OPREDELITEV LOGISTIČNIH STORITEV V ZUNANJI OSKRBI ....................... 103 7.4 MOŽNE VARIANTE PRI IZLOČANJU STORITEV ................................................ 104 7.5 PREPUSTITEV LOGISTIČNE OSKRBE ZUNANJIM OSKRBOVALCEM ........... 105
7.5.1 Prednosti in slabosti izločitve logističnih storitev ...................................................... 106 7.5.2 Tveganja v zunanji logistični oskrbi ........................................................................... 107 7.5.3 Model izbire zunanjega oskrbovalca logističnih storitev ........................................... 109
7.6 IZVAJANJE ZUNANJE LOGISTIČNE OSKRBE ..................................................... 110 7.6.1. Izvajanje zunanje logistične oskrbe v svetu in v Sloveniji ........................................ 110
7.6.2 Transportno–distribucijski centri in zunanja oskrba .................................................. 114
POVZETEK SEDMEGA POGLAVJA .................................................................................. 115
LITERATURA .......................................................................................................................... 117
KAZALO SLIK
Slika 1: Štiri razvojne faze logistike ________________________________________________ 6
Slika 2 : Povezanost logistike v trženjskem spletu _____________________________________ 9
Slika 3: Matrični prikaz poslovnih procesov v industrijskem poslovnem sistemu ___________ 11
Slika 4: Prikaz linijske strukture __________________________________________________ 13
Slika 5: Prikaz linijsko-štabne strukture ____________________________________________ 13
Slika 6: Prikaz projektne strukture ________________________________________________ 14
Slika 7: Prikaz matrične strukture ________________________________________________ 14
Slika 8: Elementi oskrbe za odjemalce _____________________________________________ 31
Slika 9: Odnos med ravnijo logistične oskrbe za odjemalce in prodajo ____________________ 40
Slika 10: Logistični sistem proizvodnega podjetja ____________________________________ 44
Slika 11: Udeleženci sistema distribucijske logistike__________________________________ 56
Slika 12: Povezava elementov logističnega informacijskega sistema z okoljem _____________ 74
organizacije in odločevalcem ____________________________________________________ 74
Slika 13: Razmerje med stroški in številom skladišč __________________________________ 90
Slika 14: Krivulji stroški – prodaja v odvisnosti od različne ravni logistične oskrbe _________ 94
Slika 15: Cilji vertikalne kooperacije z zunanjimi izvajalci logističnih storitev ____________ 106
KAZALO TABEL
Tabela 1: Vpliv JIT na podjetje __________________________________________________ 48
Tabela 2: Tradicionalno poročilo v primerjavi z analizo stroškov po aktivnostih ____________ 86
Tabela 3: Primer modela aktivnosti zajemanja stroškov v nabavni logistiki ________________ 95
Tabela 4: Model aktivnosti za zajemanje stroškov v notranji logistiki ____________________ 96
Tabela 5: Model za zajemanje stroškov v prodajni logistiki ____________________________ 96
Tabela 6: Razpoložljive logistične storitve v upravljanju specialistov ___________________ 104
Tabela 7: Deleži logističnih storitev, ki so jih podjetja zaupala zunanjim izvajalcem ________ 105
Tabela 8: Prednosti in slabosti pri izločitvi logističnih storitev _________________________ 107
Logistika v gospodarskih družbah
IV
Logistika v gospodarskih družbah
3
1 TEORETIČNE OSNOVE LOGISTIKE
UVOD V POGLAVJE
Vprašanje premagovanja prostorskih in časovnih nesorazmerij izvira že iz preteklosti. Čeprav
začetke logistične vede povezujemo z vojaško doktrino devetnajstega stoletja, pa prvi začetki
izvirajo že od Aleksandra Velikega in nato iz časa velikih osvajanj (npr. Krištof Kolumb,
Magellan). Njena vloga in pomen sta se po drugi svetovni vojni s prenosom znanja vojnih
veteranov prenesli v poslovanje podjetij, z globalizacijo svetovnega gospodarstva konec
dvajsetega stoletja pa bistveno okrepili (Bloomberg et al., 2002, 51–52). Danes logistika
predstavlja enega večjih izdatkov v družbenem bruto proizvodu (13–15 % na svetovnem nivoju)
in zato velik izziv podjetij za iskanje konkurenčnih prednosti z zmanjševanjem stroškov
logističnih aktivnosti. Pri tem sta pomembni organiziranost logistične funkcije na ravni podjetij in
reševanje logističnih problemov na ravni držav oz. regij in kontinentov.
Za uspešne logistične rešitve podjetja potrebujejo primerno znanje, sposobnosti in izkušnje
zaposlenih v logistiki, ki si jih logistični strokovnjaki danes pridobivajo v strokovnih višjih in
visokih šolah za logistiko, fakultetah za logistiko v dodiplomskem in podiplomskem
izobraževanju ter s permanentnim izobraževanjem v okviru seminarjev in usposabljanj.
Kadrovanju za logistične aktivnosti podjetja v zadnjem času posvečajo več pozornosti, kot je bilo
to značilno v preteklosti.
V tem poglavju boste spoznali:
zgodovinski razvoj logistične vede,
definicijo logistike in razvojne koncepte logistike,
vlogo logistike v gospodarstvu,
koristnost, ki jo prinaša logistika objektom menjave,
vlogo logistike v trženjskem spletu,
možne oblike organiziranosti logističnega sistema,
splošna in specifična znanja, ki jih morajo obvladovati logistični
strokovnjaki,
problematiko kadrovanja v logistiki.
Ob koncu poglavja boste razumeli:
kako se je spreminjala vloga logistike skozi čas;
kakšen je njen položaj v globalnem svetu;
kakšen je pomen logističnih aktivnosti v trženju;
kako se organizira logistična funkcija v gospodarskih družbah;
katera znanja in usposobljenosti potrebujejo logistični strokovnjaki
v gospodarskih družbah in kako se pravilno kadruje za potrebe
logistike.
Logistika v gospodarskih družbah
4
1.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIČNE VEDE IN OPREDELITEV LOGISTIKE
Zgodovinski razvoj logistične vede številni avtorji (Požar, 1976; Pfohl, 1972; Ihde, 1984;
Kaltnekar, 1993) povezujejo z vojaško terminologijo pojma logistike, ki jo je prvič
kompleksnejše obdelal v delu “Oris vojne umetnosti” leta 1837 baron de Jomini. Izraz izhaja iz
francoske besede “loger” (nastanitev, namestitev, preskrbovanje), v omenjenem delu pa kot
naloge logistike avtor navaja določanje prostorske nastanitve, ureditev skladišč, načrtovanje in
izvajanje operativnih akcij, pripravo transportnih sredstev, ureditev transportnih poti in sam
transport. Pojem logistike je še danes zelo prisoten v vojaški terminologiji, šele po drugi svetovni
vojni pa se je začel uveljavljati tudi v gospodarski praksi. S pojmom logistike so povezovali nov
način razmišljanja o funkcionalnem opazovanju medsebojne povezanosti materialnih tokov, ki je
nujno zaradi časovno-prostorskih neskladji med nabavo, proizvodnjo in prodajo, in njihovo
združevanje v logistični sistem. Logistično vedo so pričeli uvrščati med znanstvenoraziskovalne
in študijske discipline na ekonomskih in tehniških visokih in višjih šolah.
Modernejši koncept logistike spremljamo od druge polovice dvajsetega stoletja (Weber in
Kummer, 1998, 1–6; Bloomberg et al., 2002, 7–8), ko se je logistika pričela razvijati v
znanstveno disciplino s pomembno vlogo v teoriji in praksi. Logistika je bila prepoznana kot
pomembna komponenta poslovne strategije podjetja. Večja vloga logistike v poslovanju pa se
kaže tudi v njeni zmožnosti vplivanja na konkurenčno prednost podjetja s hitro odzivnostjo,
hitrostjo dobave, z zanesljivostjo in s sorazmerno nižjimi stroški distribucije (Fawcett in Gloss,
1993; Morash et al., 1996). Logistika ima strateško vlogo v mnogih podjetjih. Njena spremenjena
vloga se kaže tudi v odnosu do vrhnjega menedžmenta, kjer logistična oskrba pripomore k
uresničevanju izmerljivih ciljev, kot sta dohodek in dobiček (Novack et al., 1994, 113). Avtorji
tudi poudarjajo vlogo logistike, ki je v podjetju usmerjena na notranje odjemalce s področja
proizvodnje in marketinga, kjer pripomore k uresničevanju njihovih in skupnih ciljev, ter
pomembno vlogo pri zadovoljevanju zunanjih odjemalcev kot njihovo zaznano zadovoljstvo z
logistično oskrbo.
V preteklosti je učinkovito reševanje logističnih stroškov v poslovnem sistemu pomenilo ključ do
dobičkonosnosti in konkurenčne prednosti. Danes so podjetja bolj trženjsko usmerjena, glavna
pozornost je usmerjena na odjemalce in zadovoljevanje njihovih pričakovanj. Pri tem, tako
imenovanem trženjskem konceptu, prevladuje miselnost, ki povezuje uspešnost podjetja v
odvisnosti od pravilne določitve potreb, in želja ciljnih trgov in doseganje pričakovanj svojih
odjemalcev bolje, kot to opravi konkurenca (Kotler, 2004, 19). Seveda takšen pogled zajema tudi
celovito obvladovanje stroškov celotnega sistema.
Vsekakor je primerno, da definiramo pojem logistike, kot jo bomo obravnavali v tej knjigi. V
literaturi najdemo veliko različnih imen in interpretacij za področje, ki je predmet naše obravnave
in ki nujno ne zajema celotne dejavnosti logistike, med drugim: materialno poslovanje, fizična
distribucija, proizvodna logistika, upravljanje z materialom, servis za odjemalce… Vse definicije
imajo rdečo nit v pretoku surovin ali blaga od mesta pridobivanja ali pridelave do mesta potrošnje
(v nekaterih primerih tudi do popolnega uničenja – npr. odpadkov), skladiščenje in vse
spremljajoče storitve.
Logistika je razmeroma mlada veda, njen nenehni razvoj se vidi tudi v razvoju definicij oz.
različnih konceptov. Zgodnejši koncepti poudarjajo predvsem distribucijski vidik logistike, saj
nesorazmerno velik pomen posvečajo fizični distribuciji. Kasnejši koncepti so celovitejši. Mi
Logistika v gospodarskih družbah
5
bomo uporabili koncept oziroma definicijo, ki jo je postavil Svet za logistično upravljanje,
vodilna svetovna profesionalna organizacija za logistiko, ki pravi:
Definicija ne obsega samo pretoka blaga in storitev v proizvodnem, materialnem poslovanju,
temveč tudi v storitvenem sektorju, pri čemer je mišljeno tudi poslovanje bolnišnic,
izobraževalnih ustanov, bank, trgovskih organizacij, državnih institucij… Logistika ima v
zadnjem času ključno vlogo pri vračanju povratnih pomožnih transportnih sredstev (palete,
kontejnerji – zabojniki) ali končnemu uničenju, recikliranju in ponovni uporabi odvečne
embalaže in ostalih odpadkov.
1.1.1 Razvojni koncepti logistike
Razvoj logistike lahko povežemo s tremi oz. štirimi razvojnimi fazami, skozi katere sta se
spreminjala vloga in pomen logistike (Bowersox in Daugherty, 1987; Weber in Kummer, 1998).
Bowersox in Daugherty (1987) opisujeta tri značilne faze. V prvi fazi je logistika v podjetjih
opisana prvenstveno kot izvedbena funkcija, ki se osredotoča na učinkovit pretok končnih
izdelkov, preko skladiščenja in transportiranja. V tej fazi so logistične aktivnosti »razpršene v
podjetju, brez prave kontrole", kot trdijo Bloomberg et al. (2002, 8). V drugi fazi logistika
povezuje distribucijo izdelkov s procesi notranjega transporta oz. materialnega poslovanja, saj
podjetja vse bolj spoznavajo pomembnost logističnih aktivnosti. V tretji fazi pa logistika že
predstavlja strateške in izvedbene aktivnosti in jih povezuje v celovito obvladovanje logističnih
problemov znotraj celotnega podjetja. Četrta faza, ki pa jo vključi Weber (2002, 5), pojasnjuje
logistiko kot integrirano dejavnost menedžmenta, ki presega meje podjetja. Logistika se v tej fazi
vključuje v oskrbovalne verige, kjer povezuje dobavitelje in kupce od izvora surovin do ponora
končnih izdelkov in njihovega uničenja, kar pa smo že zajeli v definiciji logistike, kot jo je
postavil CLM (1993). Na sliki 1 so prikazane vse štiri razvojne faze logistike v odvisnosti od
ravni logističnega znanja in časa. Na sliki je razvidno, da se je potrebna raven logističnega znanja
dvigovala skozi čas, na kar so vplivale tudi potrebe, ki so izhajale iz spreminjajočega se
gospodarskega okolja (globalizacija, večja konkurenčnost itd.)
Podobno razdelitev razvojnih faz zagovarja tudi Metz (1998, 46–55), kjer sta prva in druga faza
identični prejšnji razlagi, medtem ko tretja faza že vključuje dobavitelje in odjemalce v
oskrbovalni verigi. Četrto fazo imenuje »supermenedžment« oskrbovalnih verig, ki dodatno
združuje še funkcijo trženja, razvoja izdelkov in trženjsko oskrbo odjemalcev.
“Logistično upravljanje zajema procese planiranja, uvajanja in kontrole učinkovitega
pretoka in skladiščenja surovin in blaga ter spremljajočih storitev in informacij od
mesta porekla blaga do mesta potrošnje in končnega uničenja v skladu z
odjemalčevimi zahtevami.”
Vir: Council of Logistics Management, 1993
Logistika v gospodarskih družbah
6
Slika 1: Štiri razvojne faze logistike
Vir: Prirejeno po Weber, 2002, 5
1.1.2 Logistika kot del menedžmenta oskrbovalnih verig
Četrta, najvišja razvojna faza, pojmuje logistiko kot del menedžmenta oskrbovalnih verig.
Oskrbovalna veriga (angl. supply chain) pokriva tok blaga in storitev od dobaviteljev preko
proizvodnje do končnega porabnika. Koncept oskrbovalne verige je relativno nov, njegovi cilji so
povezani z maksimizacijo dobička in zmanjševanjem stroškov členov verige, vendar ob stalni
skrbi za izboljšanje kakovosti v oskrbovalni verigi. Udeleženci oskrbovalne verige si neposredno
ne konkurirajo, temveč so del celote in delujejo v smeri uresničevanja ciljev celote.
Še modernejši pristop opisuje oskrbovalno verigo kot »oskrbovalno omrežje«, v katerega se
povezujejo dobavitelji in kupci z namenom »služiti« končnemu odjemalcu (Harrison in van
Hoek, 2005, 10). Omrežje opisuje kompleksnejše strukture povezav med podjetji, med katerimi
potekajo trije tokovi: materialni tok, informacijski tok in finančni tok (Logožar, 2004, 157–158).
Materialni in informacijski tok sta medsebojno povezana, vendar poteka informacijski tok tudi v
obratni smeri; materialni le od izvora surovin do končnega odjemalca, informacijski v obe smeri
(Harrison in van Hoek, 2005, 11–12). Oba tokova podpira logistika.
Vloga logistike v menedžmentu oskrbovalnih verig (angl. Supply chain management v
nadaljevanju SCM) je nesporna. V logistični znanosti so se skozi čas razvili štirje različni pogledi
na SCM. »Tradicionalisti« pojmujejo SCM kot del logistike. Tendenca tradicionalnih logistov je
pojmovanje SCM kot ”zunanjo logistiko, ki povezuje dobavitelje in odjemalce”. Pogled tistih, ki
zagovarjajo, da je prišlo samo do spremembe v imenu (angl. re–lebeling), in ”kar je bila včasih
logistika, je danes SCM”, se kaže v tem, da ne razlikujejo med pojmom logistika in SCM.
Unionisti vidijo logistiko kot del SCM. »Njihov pogled je širok, saj vključuje vse strateške in
taktične elemente skozi različna funkcijska področja« (Larson et al., 2007, 2). Mentzer et al.
čas
1. Logistika kot funkcijska
specializacija
2. Logistika kot povezovalna
funkcija
3. Logistika kot menedžerska
funkcija celotnega podjetja
4. Logistika kot del
oskrbovalnih verig
Ra
ven
lo
gis
tičn
ega
zn
an
ja
Logistika v gospodarskih družbah
7
(2001, 17) poudarjajo, da »SCM vključuje vse tradicionalne funkcije znotraj podjetja«. V
njihovem modelu SCM so tradicionalne funkcije trženje, prodaja, raziskovanje in razvoj,
proizvodnja, logistika, informacijski sistem, finance in storitve kupcem. Koncept SCM, ki ga
zagovarjajo »intersekcionisti«, se opira na strateške, integrativne elemente prej naštetih poslovnih
funkcij. V praksi to pomeni, da zagovarjajo sodelovanje menedžerjev funkcijskih področij pri
oblikovanju strateških rešitev za izboljšanje delovanja celotne oskrbovalne verige.
V tem pogledu je torej logistika kot integrativni del SCM najvišja razvojna faza, za katero
»podjetja postavljajo zahtevo po večji učinkovitosti in uspešnosti delovanja« (Deepen, 2007, 15).
Ker je večina notranjih rezerv v podjetjih že izčrpana, ostajajo samo tiste rezerve, ki jih lahko
izkoristimo, če izboljšamo sodelovanje med podjetji znotraj oskrbovalne verige.
1.2 VLOGA LOGISTIKE V GOSPODARSTVU IN V POSLOVNEM SVETU
Logistika zajema različne in obsežne aktivnosti, ki imajo poglavitno vlogo v gospodarskem in
družbenem pogledu. V sodobnih družbah smo navajeni na logistične storitve in že kar
pričakujemo, da so kakovostne, njihove pomanjkljivosti zaznamo šele, ko nastanejo težave.
(Npr.: neuresničena pričakovanja in jeza kupcev, ki so se podali v trgovino po zelo propagirano
blago, vendar blaga zaradi zamude pri dobavi še ni na razpolago.)
Vloga logistike v narodnem gospodarstvu se kaže v dveh ključnih pogledih:
Prvič, logistika pomeni enega večjih izdatkov pri poslovanju v mnogih podjetjih in vpliva na številne ekonomske aktivnosti podjetij. Za globalno logistiko je bilo ocenjeno, da je v
letu 2003 delež izdatkov dosegel 13,8 % svetovnega bruto domačega proizvoda
(Rodrigues et al., 2005). Novejšega podatka sicer nismo zasledili, vendar pa lahko iz
dosegljivih podatkov o zunanji oskrbi v logistiki sklepamo, da je delež izdatkov za
globalno logistiko kvečjemu višji, saj se predvsem v državah BRIC1 povečuje potreba po
logističnih storitvah (The state of logistics outsourcing, 2007, 4–16).
Drugič, logistika podpira mnoge ekonomske aktivnosti, predvsem omogoča nemoteno prodajo blaga in storitev. Brez učinkovite logistike bi bilo praktično onemogočeno
zadovoljevanje različnih potreb v sodobnih družbah.
Logistika prinaša dodano vrednost blagu in storitvam tako, da omogoča njihovo koristnost.
Koristnost blaga in storitev je z ekonomskega stališča njihova zmožnost zadovoljevati človekove
potrebe in želje. Kaže se v štirih pogledih koristnosti, v koristnosti oblike (sestavin izdelka),
lastništva (posedovanja izdelka), prostora in časa, pri čemer sta zadnji dve v veliki meri podprti z
logistiko (Bloomberg et al., 2002, 52–53):
Koristnost oblike se kaže v procesu ustvarjanja primernega blaga ali storitve, ki ju bo odjemalec lahko koristno uporabil pri zadovoljevanju svojih potreb. Npr. VW, nemški
proizvajalec avtomobilov, v procesu proizvodnje iz materialov in sestavnih delov napravi
avto in s tem prispeva koristnost oblike.
Koristnost lastništva se kaže v zmožnosti odjemalca, da pride do lastništva ali posesti blaga ali storitve, kar lahko velikokrat izpelje s pomočjo finančnih institucij ali samih
1 Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska
Logistika v gospodarskih družbah
8
proizvajalcev, ki odjemalcu odobrijo kredit, posodijo denar ali pa omogočijo nakup na
odlog plačila.
Koristnost časa je povezana z dejstvom, da sta blago ali storitev koristna šele, če ju imamo ob pravem času – najsi bo vprašanje pravočasne dobave surovin, materiala in
ostalih potrebnih inputov v proizvodnjo kot tudi pravočasna oskrba trgov končnih
proizvodov. Proizvod nima za odjemalca nobene koristi, če mu ni dosegljiv v želenem
času.
Koristnost prostora je ozko povezana s koristnostjo časa, zato najpogosteje povezujemo koristnost blaga in storitev – ob pravem času in na pravem mestu. Blago, ki je ob
povpraševanju še v transportu, v odročnem skladišču ali v drugi trgovini namesto na
prodajnem mestu trgovine, odjemalcu ne koristi, saj mu ni dosegljivo. Brez hkratne
časovne in prostorske dostopnosti blaga in storitev odjemalec ne bo zadovoljen, oboje je
zanj brez koristnosti. Logistika v veliki meri podpira oba omenjena dejavnika.
Če želimo doseči pozitivne učinke v poslovanju, bomo pri izgradnji logističnega sistema v
podjetju iskali najustreznejšo povezavo različnih služb, ki se ukvarjajo z logističnimi
dejavnostmi. Pri tem naj bo naše vodilo, da bo učinkovit logistični sistem le tisti, ki vodi k
doseganju ciljev, ki smo si jih v svoji dejavnosti postavili. Z logističnim sistemom želimo
zagotoviti predvsem:
ustrezen vstop materiala v sistem in razpolaganje z njim, kjer in kadar je to zahtevano; smotrno organiziranost pretokov materiala v poslovnem sistemu in izstop v skladu z
zahtevami drugih sistemov;
minimalno zadrževanje materiala in blaga v samem procesu s pospeševanjem pretokov in zmanjševanjem zalog;
časovno in prostorsko ustrezno oskrbo odjemalcev z gotovimi izdelki in storitvami; učinkovito organiziranost razbremenitvenih aktivnosti v zvezi z odpadnim materialom,
embalažo ter vračanjem povratnih pomožnih transportnih sredstev (palete, kontejnerji –
zabojniki…);
pri vsem naštetem pa doseči najugodnejše razmerje med učinki in potroški v materialnem smislu ter učinkovito obvladovanje finančnih stroškov.
Koncept celovitega obvladovanja stroškov velja tudi za logistično dejavnost, kar pomeni, da bo
cilj organizacije zmanjševanje celotnih stroškov logistike in ne le njenih podsistemov. Na primer:
nižji stroški transporta zaradi izbire cenejšega in počasnejšega prevoza lahko povišajo stroške
zalog, ki morajo pokrivati negotovosti v dobavnem času.
Trženjski splet (marketing-mix) sestavljajo odločitve na področju štirih inštrumentov (t. i. štirje
P-ji):
1. izdelek (Product), 2. cena (Price), 3. distribucija oz. prostor (Place), 4. komuniciranje (Promotion).
Od razvitosti posameznih inštrumentov in njihove medsebojne kombinacije in povezanosti z
logističnimi aktivnostmi je odvisna uspešnost zadovoljevanja odjemalčevih potreb in
uresničevanje marketinških ciljev organizacije. Vsakega od inštrumentov je potrebno posebej
razvijati, kajti šele kombinacija vseh štirih inštrumentov privede do optimuma celotnega sistema.
Logistika v gospodarskih družbah
9
Učinkovitost menjalnega posla med dobaviteljem in odjemalcem se lahko doseže samo s
koordinacijo aktivnosti marketinške in logistične funkcije v organizacijah obeh partnerjev.
Razmišljanja, da od štirih inštrumentov marketinškega spleta logistiko zadeva samo “prostor”, so
zastarela. V resnici vplivajo logistične dejavnosti na vse štiri inštrumente (in obratno), od skupnih
aktivnosti pa je odvisna uspešnost zadovoljevanja tržnega povpraševanja. Na sliki 2 prikazujemo
povezanost logistike in trženja v trženjskem spletu.
IZDELEK
CENA KOMUNICIRANJE
DISTRIBUCIJA - servis za odjemalce
SKLADIŠČENJA
STROŠKI
STROŠKI MANIPULACIJin PRESKRBE
STROŠKI
INFORMACIJSKEGA
SISTEMA
ZALOG
MA
RK
ET
ING
LO
GIS
TIK
A
TRANSPORTA
STROŠKI
STROŠKI
Slika 2 : Povezanost logistike v trženjskem spletu
Vir: Prirejeno po Lambert et al., 1998,13
Na kratko bomo opredelili logistične aktivnosti po vseh ključnih stroškovnih postavkah,
podrobneje pa bomo o njih pisali v naslednjih poglavjih.
Logistika v gospodarskih družbah
10
Servis (oskrba) za odjemalce v trženjsko zasnovani organizaciji pomeni zunanjo sliko logističnih aktivnosti v organizaciji. Omogoča uresničitev koncepta logistike: pravo blago
do ciljnega odjemalca v pravem času in v primernem stanju ob najnižjih možnih stroških.
Dober servis za odjemalce omogoča uresničevanje odjemalčevih pričakovanj in s tem
podpira marketinški koncept organizacije.
Logistični informacijski sistem je podpora upravljanju in izvajanju logističnih procesov v poslovnih sistemih. Pomeni povezavo logističnega odločevalca z notranjim tokom
informacij, z odjemalci in okoljem. Zajema aktivnosti vodenja naročil, komunikacije v
distribuciji, napovedovanje povpraševanja, elektronske izmenjave podatkov… V veliki
meri podpira servis za odjemalce.
Skladiščenje zajema izbiro lokacij, velikosti, števila in vrst skladišč, izbiro med lastnimi in najetimi skladišči, razporeditev blaga v skladiščih, produktivnost dela v skladiščih,
usposabljanje osebja, vodenje učinkovitosti poslovanja v skladiščih…
Upravljanje zalog zajema sledeče aktivnosti: določanje vrst in ravni zalog v odvisnosti od zahtev servisa za odjemalce, planiranje dobav, optimiziranje stroškov zalog… K
stroškom zalog lahko prištevamo aktivnosti pakiranja in vračanja pomožnih transportnih
sredstev oz. razbremenilno logistiko.
Manipulacije z blagom in stroški nabave blaga (oskrbe organizacije z blagom) zajemajo aktivnosti manipulacij z blagom znotraj poslovnega sistema. Med stroške
nabave blaga štejemo stroške obdelave in prenosa naročil, špediterske stroške, stroške
zavarovanja blaga…
Transport zajema aktivnosti, ki so povezane z blagom, dokler je to v transportnem kanalu. Stroški transporta so odvisni od velikosti pošiljke, razdalje prevoza, destinacije,
izbire transportnega sredstva…
1.3 ORGANIZIRANOST LOGISTIČNEGA SISTEMA
Konceptualno smo logistiko kot vedo že opredelili kot dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem
toka energije, materiala in proizvodov. Logistični sistem ima lastnosti dinamičnega
organizacijskega sistema, katerega lastnosti so sledeče (Ogorelc, 1996, 20):
da s svojim delovanjem teži k določenim smotrom, da so sestavine sistema ljudje, logistična sredstva in transportirana materija, da se v sistemu odvija proces, v katerem se te sestavine aktivirajo, da bi z njihovim
medsebojnim delovanjem dosegli cilje in smotre organizacije.
Na logistični sistem organizacije ima vpliv več zunanjih dejavnikov, temu pravimo vplivi
zunanjega okolja, ki se kažejo kot: vplivi nabavnega in prodajnega tržišča, vplivi drugih
udeležencev v logističnih procesih, zlasti logističnih (prevozniki, špediterji…), vpliv ekonomske
politike neke države, vplivi državnih organov (administrativni predpisi, zakonodaja…) in drugo.
Notranje okolje pomeni za logistični sistem povezanost s posameznimi podsistemi, saj logistika
prežema različna področja poslovanja, podobno kot finance v poslovnem sistemu, torej nabavo,
proizvodnjo, prodajo (slika 3):
Logistika v gospodarskih družbah
11
FINANCE
nabava proizvodnja prodaja
Slika 3: Matrični prikaz poslovnih procesov v industrijskem poslovnem sistemu
Vir: Ogorelc, 1996, 11
Organiziranost logističnih dejavnosti naj bo takšna, da bo omogočala optimalno izpolnjevanje
ciljev marketinško usmerjene organizacije kot celote. V tradicionalni organiziranosti podjetij so
posamezne logistične aktivnosti vključene v različne organizacijske enote, kar ne povzroči
optimalne rešitve za organizacijo. V novejši literaturi najdemo dopolnjene ugotovitve, ki
temeljijo na spoznanjih modernega koncepta poslovne logistike.
V praksi je pogosto vprašanje, ali naj področje logistike postane samostojna organizacijska enota.
Že prof. Požar v slovenskem pionirskem delu na področju poslovne logistike ugotavlja, da je
lastna logistična služba verjetno najboljša, ker upošteva vse posebnosti v podjetju (Požar, 1976,
297), vendar se velikokrat postavlja vprašanje gospodarnosti samostojno organizirane službe,
zlasti tedaj, ko logistični posli niso tako številni.
Če za izhodišče vzamemo vlogo in pomen logistike, kot smo ju obravnavali v poglavju 1.1,
potem je tudi najvišja vodstvena struktura v podjetju prepričana o pomembnosti primerne
organiziranosti logistične službe.
Načelno razlikujemo dve možnosti organiziranja logistike v podjetju:
1. združevanje vseh logističnih dejavnosti v okviru katerega izmed tradicionalnih funkcijskih področij;
2. združevanje logističnih dejavnosti v samostojno funkcijsko področje.
1.3.1 Tradicionalna organiziranost
Takšna oblika organiziranosti logistike predvideva združevanje logističnih aktivnosti v kakšno že
tradicionalno organizirano funkcijsko področje, npr. prodajo, nabavo, proizvodnjo. Pri takšni
organiziranosti se lahko zgodi, da bo logistika v podrejenem položaju, saj bodo prevladali cilji
izbranega funkcijskega področja. Predstavimo nekatere slabosti takšne organiziranosti:
Če je logistika organizirana v okviru proizvodnje, bo problematika logistike obravnavana predvsem s tehničnega vidika, z (vsaj običajno) zanemarjanjem servisa za odjemalce.
V okviru prodaje bo nasprotno velik poudarek prav na servisu, zahteve proizvodnje pa bodo drugotnega pomena.
Organiziranje v okviru nabave daje poudarek na probleme nabave surovin in materiala, kar lahko prinese slabše rešitve za ostala logistična področja.
Logistika v gospodarskih družbah
12
Če je bila vloga logistike v podjetju še nedavno zanemarjena in popolnoma prepuščena
posameznikovim odločitvam, je tudi organiziranje logistike v okviru tradicionalnega področja
priporočljiva kot vmesna etapa pri oblikovanju samostojnega področja.
1.3.2 Logistika kot samostojna organizacijska enota
V samostojno enoto bomo logistiko organizirali predvsem zato, da bi premagali slabosti
tradicionalne organiziranosti. Najprej pa je treba določiti pomen logistike v podjetju, kajti šele
tako bomo lahko upravičili razmeroma višje stroške takšne organiziranosti. V velikih poslovnih
sistemih lahko predvidimo sledeče oblike organiziranja:
centralizirana, decentralizirana in kombinirana oblika.
Na stopnjo centralizacije vplivajo različni dejavniki: homogenost blaga z vidika logistike, število
in značilnost logističnih kanalov, želena raven servisa za odjemalce … Pri zelo velikih sistemih
bo mogoča tudi decentralizirana oblika. Kombinacija obeh pa je načeloma primerna za večino
podjetij.
1.3.3 Organizacijske strukture logistike
Ljudje v svojem delovanju vstopajo v medsebojne stike, tako da pri tem delovanju vplivajo en na
drugega. Z vključevanjem ljudi v medsebojna razmerja nastaja mreža razmerij, ki jih imenujemo
organizacijska struktura. Formalne strukture so tiste, ki nastajajo zavestno v okviru določene
združbe in so usmerjene k doseganju zastavljenih ciljev podjetja.
Ker so organizacijske strukture dinamičen element podjetja, se stalno spreminjajo in prilagajajo v
odvisnosti od vplivnih faktorjev v podjetju. Ker želimo s spremenjeno organizacijsko strukturo
bolje uresničevati cilje podjetja, jo bomo prilagajali sestavinam organizacijske strukture:
nalogam, nosilcem in odnosom med udeleženci. Organizacijske strukture v logistiki razdelimo na
sledeče:
A Linijska (hierarhična) struktura
To je najstarejša oblika, v kateri zavzema centralno mesto vsakega oddelka vodja, ki je v celoti
odgovoren za pravilno delovanje oddelka. Linijska struktura je toga, ustvarjalnega sodelovanja je
malo. Z mesta, od koder se upravlja logistika, prihajajo jasna navodila in omejitve, vsi podrejeni
izpolnjujejo direktive, ki prihajajo iz centra (slika 4).
Logistika v gospodarskih družbah
13
Slika 4: Prikaz linijske strukture
Vir: Logožar, 2004, 15
B Linijsko-štabna struktura
Linijsko obliko dopolnimo s štabnimi službami, v katerih specialisti za posamezna logistična
področja svetujejo linijskim vodjem. Štab torej nima pravice odločanja, ima pa veliko vlogo pri
načrtovanju, analiziranju, razvijanju novih metod, načrtovanju transporta, iskanju rešitev pri
različnih logističnih problemih in s tem pomaga pri doseganju operativnih ciljev. Linijsko-štabna
organizacijska zasnova pomeni napredek v primerjavi z linijsko zasnovo, še posebno če je
odločevalec (torej vodja) pripravljen upoštevati izsledke štabnih organov. Razumevanje logistike
kot interdisciplinarne dejavnosti s strani vodje je torej nujno.
Slika 5: Prikaz linijsko-štabne strukture
Vir: Logožar, 2004, 16
Takšna struktura je zelo značilna za nekatere večje gospodarske družbe (npr.: Telekom, Petrol...),
pa tudi za vladno strukturo.
C Projektna struktura
Projektna organizacijska struktura je oblika kombinirane organizacijske strukture, ki je
postavljena za izvajanje obsežnejših nalog. Vsak projekt ima svojega vodjo, ki je v celoti
Logistika v gospodarskih družbah
14
odgovoren za potek projekta. V projektni skupini sodelujejo strokovnjaki iz različnih
organizacijskih enot, ki se po končanem projektu vrnejo v svoje enote. Projektna organizacijska
struktura se ustanovi za razvijanje procesov, ki so povezani z večjimi riziki pri odločanju;
rutinske odločitve ostanejo v pristojnosti obstoječih organizacijskih enot.
Slika 6: Prikaz projektne strukture
Vir: Ogorelc, 1996, 38
D Matrična struktura
Uporabijo jo običajno v podjetjih, kjer se hkrati izvaja večje število manjših projektov. Sodelavci
v tej organiziranosti ostanejo po funkcionalni pripadnosti podrejeni vodjem svojih matičnih
organizacijskih enot, čeprav so začasno razporejeni na različne projekte. Sodelovanje
organizacijskih enot in posameznikov temelji na vzajemnem sodelovanju neodvisnih, vendar
medsebojno enako upoštevanih organizacijskih enot.
Slika 7: Prikaz matrične strukture
Vir: Lasten
Projektna in matrična organizacijska struktura sta dinamični strukturi, ki ju lahko sproti
prilagajamo zahtevam in posebnostim podjetja, in sta s tega vidika precej uspešnejši od klasičnih.
Vodstvo podjetja
Računovod.in finance
MarketingProizvodnjaR&RKadri
DivizijaA
DivizijaB
Logistika v gospodarskih družbah
15
1.3.4 Kadri v logistiki
Z organizacijo smo postavili določena razmerja med ljudmi. Učinkovitost same organizacije bo
zato v dobršni meri odvisna od tega, kakšni so ljudje, ki v ta razmerja stopajo. S tehničnim,
ekonomskim in organizacijskim razvojem se povečuje tudi potreba po strokovnosti delavcev v
različnih službah. Pravilna kadrovska zasedba je pogoj za uspešnost poslovanja vsake
organizacije. Če pri tem izpostavimo dejstvo, da je logistika interdisciplinarna dejavnost, je
potreba po dobro teoretično in praktično usposobljenih kadrih na različnih področjih znotraj
logistične dejavnosti dodatna obveza organizacije, ki razume pomen in vlogo logistike za uspešno
poslovanje.
V praksi je še vedno prevladujoče mnenje, da so logistične naloge razmeroma nezahtevne, zato
logistična delovna mesta zasedajo ljudje brez primerne izobrazbe in potrebnih znanj; še huje, tudi
danes v naših podjetjih na logistična delovna mesta zaposlujejo ljudi, ki zahtevanim nalogam ne
ustrezajo.
Najbolj pereče je stanje v notranji logistiki (skladiščenje, notranji transport), kjer skladišča
pogosto vodijo ljudje, ki niso ustrezali na drugih mestih. To seveda pomeni, da je njihovo delo, ki
ni podkovano s primernim znanjem, usmerjeno le na vodenje evidence v skladišču, za širše
analitske in razvojne naloge pa nimajo znanja, ponavadi pa jim primanjkuje tudi časa. V
notranjem transportu je strokovno vodstvo povečini vodstvo neposredne proizvodnje, ki pa nima
ne časa ne znanja za temeljitejše analitsko in razvojno proučevanje problematike notranjega
transporta. Tudi tukaj opravila notranjega transporta omejijo le na njegovo izvajanje.
Na področju zunanjega transporta ni bistveno bolje, velikokrat vodstvena mesta zasedajo
sposobnejši bivši šoferji. Morda je nekoliko bolje v nabavni in prodajni logistiki. Najbolje je
logistično strokovno podprta prodaja, saj je kot funkcijsko področje že od nekdaj imela vodilno
vlogo in je zato zaposlovala bolj strokoven kader. Nekateri od teh strokovnjakov so se dodatno
usposobili za opravljanje logističnih aktivnosti.
Če povzamemo ugotovitve, lahko mirno trdimo, da logistika v podjetjih ni ustrezna, kljub vse
večjim zahtevam, ki jih postavlja trženjsko orientirana organizacija.
Pri postavljanju delovnih mest in ugotavljanju potreb po strokovnosti moramo izhajati iz nalog,
ki jih ima celotna logistična služba v podjetju. Ko smo vse naloge podrobno proučili in oblikovali
primerno organizacijsko strukturo službe, bomo lahko ugotovili, kakšne in kolikšne so potrebe po
ljudeh, ki bodo te naloge opravljali. Določitev ciljev vsem delovnim mestom in postavitev
odgovornosti sta predpogoj za uspešno funkcioniranje službe.
Podjetja se razlikujejo po obsegu logističnih nalog in po pomenu, ki jih imajo logistične
aktivnosti. Organizacijska struktura, velikost podjetja, delež materialnega poslovanja v podjetju,
struktura prodaje, značilnosti nabavnih in prodajnih trgov, raven storitve za odjemalce… – vse to
ima velik vpliv na odločanje o potrebnih kadrih v logistiki. Ko so cilji določeni in naloge
dodeljene, pride na vrsto vprašanje, kakšna so primerna znanja in sposobnosti, ki jih morajo imeti
vodstveni kadri v logistiki. Ker pri nas, pa tudi v svetu, samo izobraževanje ne daje že formiranih
strokovnjakov za ta poklic, je pomembno spoznanje, da so poleg širokega ekonomskega,
organizacijskega in tehničnega znanja potrebna nenehna dodatna izobraževanja in usposabljanja,
ki jih zahteva specifičnost stroke. V glavnem velja, da mora imeti vodja logistike izredno
Logistika v gospodarskih družbah
16
sposobnost upravljanja – organiziranje, koordiniranje, delo z ljudmi, objektivnost. Seveda mora
dobro poznati posamezne aktivnosti v logističnem poslovanju, pa tudi sicer mora poznati procese
v proizvodnji in ostalem poslovanju podjetja, da lahko pravilno vključi logistiko v celoto. Njegov
interes je čim bolj usklajeno delovanje ob zagotavljanju skupnih ciljev podjetja in odjemalcev.
Poglejmo si nekaj splošnih in nekaj specifičnih znanj, ki jih mora obvladati strokovnjak za
logistiko v (proizvodnem) podjetju (Kaltnekar, 1993, 89–90).
Splošna znanja:
Poznati mora principe in metode moderne organizacije dela. Imeti mora zadostno tehnično osnovo, da lahko razume proizvodne procese in da lahko
spozna tehnične karakteristike različnih naprav.
Seznanjen mora biti z različnimi metodami in tehnikami planiranja in analiziranja. Poznati mora osnove ekonomike poslovanja in proizvodnje, da lahko ugotavlja stroške in
ekonomske učinke logističnih dejavnosti in skrbi za njihovo optimizacijo.
Vsaj okvirno mora poznati tehnike in metode projektiranja naprav, da lahko sodeluje pri njihovi razmestitvi v organizaciji in s tem optimalni izrabi transportnega dela.
Poznati mora metode in tehnike logistične funkcije oz. vsaj ožjega področja, v katerem dela.
Specifična znanja, ki jih mora obvladati strokovnjak v logistični dejavnosti, so:
različni načini organiziranja logistične funkcije in vseh njenih delov, razne metode analize logističnega poslovanja, različne tehnike in sistemi za delo nabave, notranjega in zunanjega transporta,
skladiščenja, pakiranja, vodenja zalog… ,
različne metode in tehnike nabavnega poslovanja, raziskovanja nabavnih tržišč in neposrednega nabavljanja,
načini poslovanja z dobavitelji, različne transportne in skladiščne naprave, način njihovega dela, njihova razmestitev,
vzdrževanje… ,
načini oblikovanja transportnih in skladiščnih tovorov in enot, tehnično – tehnološke in ekonomske značilnosti kombiniranega transporta (paletizacija,
kontejnerizacija…),
načini ugotavljanja produktivnosti in ekonomičnosti gospodarjenja z materialom, s proizvodi in storitvami,
delovne metode za transportne in skladiščne delavce ter ugotavljanje njihovih učinkov, tehniko zajemanja nabavnih, transportnih in skladiščnih stroškov, poznavanje transportnih podsistemov in načini za izbiranje najugodnejših izvajalcev
zunanjega transporta,
Spletni naslovi nekaterih izobraževalnih inštitucij za logistiko: Višja prometna šola Maribor: http://www.vpsmb.net/
Fakulteta za logistiko Celje: http://fl.uni–mb.si/
Fakulteta za pomorstvo in promet Piran: http://www.fpp.uni–lj.si/ UM – Fakulteta za gradbeništvo (izvaja program promet): http://kamen.uni-mb.si/
http://www.vpsmb.net/http://fl.uni-mb.si/http://www.fpp.uni-lj.si/http://kamen.uni-mb.si/
Logistika v gospodarskih družbah
17
vsaj okvirno poznavanje špediterskih in ostalih potrebnih storitev v logistiki, bistvene karakteristike notranjega transporta in principe njegove racionalizacije itd.
Znanja, ki naj bi jih vodilni strokovnjak obvladal, so obsežna in zato zahtevajo redno dodatno
izobraževanje in usposabljanje. Seveda ni mogoče pričakovati, da bo vse našteto obvladal en sam
človek, vendar bi moral vodja logističnega poslovanja poznati vsaj osnove vseh teh področij.
Transportni in skladiščni delavci, zanje smo že v začetku poglavja ugotovili, da je njihova
izobrazbena struktura v naših podjetjih povečini na nezavidljivi ravni, morajo prav tako obvladati
določena znanja in imeti posebne sposobnosti, to so (Kaltnekar, 1993, 91–92):
osnovno znanje o materialnih tokovih v celotnem poslovnem sistemu, poznavanje in obvladanje logističnih naprav in sredstev, obvladovanje tehnike opravil na konkretnem delovnem področju,
Študijski primer 1.1: Oglas za delovno mesto na logističnem področju
Prodajni logist – vodja področja Podjetje / organizacija: XY d.d.
Kraj dela: Slovenija Področje dela: Administracija, Komerciala, Prodaja, Transport, Nabava
in logistika Izobrazba: VII. Pričakovane izkušnje: 1–3 leta
Mesečna plača: po dogovoru mesečno
Oblika zaposlitve: redno, nedoločen d. č. Delovni čas: polni delovni čas
Poskusna doba: 4 meseci Karierni nivo: top menedžment
Opis delovnega mesta
Usklajevanje dobavnih rokov, sprotno vnašanje naročil in drugih podatkov v računalniški sistem,
realizacija odpreme dogovorjenih prodajnih količin, izvajanje nalog vzorčenja in pošiljanja ponudb,
pripravljanje spremljajoče izvozne in carinske dokumentacije, obveščanje kupcev o statusu pošiljk in posredovanje potrebne dokumentacije, reševanje reklamnih količin in kakovosti,
korespondenca pri sklepanju zahtevnejših poslov,
vodenje evidenc in drugih zapisov.
Pričakujemo
Od kandidata pričakujemo aktivno znanje angleškega in nemškega jezika , poznavanje okolja Windows, odlične komunikacijske
sposobnosti, motiviranost, samostojnosti in samoiniciativnost.
Nudimo
Kandidatu nudimo delo v uspešnem podjetju, stimulativno nagrajevanje, možnost osebne rasti, izobraževanja ter napredovanja. (Vir: http://www.mojedelo.com)
Razmislite: Ali lahko zahteve iz opisa delovnega mesta povežete z opisi splošnih in specifičnih
znanj, ki naj jih obvlada strokovnjak za logistiko?
Na katerem področju opazite razlike? Ali bi sami na podlagi teoretičnega znanja o logistiki postavili še kakšne dodatne
zahteve, ki jih v razpisanem oglasu ni?
Logistika v gospodarskih družbah
18
poznavanje lastnosti surovin, materiala, embalaže in proizvodov, poznavanje konkretne faze poslovnega procesa (nabave, proizvodnje, prodaje) in okvirno
poznavanje celotnega poslovnega procesa,
poznavanje varnostnih predpisov in predpisov za varstvo okolja.
V nekaterih podjetjih je potrebno upoštevati še specifične značilnosti podjetij samih in tem
zahtevam mora slediti tudi kadrovanje v logistiki. Samo specializacija in višja raven izobrazbe
bosta zvišali učinkovitost dela, povečali varnost pri delu in končno prispevali k celotni
dobičkonosnosti podjetja in uresničevanju drugih dolgoročnih ciljev.
V okviru organiziranja logistične dejavnosti bo torej v podjetju potrebno:
izdelati program potrebnih kadrov v logistiki podjetja; pripraviti koncept izobraževanja vodstva in neposrednih izvrševalcev logističnih nalog; pripraviti sistem nagrajevanja delavcev v logistični dejavnosti; analizirati delovne razmere; preizkusiti osebje v logističnem procesu in spremljati njihovo delo.
Za uresničitev logističnih ciljev je potrebno razmišljati tudi o primernem in stimulativnem
nagrajevanju zaposlenih v logistiki. V večini podjetij tudi to področje ni optimalno urejeno.
Največkrat delavce v logistiki štejejo med režijske delavce, plačani so torej po času, ki ga
prebijejo na delu. Delavec pri takšnem nagrajevanju ni osebno zainteresiran za večji delovni
učinek ali zniževanje stroškov. Pri sodobni organizaciji logistične funkcije v podjetju bo potrebno
poskrbeti tudi za alternativne metode nagrajevanja, jih prilagoditi našim potrebam in stimulirati
kakovostno opravljeno logistično delo. Ker so od logistike odvisni tudi ostali posli v podjetju, bo
dobro delo lahko nagrajeno, slabo sankcionirano, oboje za dobrobit celotnega podjetja.
POVZETEK PRVEGA POGLAVJA
Poglavje opredeljuje logistiko kot znanstveno disciplino in kot pomembno gospodarsko
dejavnost. Njena vloga in pomen sta se skozi čas spreminjala. Spoznali ste njen razvoj in koristi,
ki jih prinaša izdelkom in storitvam oz. v končni meri potrošnikom pri zadovoljevanju njihovih
potreb.
Ali smo v Sloveniji sledili razvoju logistike iz najrazvitejših držav? Je morda ostalo še dovolj
manevrskega prostora za poglobitev teoretičnih znanj in prenosa teh spoznanj v prakso
slovenskih podjetij. Že pri organiziranosti logistične funkcije v podjetjih obstajajo različni
pogledi. Katera oblika je primerna za posamezno podjetje, kakšne so prednosti in morebitne
pomanjkljivosti posamezne organizacijske oblike in kako, če sploh, je organizirana logistična
dejavnost v slovenskih podjetjih. Obstaja več rešitev, ki so bolj ali manj uspešne; logistika pa
vodena kot funkcija ali področje dela, kjer je ugotavljanje stroškov v veliki meri prepuščeno
posameznikovi potrebi, o čemer bomo pisali v enem izmed naslednjih poglavij.
Prvi premiki na logističnem področju so sicer storjeni. Cenjen in visoko želen poklic logista v
državah EU je spodbudil tudi naš izobraževalni sistem, da se je izobraževanje za poklice na
področju logistike umestilo v vse ravni šolanja in pridobivanja kompetenc za reševanje
logističnih problemov v gospodarskih in negospodarskih sistemih. Upamo lahko, da se bo
pozitiven trend nadaljeval in da bomo čez leta s ponosom povedali, da tudi na logističnem
Logistika v gospodarskih družbah
19
področju Slovenije delujemo v skladu z znanjem in napredkom najrazvitejših svetovnih
gospodarstev.
Vprašanja za razmislek in preverjanje znanja Kako bi razvrstili logistiko kot znanstveno disciplino in kaj predstavlja rdečo nit v
njeni definiciji?
Razmislite in podajte primere, ki bi opredeljevali tipične logistične aktivnosti za posamezne razvojne stopnje logistike.
V čem se razlikujeta logistika kot menedžerska funkcija celotnega podjetja in logistika kot del oskrbovalnih verig?
Za vsako obliko koristnosti, ki jo logistika daje izdelkom in/ali storitvam, najdite primer iz prakse.
Pojasnite, v katerih primerih bi se odločili za logistiko kot samostojno funkcijsko področje in kdaj bi jo organizirali v eno od že obstoječih funkcijskih področij (npr.
prodaje, nabave…)?
Razmislite o različnih organizacijskih strukturah in jih medsebojno primerjajte po prednostih in pomanjkljivostih. Kakšen vpliv imajo po vašem prepričanju različne
organizacijske strukture na učinkovitost delovanja logistike?
Logistika v gospodarskih družbah
20
2 LOGISTIČNA OSKRBA
UVOD V POGLAVJE
Logistična oskrba obsega različne aktivnosti, ki po svojih značilnostih spadajo med storitve. Med
izdelki in storitvami obstaja več razlik, ki so posledica značilnosti storitev, kot so nesnovnost,
neobstojnost, procesnost, sočasnost proizvodnje in uporabe, neločljivost od izvajalca. V poglavju
bomo spoznali različne definicije, ki so se oblikovale za oskrbo za odjemalce, in razumeli, kako
sta se vloga in pomen oskrbe spreminjala skozi čas. Velik vpliv na oskrbo imajo informatizacija
poslovanja in nove tehnologije, usmerjenost k odjemalcem (trženjsko orientirana organizacija) in
globalizacija poslovanja. Ker se je okolje, v katerem poslujejo organizacije, hitro spreminjalo2, so
se organizacije morale prilagajati nastalim spremembam na vseh področjih, torej tudi na
logističnem. Vpliv posameznih dejavnikov okolja na logistiko se kaže tako na makrologistični
sistem države kot tudi na mikrologističnih sistemih posameznih podjetij in oskrbovalnih verig.
2.1 ZNAČILNOSTI STORITEV
Težava, na katero naletimo, se pojavi pri definiciji obsežnega področja poslovanja trženjsko
zasnovane organizacije, ki zajema odnos dobavitelja in odjemalca v procesih menjave. Povezava
med dobaviteljem in odjemalcem se pri procesih menjave kaže preko objekta menjave, ki je lahko
izdelek (določen s snovnostjo, skupaj s pripadajočimi storitvami) ali pa storitev.
Katere so te pripadajoče storitve, ki jih ponudi dobavitelj skupaj z izdelkom, kako jih definirati, da
bosta čim bolj jasnejša njihov pomen in vpliv?
Če se ustavimo pri pojmu storitev, bomo v teoretičnih osnovah naleteli na različno pojmovanje
storitev. Koncept storitev v menjalnih procesih se uporablja v različnih pomenih, bodisi kot
2 Danes govorimo o turbolentnem okolju.
V tem poglavju boste spoznali:
značilnosti storitev,
definicijo logistične oskrbe za odjemalce,
spremembe v logistični oskrbi v zadnjih letih,
vpliv zunanjega in notranjega okolja na logistično oskrbo za odjemalce.
Ob koncu poglavja boste razumeli: v čem se storitve razlikujejo od izdelkov;
katere aktivnosti se izvajajo v oskrbi za odjemalce;
kaj je značilno za logistično oskrbo in kako se je spreminjala skozi
čas;
kako spremembe v okolju vplivajo na logistično oskrbo za odjemalce.
Logistika v gospodarskih družbah
21
dejavnost, kot izdelek (s poudarkom na nesnovnosti), kot objekt menjave (podobno kot izdelek s
fizičnimi lastnostmi), bodisi kot nesnovna sestavina, ki skupaj z izdelkom tvori objekt menjave.
Ker so storitve abstraktnejše od izdelkov (zaradi nesnovnosti), jih običajno opisujemo z
značilnostmi, kot so:
nesnovnost, neobstojnost, sočasnost proizvodnje in uporabe (ni skladiščenja), neločljivost od izvajalca.
Zaradi lažjega razumevanja se pogosto rešimo definicije s takšnim naštevanjem.
Za izvajalca oz. ponudnika storitev je bistveno, kako odjemalec zaznava storitve, kajti od
razumevanja odjemalčevega zaznavanja storitev in delovanja temu v prid bo odvisna uspešnost
ponudnika storitev (ki je lahko proizvajalec sam oz. izvajalec storitev, ki ga je proizvajalec najel
proti plačilu).
V realnosti so objekti menjave:
snovni objekti menjave (izdelki), nesnovni, procesni objekti menjave ali storitve.
Torej so objekti menjave kombinacije izdelčnih in storitvenih sestavin. Njihovo jedro je lahko
izdelek, storitev ali pa mešanica obojega (Snoj, 1992, 156–162).
Za odjemalca je bistvena korist, ki jo ima od objektov menjave, ne glede ali gre za izdelek ali
storitve. Pričakovanja odjemalcev, njihovo zaznavanje, opredeljevanje in vrednotenje sestavin
objektov menjave se pogosto razlikujejo od izvajalčevih pričakovanj, zaznavanja, opredeljevanja in
vrednotenja sestavin objektov menjave. Nepoznavanje teh dejstev o različnosti pripelje do pogostih
neuspehov, ki jih doživijo izvajalci storitev, še posebno takrat, ko so pri izvajanju usmerjeni le na
upoštevanje lastnih meril o storitvah.
V literaturi z marketinškega in logističnega področja so za te storitve, ki skupaj z izdelkom tvorijo
objekt menjave, sprejeti naslednji izrazi:
v angleški literaturi pri večini avtorjev govorijo o servisu za odjemalce oz. stranke – customer service, ki ga s pridevnikom logistični še podrobneje določijo v primerih, ko gre
za logistične dejavnosti znotraj servisa (Ballou, 1985; Magee et al., 1985 in drugi);
v slovenski in hrvaški literaturi pa se uporabljajo izrazi: o servis kupcem (Gabrijan in Snoj, 1991), o storitve kupcem (Kotler, 1991), o storitve strankam (Senič, 1976), o dobavni servis (Požar, 1976; Ogorelc, 1996), ki pa ne zajema vseh aktivnosti v servisu za
odjemalce, pravzaprav niti v njegovem logističnem pojmovanju servisa, na kar se dobava
nanaša, saj npr. opušča storitve poprodajne faze, ki predstavljajo bistveno sestavino servisa
za odjemalce,
o dobavni servis (Oblak, 1988), ki ga razširi tudi na poprodajno fazo s t. i. servisnimi storitvami.
Izraz, ki ga bomo uporabljali v nadaljevanju, ker menimo, da je s stališča razumevanja teh
storitev, ki sodelujejo skupaj z izdelkom v procesih menjave, najprimernejši, je servis oz. oskrba
za odjemalce. Pri ožji opredelitvi storitev oskrbe, kjer se bomo ukvarjali predvsem z vplivom
Logistika v gospodarskih družbah
22
logističnih storitev za tržno uspešnost izdelka in organizacije, bomo govorili o logistični oskrbi za
odjemalce.
2.2 OPREDELITEV OSKRBE ZA ODJEMALCE
Natančna opredelitev oskrbe za odjemalce ni mogoča, saj je iz raziskav (npr. LaLonde in Zinszer,
1976 v LaLonde et al., 1988; Christopher et al., 1979) razvidno, da to področje različno razumejo
tako dobavitelji kot odjemalci iz različnih industrijskih vej. Večinoma udeleženci v menjalnih poslih
soglašajo o tem, da predstavlja oskrba za odjemalce združene aktivnosti, ki se pojavljajo v
menjalnem odnosu med odjemalcem in dobaviteljem in ki prispevajo k prodaji in uporabi objektov
menjave.
Študijski primer 2.1: Primerjava definicij oskrbe za odjemalce (na podlagi raziskave
LaLonde in Zinszer iz leta 1976)
Tipične definicije oskrbe za odjemalce iz raziskave v ameriškem gospodarstvu iz leta 1976 so bile:
"Vse aktivnosti, ki so potrebne za sprejem, obdelavo, dobavo in fakturiranje odjemalčevih naročil." "Pravočasna in zanesljiva dobava materiala odjemalcu v skladu z njegovimi pričakovanji." "Združene aktivnosti, ki vključujejo vsa področja poslovanja organizacije, za dobavo in fakturiranje
dobaviteljevih izdelkov na način, da se zadovoljijo odjemalčeve potrebe in poslovni cilji dobavitelja."
"Vse aktivnosti sprejema naročila, komunikacije z odjemalci, komisioniranja in odpreme pošiljk, prevoza, fakturiranja in poprodajne oskrbe."
Nekateri odgovori na vprašanja, kaj razumejo pod pojmom oskrbe za odjemalce, so bili:
"Oddelek, ki sprejema in odpravlja pritožbe pri naročilih." "Dobava 95 % vseh odjemalčevih naročil v petih dneh." "Oskrba za odjemalce ni le funkcija in aktivnost v organizaciji, je filozofija in vedenje, je nekaj, v kar
moramo verovati, če želimo doseči prednosti v poslovni politiki in odločitvah, ki jih sprejemamo."
»Oskrba za odjemalce je možnost in priložnost; je osnova, na kateri moramo graditi svoje poslovanje. Z
oskrbo dosežemo boljše rezultate, če dodamo kakovost oz. izvajamo višjo raven oskrbe, ki bo pritegnila
nove odjemalce in tudi pomagala obdržati stare, ter v oskrbi ponudimo nove aktivnosti, ki jih naši stalni in bodoči odjemalci želijo in so zanje pripravljeni dodatno plačati.«
Vir: LaLonde et al., 1988, dodatek A, 203–218
Logistika v gospodarskih družbah
23
V literaturi o oskrbi za odjemalce osemdesetih let so različni avtorji na oskrbo gledali različno:
kot končni rezultat vseh logističnih prizadevanj v organizaciji (Ballou, 1985); kot področje, ki je v veliki meri povezano predvsem z zalogami in vodenjem zalog, nabavno
in distribucijsko logistiko (Bowersox et al., 1986);
Christopher v svojih delih poudarja takšen pogled na oskrbo, ki združuje aktivnosti distribucijske logistike, proizvodnje in marketinga na strateški ravni in oskrbnih aktivnosti
nikakor ne obravnava kot ločene, neodvisne aktivnosti. Šele s takšnim gledanjem na oskrbo
za odjemalce si bo organizacija pridobila konkurenčne prednosti na tržišču.
Pri proučevanju raziskav, ki sta si sledili v razmaku enega desetletja3 in sta raziskovali koncept
oskrbe za odjemalce, vplivnost in pomen njenih elementov za udeležence v menjalnem odnosu in
ocenjevali različne standarde oskrbe, ugotovimo, da je prišlo do nekaterih zanimivih kvalitativnih
sprememb med dognanji iz obeh raziskav. Na te spremembe so vplivali različni dejavniki, ki so
za logistično oskrbo pomembni tudi danes.
3
Prva izvedena okrog leta 1975 in objavljena 1976. leta, avtorja LaLonde, Zinszer, in druga iz leta 1987, avtorji
LaLonde et al..
Razmislite: Ali lahko iz zgornjih izjav definiramo oskrbo za odjemalce kot organizacijski koncept,
kjer je celotno področje opredeljeno s funkcijami po posameznih organizacijskih
enotah? Ali se pri tem določi nosilca odgovornosti za posamezne aktivnosti v oskrbi?
Oskrba je definirana tudi kot pričakovano delovanje posameznih aktivnosti v skladu s postavljenimi cilji dobavitelja. Na primer: dobava 95 % vseh naročil v petih dneh. Kako
bi imenovali to sestavino oskrbe za odjemalce in kakšen je danes njen pomen?
Ali bi lahko oskrbo za odjemalce pojmovali tudi kot filozofijo poslovanja organizacije? V tem smislu je oskrba za odjemalce proces, ki se odvija med dobaviteljem,
odjemalcem in morebitnim izvajalcem storitev proti plačilu in ki prinaša koristi oziroma
dodatno vrednost blagu v menjalnem procesu. Ali se je vloga takšnega pogleda na
oskrbo za odjemalce, ki s stališča dobaviteljeve organizacije predstavlja eno glavnih
povezav z odjemalci in glavno sredstvo, s katerim vplivamo, gradimo in vzdržujemo
tržni delež, v novejšem času okrepila? Pojasnite svoje razmišljanje.
Logistika v gospodarskih družbah
24
Študijski primer 2.2: Spremembe v oskrbi za odjemalce (na podlagi raziskave, ki so jo
opravili LaLonde et al., leta 1987)
Avtorji ugotavljajo, da se je v osemdesetih letih v oskrbi za odjemalce zgodilo nekaj bistvenih sprememb, ki
oblikujejo oskrbo še danes:
1. Oskrba za odjemalce je prešla iz pasivne aktivnosti v poslovanju v sedemdesetih letih v vplivno, upravljavsko dejavnost osemdesetih let:
Pojmovanje pomena oskrbnih aktivnosti in oskrbe same se ni bistveno spremenilo, le da se je spremenil odnos upravljavskih struktur do teh aktivnosti. Upravljavske strukture organizacije sedaj ocenjujejo in
različno postavljajo kakovostne ravni oskrbe glede na pričakovanja, želje in potrebe posameznih segmentov
odjemalcev.
Računalniška tehnologija je omogočila ta preobrat v aktivno upravljavsko dejavnost. Oskrba za odjemalce je postala pomembna pot strateške diferenciacije izdelkov (in storitev) za mnoge
organizacije.
Aktivnosti oskrbe v trženjskem spletu imajo vse pomembnejšo vlogo v poslovanju v primerjavi z ostalimi instrumenti trženjskega spleta – z izdelkom, s ceno in promocijo.
2. V izvajanju logističnih aktivnosti so pričakovanja glede ravni oskrbe postavljena ohlapneje oziroma v
določenih mejah:
Postavitev standardov v okvirih še sprejemljivih odjemalčevih pričakovanj (na primer, dobavni čas za določen proizvod 4–7 dni in ne natančno). Preseganje dobavnega časa, dogovorjenega s standardom,
povzroči stroške (v obliki kazni za zamudo, angažiranja dražjega transporta pa vse do izgube odjemalca).
Ravni oskrbe se po industrijskih vejah spreminjajo, prav tako se po industrijah spreminja tudi želena raven oskrbe.
Stalni odjemalci naključno (enkratno) napako pri izvajanju oskrbnih aktivnosti skušajo premostiti z dogovorom, neuspešno dogovarjanje z dobaviteljem ali ponavljajoče se napake pri izvajanju oskrbe
privedejo do izgube odjemalca. 3. Informacije (pravočasne in zanesljive) so ključnega pomena pri zagotavljanju učinkovite oskrbe za
odjemalce. Pomen elektronske izmenjave podatkov.
4. Glavne spremembe v logističnem sistemu so zahtevali odjemalci, ki od svojih dobaviteljev zahtevajo učinkovitejšo oskrbo, uvajanje sodobnih tehnologij in učinkovit informacijski sistem.
5. Kakovost izvajanja logistične oskrbe je postala ključni element v pogajanjih med dobaviteljem in odjemalci.
Ta pogajanja vodijo do takšne ravni oskrbe, ki je v skladu s pričakovanji, z možnostmi in zmožnostmi obeh
udeležencev v menjalnem odnosu, še posebej pa je naravnana na želeno raven posameznega odjemalca oz.
segment odjemalcev. Preobrat je torej v ciljno naravnanem paketu logističnih aktivnosti nasproti prejšnji
povprečni ravni paketa, ki se ni bistveno razlikovala za posamezne odjemalce.
6. Obstajajo znatne razlike pri oskrbnih aktivnostih po industrijah.
7. Dejavnosti oskrbe so se razširile tudi na mednarodno poslovanje (globalizacija), pri čemer so v večji meri v
poslovanje in izvajanje oskrbnih aktivnosti vključili specializirane izvajalce logističnih storitev: od špediterjev,
prevoznikov, javnih skladišč do specializiranih agencij za elektronsko izmenjavo podatkov (oskrbovalci v
logistični zunanji oskrbi ali outsourcingu, t. i. »tretje osebe v logistiki«).
8. Pritiski na izvajalce aktivnosti logistične oskrbe s strani odjemalcev in konkurence ter novih tehnologij so
se povečali v primerjavi s prejšnjimi leti. Tudi pričakovanja odjemalcev glede kakovosti oskrbe so višja.
Vir: LaLonde et al., 1988
Logistika v gospodarskih družbah
25
2.3 VPLIV ZUNANJEGA IN NOTRANJEGA OKOLJA NA LOGISTIČNO OSKRBO
ZA ODJEMALCE
Nekateri faktorji, ki določajo zunanje in notranje okolje organizacije in s tem logistične oskrbe za
odjemalce, imajo precejšen vpliv na planiranje, izvajanje in kontrolo logističnih aktivnosti v
oskrbi. Izvajanje aktivnosti logistične oskrbe, ki je tipično za določeno ekonomsko ureditev,
stanje gospodarstva in za določeno organizacijo, se lahko bistveno spremeni s spremembo
nekaterih zunanjih ali notranjih značilnosti okolja. Na logistično oskrbo tako vplivata zunanje in
notranje okolje.
2.3.1 Zunanje okolje
K zunanjemu okolju prištevamo nekatere pomembne dejavnike, ki so imeli glavni vpliv na
logistično oskrbo za odjemalce v zadnjih letih:
geografske in infrastrukturne značilnosti države, ekonomska ureditev in stanje gospodarstva (recesija, prosperiteta...), vladna makrologistična politika in regulativa, kanali distribucije, povišanje transportnih stroškov, povišanje stroškov energije, nove računalniške tehnologije, konkurenčna tržišča, značilnosti povpraševanja in drugo.
2.3.2 Notranje okolje
Med faktorje notranjega okolja prištevamo predvsem značilnosti v sami organizaciji. Pomembni
faktorji so med drugim:
usmeritve upravljavskih struktur glede logistične oskrbe za odjemalce, računalniško podprti informacijski sistem in znotraj njega logistični informacijski
podsistem,
Razmislite: V čem se kaže prehod oskrbe iz pasivne v aktivno upravljalsko dejavnost poslovanja
organizacij?
Zakaj je za podjetja pomembno ohraniti odjemalčevo lojalnost in zvestobo? Kakšno vlogo imajo pravočasne in zanesljive informacije v oskrbi? Zakaj se je to
spremenilo?
Kaj za logistično oskrbo prinaša globalizacija poslovanja? Katere zahteve so se zaradi
globalizacije postavile v ospredje?
Logistika v gospodarskih družbah
26
raven organiziranosti in razvitosti logistične funkcije v medsebojni povezavi z ostalimi poslovnimi funkcijami v organizaciji.
Izmed vseh faktorjev, ki so v zadnjih desetih letih v največji meri vplivali na oskrbo odjemalce, bi
podrobneje omenili predvsem dvoje:
Tehnološki faktorji
Informacijska tehnologija je tako napredovala, da v vsakem trenutku omogoča posredovanje
informacij o stanju naročila od trenutka, ko dobavitelj prejme naročilo, do komisioniranja in
odpreme v transport; tako posreduje informacije o pošiljki v logističnem kanalu od dobavitelja do
končnega porabnika. To omogoča velik napredek predvsem pri popravljanju napak pri pošiljkah, kot
so napačna vsebina pošiljke, velikost itd., že v času komisioniranja pri dobavitelju in kasneje hitrejše
reagiranje na nastale napake in poškodbe med transportom in pretovarjanjem.
Napredek tehnologije se pozna tudi pri razvoju transportnih, skladiščnih in ostalih logističnih
sredstev in naprav, saj zvišujejo produktivnost poslovanja in s tem izboljšujejo kakovost logistične
oskrbe.
Konkurenčno okolje
Po rezultatih raziskave, ki so jo opravili LaLonde et al., (1988), je bilo na vprašanje izpraševalcev
"Ali konkurenti vplivajo na vaše določanje standardov logistične oskrbe in njeno izvajanje?"
približno 67 % vseh odgovorov pritrdilnih (LaLonde et al., 1988, dodatek A). Jasno je, da
konkurenca v posameznih industrijah kroji usodo organizacij glede njihovih standardov in izvajanja
logistične oskrbe. Večina vprašanih se tudi istoveti z izjavo, da je za njihovo poslovanje značilno
močno konkurenčno okolje, ki se mu morajo podrejati in nanj vedno bolj vplivati tudi z aktivnostmi
logistične oskrbe.
Značilno in hkrati presenetljivo je dejstvo, da se vedno več organizacij zaveda pomembnosti
poznavanja odjemalčevih pričakovanj, kakovostne oskrbe in stroškov, ki jih takšne aktivnosti
povzročajo, vse premalo pa se zavedajo in upoštevajo, da je potrebno te aktivnosti načrtovati, jih
ciljno usmerjeno izvajati in nadzirati.
POVZETEK DRUGEGA POGLAVJA
Logistična oskrba kot pomemben dejavnik pri zadovoljevanju potreb prebivalstva vključuje različne
storitve, ki jih opravi oskrbovalec za svoje odjemalce. Storitve imajo pri tem določene značilnosti,
po katerih se razlikujejo od izdelkov – nesnovnost, minljivost, neobstojnost, procesnost… Tudi
opredelitev logistične oskrbe, tako po izrazoslovju kot po vsebinski različnosti, je kar nekaj. V bistvu
je pomembno predvsem to, ali logistična oskrba prispeva k boljšemu zadovoljevanju potreb
prebivalstva in kako sledi neprestanemu razvoju in zahtevam, ki jih postavljajo vse bolj konkurenčni
trgi.
Ker ne deluje izolirano, nanjo vplivajo številni dejavniki zunanjega širšega in ožjega poslovnega
okolja. V Sloveniji je to povezano s prehodom na demokratični družbeni red, s priključitvijo k EU, s
pomembnim geo-strateškim položajem, pravno in politično ureditvijo itd., če naštejemo le ključne.
Logistika v gospodarskih družbah
27
Ker pa smo globalno povezani, na makro logistični sistem Slovenije vplivajo tudi gospodarske in
politične razmere v svetu, stanje na trgih strateških surovin in energije, ekološki problemi, razvoj
znanosti … Vse to je potrebno upoštevati, preden pridemo do notranjih poslovnih dejavnikov, ki v
veliki merijo opredeljujejo delovanje naših logističnih in ostalih podjetij. Turbolentno okolje zahteva
hitro prilagodljivost, ki jo bodo sposobni le tisti, ki bodo sledili zahtevam stroke in tržišč. V
povezavi s prejšnji poglavjem pa že vemo, da je to mogoče le v povezavi z razvijanjem znanja in
kompetenc sodelujočih v logističnih procesih.
Vprašanja za razmislek in preverjanje znanja Kakšna je razlika med snovnimi objekti menjave (izdelki) in nesnovnimi,
procesnimi objekti menjave (storitvami)? Ali ta razlika povzroča tudi spremembe
v trženju storitev?
Pojasnite s primeri z logističnega področja naslednje značilnosti storitev: nesnovnost, neobstojnost, sočasnost proizvodnje in uporabe, neločljivost od
izvajalca.
Kateri faktorji zunanjega okolja organizacije vplivajo na logistični sistem neke države? Podajte primere za makrologistični sistem Slovenije.
Kateri faktorji določajo notranje okolje organizacije? Poiščite primere pri praksi realnih podjetij.
Logistika v gospodarskih družbah
28
3 ELEMENTI LOGISTIČNE OSKRBE
UVOD V POGLAVJE
Bistvo (logistične) oskrbe za odjemalce je v prepoznavanju njenega pomena za graditev stabilne
konkurenčne pozicije za podjetje in uresničevanje odjemalčevih pričakovanj. Za izpolnitev teh
ciljev se podjetja pri postavitvi najprimernejše politike (ali strategije) logistične oskrbe
osredotočijo na potrebe in zahteve svojih ciljnih odjemalcev. Pri tem v predprodajni fazi
poskrbijo, da je izbrana strategija oskrbe najprimernejša za različne segmente odjemalcev, kar
pomeni, da morajo v podjetjih dobro poznati svoje odjemalce in jim pripraviti takšen paket
aktivnosti oskrbe, ki bo najbolje zadovoljil njihove potrebe. Za učinkovito poslovanje pa je
potrebno strategijo prilagajati spremembam v okolju (konkurenca) in redno spremljati njeno
izvajanje.
Aktivnosti v oskrbi, ki se opravljajo med samim izvajanjem poslovanja in po njem, so povezane s
transportiranjem, skladiščenjem in z vodenjem zalog, s sprejemanjem in obdelavo naročil, s
komisioniranjem, z manipulacijami z blagom, vračanjem povratne embalaže, obravnavanjem
reklamacij, razbremenitvijo sistemov z odpadki in podobno, za kar moramo zagotoviti učinkovit
informacijski sistem, ki takšno poslovanje podpira. O posameznih aktivnostih v oskrbi odjemalcev
bomo govorili v poglavjih o logističnih podsistemih gospodarske družbe.
V tem poglavju boste spoznali:
elemente oskrbe za odjemalce pred, med in po prodajnih aktivnostih,
proces izbire, izgradnje in uvajanja strategije oskrbe,
značilnosti odločitev v logistični oskrbi.
korake v procesu izgradnje in uvajanje politike logistične oskrbe,
elemente oskrbe med prodajnimi aktivnostmi,
elemente oskrbe po prodajnih aktivnostih,
pomen logistične oskrbe za odjemalce.
Ob koncu poglavja boste razumeli:
da se elementi logistične oskrbe razlikujejo glede na fazo prodajnih
aktivnosti;
kako se oblikuje politika logistične oskrbe in kako se izvedejo koraki pri
njeni postavitvi;
kateri so bistveni elementi logistične oskrbe med prodajnimi
aktivnostmi in kateri po prodaji;
kakšen pomen ima logistična oskrba za prodajo podjetja.
Logistika v gospodarskih družbah
29
3.1 DELITEV ELEMENTOV V OSKRBI ZA ODJEMALCE PO PRODAJNIH
AKTIVNOSTIH
Oskrba za odjemalce obsega elemente, ki jih LaLonde in Zinszer (v Ballou, 1987, 56) razvrščata na
tiste, ki se odvijajo:
pred opravljanjem prodajnih aktivnosti, med prodajo, po prodaji.
Elementi pred prodajnimi aktivnostmi obsegajo pripravo t. i. primerne klime za dobro oskrbo za
odjemalce z zagotavljanjem doseganja politike in primerne strategije oskrbe, s postavitvijo
organizacijske strukture za izvajanje politike oskrbe, določitev standardov oskrbe, tehnične
pripravljenosti lastnega kadra itd., vse z namenom izgraditve dobrega odnosa med dobaviteljem in
odjemalcem in z namenom informirat