14. januar 2010 | OKo | 1

14. januar 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 27 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Koledniki obiskoval i domove Letos več denarja za zimsko službo

2 | OKo | 14. januar 2010

14. januar 2010 | OKo | 3

4 VINOGRADNIKI O CENAH VINA 6 POMAGALI FRANCIJU, KI MU JE POŽAR UNIČIL DOM 10 POHOD K SPOMENIKU TOLARJU 20 SNEŽNE RADOSTI21 TRENING TEKMA ROKOMETAŠEV

Na naslovnici: Pika CerajFotografija: OKo

Zimske pravljiceDandanes je vreme polno presenečenj, pa ne ravno v pozitivnem smislu. Dva dneva minulega tedna smo lahko ob jutrih uživali ob pogledu na čudovito zasneženo zimsko pokrajino. Ljudje so zjutraj pred hišami odmetavali sneg, da so se lahko dokopali do cest. Po njih pa so avtomobili

vozili veliko počasneje in bolj previdno kot običajno, saj so bila tudi cestišča pokrita s snegom. Ob tej počasni vožnji sem kar ne-kajkrat, pa čeprav nisem ljubiteljica snega, zavzdihnila, saj se mi je zimska pokrajina, ki so jo lepšale še snežinke, zdela naravnost pravljična. Le zakaj se ni ta zimska pravljica zgodila nekaj dni prej in nam polepšala praznike, se je marsikdo vprašal, veliko pa jih je v snegu preprosto uživalo. Mnogi so na plano prinesli sani, nekateri celo smuči in se podali na bližnje bregove, pred mnogimi hišami pa so zrasli takšni in drugačni sneženi možje. Žal je bilo te zimske pravljice kmalu konec. Name-sto snega je pričel z neba padati lede-ni dež in kasneje še dež, ki je uničil pra-vljični sneg in povzročal preglavice na cesti. Tako je bilo najpametneje, da smo posedali doma in skušali uživati ob domačem ognjišču. Uživali pa smo lahko tudi pred televizijskimi zasloni, saj

so nas naši športniki, ki se vsak na svoj način podijo po belih strminah, razveselili s kar lepo bero vrhunskih re-zultatov. Vsekakor dobra popotnica za letošnje zim-ske olimpijske igre, ko bomo spet stiskali pesti v želji, da nas presenetijo s kakšnim vrhunskim rezultatom. Letošnji rezultati veliko obetajo in potihem napovedu-jejo spet kakšno novo zimsko pravljico.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 14. januar 2010

AKTUALNO OKO

Vinogradniki o prireditvah, cenah vina in izobraževanjuUpravni odbor društva vinogradnikov Virštanj Kozjansko se je sestal že v prvih dneh januar-ja in začrtal plan dela v letu, ki se je pričelo. Začetek leta bo predvsem v znamenju pre-davanj, spregovorili pa so tudi o terminskem planu letošnjih prireditev.

Zimske mesece, ko v vinogradih zaradi snega ni toliko dela, bodo v društvu vinogradnikov Virštanj Kozjansko izkoristili za predavanja na teme: označevanje in do-kumentacija v prometu z vinom, pridelava grozdja in vina po sistemu HASAP in ekonomika pridelave vina in grozdja. Že v sredini meseca februarja načrtujejo delov-no degustacijo, vina pa bodo ocenjevali po veliki noči in konec aprila tudi podelili priznanja. Sledila bo izbira županovega vina, v začetku meseca junija pa se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo. V avgustu načrtujejo še predavanje v sklopu obveznih predavanj za vinogra-dnike, čaka pa jih tudi postavitev klopotca, ki ga želijo namesto v nedeljo letos postavljati v soboto, sedmega avgusta. In ker je lani prva javna trgatev stare trte dobro uspela, jo bodo ponovili tudi letos. Rok trgatve pa bodo določili na osnovi letine, ki pa je seveda nepredvidljiva. Določen pa je tudi že datum za tradicionalni Martinov pohod, ki je lani zaradi slabega vremena žal odpadel. Letos naj bi se zgodil 6. novembra.V okviru prireditev so člani upravnega odbora razmišljali tudi o tem, kako jih obogatiti in jih narediti še bolj zanimi-ve za obiskovalce, tudi z obiskom kakšnega posebnega gosta.Na bližajočem se sejmu Turizem in prosti čas (TIP) samo-stojno ne bodo nastopili, saj je to za vinogradnike preve-lik zalogaj. Povezali pa so se s Turizmom Podčetrtek in RA Sotla. Tako se bodo v sklopu te prireditve predstavljali s pomočjo lastnega promocijskega materiala in skozi turi-stični vodnik. Glede na dogovor pa bo v sklopu predsta-vitve turističnega območja Podčetrtka en dan možna tudi predstavitev posameznikov s svojimi vini.

Predsednik društva Vinko Martinčič je na sestanku upravnega odbora spregovoril tudi o ceni vin. V Slove-niji je namreč zelo veliko vina, zato je potrebno zaščititi svoje geografsko poreklo in tudi ekonomiko predelave. V sled tega so se dogovorili, da bele zvrsti ne bi prodajali pod ceno 1,40 evra, cena belih sortnih vin naj bi bila od 1,80 do 1,90 evra, vrhunskih vin in modre frankinje od 2 do 2,10 evra, cene rdeče zvrsti 1,40 evra, stekleničena vina zvrst 2,20 evra, buteljke pa nekje od 4,50 evra dalje. Martinčič je še dodal, da so se na slovenskem vinskem trgu pojavile tudi nekatere spremembe, saj je nekaj kleti v Sloveniji dobilo nove lastnike, kar za naše vinogradnike pomeni, da se je potrebno zavedati, da je naše podro-čje področje s tradicijo ter da je potrebno to tradicijo zagovarjati in ščititi ne le na papirju, ampak tudi s kvali-teto in ceno.Do konca meseca januarja bodo pripravili tečaj na temo smernice dobre higienske prakse za predelavo grozdja v vino za male vinarje. Pooblaščenec za izvedbo tečaja je za naše področje Kmetijski zavod Maribor v sodelova-nju s Kmetijsko svetovalno službo Šmarje pri Jelšah.Seminar oziroma tečaj bo trajal 3–4 ure, cena je 36 evrov brez davka. V preteklem obdobju sta občini Podčetrtek in Kozje sofinancirali 50 % zneska, zato predsednik Mar-tinčič obljublja, da bodo tudi letos podali vlogi na obe občini in skušali pridobiti sredstva za sofinanciranje.Tečaj je obvezen za vse vinogradnike, ki se ukvarjajo s prodajo vina, datum tečaja pa bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa. (Zdenka Ivačič)

Univerza za tretje življenjsko obdobjeUniverza za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah deluje od konca novembra lanskega leta. Namen šmarske in vseh ostalih univerz po Sloveniji (kar 41 jih je) je izobraževati za osebnostno rast in organizirati kvalitetnejše preživljanje prostega časa. V Šmarju se člani srečujejo en-krat tedensko, ob torkih dopoldne, na različnih tematskih predavanjih in delavnicah. Na dosedanjih srečanjih smo med drugim gostili zdravnika Janka Čakša, patra in pisate-lja dr. Karla Gržana, dr. Jožeta Lipnika, v januarju pa prihaja v goste še Dušica Kunaver, mi pa odhajamo na ekskurzijo v Jurklošter, kjer si bomo ogledali kartuzijo in razstavo jaslic. Svoje znanje pa naši člani poglabljajo v študijskih krožkih – računalniški, angleški in krožek ročnih del so že pričeli z de-lom, na začetek dela pa se pripravljajo še krožek digitalne

Upravni odbor društva vinogradnikov Virštanj Kozjansko je že začrtal terminski plan dela v letošnjem letu.

fotografije, nemščine, domoznanski krožek, krožek zdrave prehrane, zeliščarstva, likovnega ustvarjanja … Po vpisu (vpisanih imamo že okrog 60 članov) in veliki udeležbi na prvih tematskih srečanjih smo v knjižnici veseli, da smo pri-sluhnili pobudi za ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje in vabimo, da se nam kdo še pridruži. In kdo je lahko član? Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje so lahko tako upokojenci kot tudi »pripravniki« za upokojitev, ne glede na kraj bivanja, pogoj pa ni niti član-stvo v knjižnici.In še povabilo, ki smo ga napisali na predstavitveno zložen-ko:Vam je upokojitev prinesla več prostih trenutkov in želite uresničiti želje in interese, za katere doslej niste imeli časa? Želite del svoje energije nameniti umski in telesni aktivnosti ter preživeti delček časa ustvarjalno, v kulturnem in prije-tnem druženju?Potem vas vabimo, da se pridružite Univerzi za tretje življenj-sko obdobje (UTŽO) pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah. Naše ge-slo je: ČLOVEK ŽIVI, DOKLER SE UČI!

14. januar 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Že jeseni nov vrtecŽe več let si v občini Podčetrtek želijo nove-ga vrtca. Želja se jim bo po načrtih izpolnila že letos, saj župan Peter Misja odprtje nove-ga vrtca napoveduje že jeseni.

Zapletlo se je na hrvaški straniV mesecu maju so v Zelenjaku podpisali sporazum o izgra-dnji betonskega mostu, ki bo povezoval mejna prehoda Imeno in Miljana. Sporazum sta v imenu hrvaške in sloven-ske vlade podpisala Gregor Ficko z Direkcije RS za ceste in predstavnik hrvaškega prometnega ministrstva Mate Jurišič. Sporazum ureja vse podrobnosti, ki so vezane na izgradnjo mostu. Po takratnem dogovoru naj bi v roku

Bo letos treba povečati sredstva za zimsko službo?V občini Podčetrtek se trudijo izvajati zimsko službo tako, da so zadovoljni vsi občani. V letošnjem letu pa se jim, če se bo zima še nadaljevala, obeta, da bo treba planirana sredstva za izvajanje zimske službe poveča-ti.

V občini Podčetrtek zimsko službo izvaja podjetnik Milan Toplišek in v skladu z letno pogodbo v okviru rednega vzdr-ževanja tudi podjetje VOC Celje. Slednje v okviru občine Podčetrtek skrbi za ceste Žamerk–Virštanj, Belo–Stranje–Pri-stava, Gorica pri Slivnici–Tinsko–Sodna vas, Rogaška Slati-na–Nimno–Sodna vas in Pristava–Jerčin, na vseh ostalih cestah in javnih poteh v občini pa zimsko službo izvaja pod-jetnik Milan Toplišek. Občina Podčetrtek je v lanskem letu za zimsko službo porabila 62.778 evrov, v letošnjem prora-čunu pa so planirali 50.000 evrov, podjetju VOC je bilo lani plačano 60.784 evrov, letos pa je v proračunu za pogodbo o letnem in zimskem rednem vzdrževanju s podjetjem VOC Celje planiranih 40.000 evrov. Vodja financ in družbenih de-javnosti na občini Podčetrtek Simona Šelekar je povedala,

da planirana sredstva ne bodo dovolj, če se bo letošnja zima nadaljevala tudi v februarju, in jih bo treba zagotoviti v rebalansu proračuna. Župan Peter Misja je povedal, da v občini Podčetrtek že kar nekaj let izvajajo zimsko službo tako, da zadovoljuje vse občanke in občane. Marsikatere ceste ali dovoza po odloku ne bi bilo treba plužiti, vendar se po besedah župana trudijo, da omogočajo vsem ob-čanom kvalitetno življenje, zato so se odločili, da opravijo čim več storitev zimske službe. Je pa izvajanje zimske službe za občino Podčetrtek zagotovo zelo velik zalogaj in je kdaj prav na račun nje v občini narejen kakšen kilometer ceste manj.Z odstranjevanjem snega z voznih površin in površin, name-njenih izločanju vozil, se prične takrat, ko višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda še ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z upora-bo zimske opreme vozil. Vzdrževanje prevoznosti v III. pred-nostnem razredu poteka toliko časa, dokler je to smiselno, enako tudi v IV. prednostnem razredu, nakar se ceste za-pro. V III. prednostnem razredu se ceste odpirajo z izboljša-njem vremenskih pogojev, medtem ko v VI. prednostnem razredu ostanejo zaprte. Te ceste se odpirajo ustrezno kra-jevnim prilikam.Zimska služba poteka od 15. novembra 2009 do 15. marca 2010. To je določeno obdobje za izvajanje zimske službe. V tem času se zimska služba izvaja po določenem predno-stnem redu z določenimi usposobljenimi posadkami in dolo-čeno mehanizacijo, opremljeno za izvajanje zimske službe. Se pa le-ta po potrebi izvaja tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu. (Z. I.)

Podoba novega vrtca, ki naj bi bil zgrajen že septembra.

Na občini Podčetrtek imajo že pripravljeno razpisno doku-mentacijo za izgradnjo novega vrtca, sočasno pa so pripra-vili še študijo izvedljivosti, ki bo narekovala način financira-nja. Vse skupaj bo konec januarja svetnikom predstavljeno na prvi letošnji seji, župan Peter Misja pa meni, da se bodo odločili za javno zasebno partnerstvo, kar pomeni, da bi se vrtec gradil skupaj z zasebnim partnerjem, ki ga bodo izbrali na javnem razpisu. Vrtec se bo gradil na podlagi že potrje-ne projektne dokumentacije, posebej pa je treba pouda-riti, da se bodo s to investicijo dosegle tudi nekatere izbolj-šave, ki se dotikajo osnovne šole. Od ureditve ogrevanja, ki je še iz leta 1972, do ureditve stare šole, do skupne kuhinje ter ureditve sanitarij. Ob tem računajo še na nekaj sredstev s strani ministrstva za šolstvo in šport. Župan Misja je pove-dal, da je projektantska cena investicije dva milijona evrov, vendar pričakuje, da se bo ta cena glede na trenutne raz-mere v gradbeništvu še znižala. Župan Misja še dodaja, da že tudi država pritiska nanj, ker vrtec ne ustreza standar-dom in nima ustreznih uporabnih dovoljenj. Ko so analizirali, kaj vse bi bilo potrebno urediti v obstoječem vrtcu, da bi ustrezal vsem standardom, so ugotovili, da je bolj smotrno zgraditi novega. V vrtcu, ki se naj bi odprl že septembra, bo tako na voljo vsaj pet oddelkov, če ne še kakšen več, urejena bo sejna soba, zbornica in garaže, otroci pa bodo dobili največ, kar lahko dobijo. (Z. I.)

dveh mesecev obe državi zaključili vsaka svojo projektno dokumentacijo, lansko jesen pa bi že moral biti objavljen razpis za izvajalca del, ki naj bi se pričela konec leta. Žal se niso pričela, saj se je, kot kaže, zataknilo pri projektni dokumentaciji in odkupu zemljišč na hrvaški strani. Župan Peter Misja meni, da gre pri izgradnji betonskega mostu za majhen zalogaj, ki bi moral biti že rešen, seveda pa se obeta tudi, da se bo leseni most, zaradi katerega se je zadeva sploh tako zapletla, kmalu podrl sam. Vse dokler pa se most ne bo zgradil, bodo morali mnogi občani za-radi zaprtega mejnega prehoda Imeno - Miljana mejo s Hrvaško še vedno prestopati po daljši poti. (Z. I.)

6 | OKo | 14. januar 2010

AKTUALNO LOKALNO

Za zimsko vzdrževanje je za leto 2010 planiranih 110.000 evrov

Za zimsko službo bo potrebnega več denarjaV občini Bistrica ob Sotli so za izvajanje zimske službe v letošnji zimi planirali manj sredstev kot lani, vendar se glede na trenutno zimsko stanje tudi njim obeta, da bodo morali sred-stva povečati.

Lanska zimska služba je občino Bistrica ob Sotli stala 20.760 evrov, za letošnjo zimo pa so planirali le 11.000 evrov, ki

Aktivni šahisti v Bistrici ob SotliŠahovska sekcija deluje v okviru športnega društva Bistrica ob Sotli že več kot deset let, zadnja tri leta pa jo uspešno vodi Marjan Drobne, ki v mesecu juniju napoveduje velik šahovski dogodek.

Šahovska sekcija v Bistrici ob Sotli združuje več kot dvajset članov. Od tega je aktivnih osem članov, med mlajšimi ša-histi pa šest članov. V okviru sekcije so lani prvič organizirali ciklus petih tekmovanj za občinskega prvaka. Naslov pr-vaka je osvojil Jože Gubenšek s Križan Vrha, drugo mesto Andrej Kunej, na tretje pa se je povzpel Timon Kunej, ki je zagotovo eden najperspektivnejših mladih igralcev šaha v Bistrici ob Sotli.V letu 2009 so s septembrom pričeli že drugi ciklus tekmo-vanj za občinskega prvaka, v okviru katerega sta bila dva turnirja že odigrana, trije turnirji pa tekmovalce še čakajo.Poleg teh turnirjev se odvijata še šahovski krožek in šaho-vska šola. Krožek obiskuje sedemnajst učencev, ki spozna-vajo osnove šahovske igre. Pet izmed njih pa obiskuje še šahovsko šolo, kjer podrobneje spoznavajo šahovsko igro in se pripravljajo na razna regijska tekmovanja.Drobne je povedal, da glede na dejstvo, da so ti učenci vezani še na obilo šolskih obveznosti in na različne ostale dejavnosti, so kljub vsemu na minulem področnem osnov-nošolskem tekmovanju v Petrovčah dosegli odlične rezul-tate.Članska ekipa bistriške šahovske sekcije pa se je prijavila v počasno ligo celjske regije, ki jo s Šahovsko zvezo Slovenije organizira društvo šahovskih mentorjev in šteje za evropski in nacionalni rating kakor tudi za vse šahovske kategorije.

pa počasi že kopnijo, saj so minuli dnevi, pa tudi obilno decembrsko sneženje, povzročili kar ne-kaj nevšečnosti na cestah, ki jih je bilo potreb-

no najprej splužiti, potem pa zaradi poledice in ledenega dežja še zelo obilno soliti in posipavati. Občina Bistrica ob Sotli pluži kategorizirane občinske ceste po prioritetnem vr-stnem redu, prednostno se čistijo lokalne ceste, po katerih poteka šolska avtobusna proga in vozi šolski kombi, nato ostale lokalne ceste. Občani morajo od glavnih občinskih cest do svojih domov plužiti sami. Zimsko službo za celotno območje občine Bistrica ob Sotli po pogodbi izvaja Hudina Marjan s.p. Tako kot drugod po Sloveniji se tudi v Bistrici ob Sotli uradna zimska sezona prične 15. novembra, vendar se v primeru sneženja pred tem datumom sezona začne s prvim snegom. V skladu z veljavno zakonodajo se šteje, da je prevoznost pomembnejših lokalnih cest zagotovljena, če višina snega ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. (Z. I.)

Člansko ekipo sestavljajo Marjan Drobne, Jože Gubenšek, Timon Kunej, Anton Babič – to je jedro ekipe, vsi ostali člani pa so v rezervi. Prvo kolo so v mesecu decembru doma odi-grali z ekipo Šentjurja in izgubili z rezultatom 1,5 : 2,5. Zmagal je Marjan Drobne, remiziral Timon Kunej, ostala dva tekmo-valca pa sta izgubila. Trenutno so na lestvici od šestih ekip na četrtem mestu. Tekmovanje poteka dvokrožno z gostovanji, kar pomeni, da bodo tekme gostili tudi v Bistrici ob Sotli. Zelo veseli so, ker so v novem prizidku h kulturnemu domu dobili tudi svo-je prostore, kjer se bodo poleg rednih treningov odvijale tudi tekme tega turnirja. Prva se je v decembru že zgodila. Prostori kluba so odprtih ob sredah od 18. ure dalje, kamor vabijo vse ljubitelje šahovske igre od Bizeljskega do Podče-trtka na rekreativno igranje. Šahisti pa so vabljeni tudi, da se udeležijo razpisanih tekmovanj in turnirjev. Marjan Drobne je še napovedal, da v okviru letošnjega ob-činskega praznika načrtujejo mednarodno ekipno tekmo-vanje vseh obmejnih občin Slovenije. Tako pričakujejo zelo veliko število ekip iz Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. To pomeni, da bodo konec junija šahisti preplavili občino Bistrica ob Sotli in da se obeta izreden šahovski do-godek. (Zdenka Ivačič)

Pogoreli Franci že ima novi domFranci Frece, ki je v požaru ostal brez strehe nad glavo, je po tednu dni po zaslugi ljudi dobrega srca in s pomočjo občine že dobil streho nad glavo.

Sosedje pogorelega Francija iz Polja pri Bistrici so skupaj z ob-

činsko upravo Bistrica ob Sotli stopili v akcijo in s pomočjo lju-di dobrega srca od blizu in daleč zbrali prvo nujno potrebno opremo za občinsko stanovanje, v katerega se je v ponedeljek vselil pogoreli Franci. Le-ta se vsem, ki so mu kakorkoli poma-gali in predvsem zelo hitro priskočili na pomoč, iskreno zahva-ljuje. Čeprav so se tistega usodnega ponedeljka zvečer nad njim zgrnili temni oblaki kot že mnogokrat doslej, je s pomočjo svojih sosedov in ostalih dobrih ljudi spet prepoznal svetlo plat življenja. Marjan Fendre, ki je večino opreme darovalcev pri-peljal v njegov novi dom, je povedal, da je stanovanje zasilno že urejeno, da pa je Franci še brez televizije, potreboval pa bi tudi manjši jedilni kot. Če ima morda kdo kaj takšnega doma, naj pokliče kar Marjana na telefonsko številko 041 645 123. (Z. I.)

14. januar 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Veliko zanimanje za gradnjo sončnih elektrarnPotem ko so v Vrenski Gorci v mesecu av-gustu namenu predali prvo prostostoječo sončno elektrarno, se je pojavilo zelo veliko zanimanje za gradnjo sončnih elektrarn v tej občini. Že do konca letošnjega leta bodo tako stale najmanj tri prostostoječe sončne elektrarne.

Prvo prostostoječo elektrarno v občini Kozje je v Vrenski Gorci postavilo podjetje Ekod lastnikov Branke in Mirka Dobravc. Zelo kmalu so potencialni investitorji občinsko upravo občine Kozje in upravno enoto Šmarje pri Jelšah pričeli zasipati z vprašanji, kakšne so možnosti izgradnje sončnih elektrarn. Kar nekaj potencialnih investitorjev pa se je za gradnjo tudi že odločilo. Tako so v občini Kozje do danes izdali že tri gradbena dovoljenja za prostosto-ječe sončne elektrarne. Poleg elektrarne v Vrenski Gor-ci takšna stoji že na Gorjanah pri Podsredi, druga pa se bo takoj, ko bo vreme dopuščalo, postavila še v Bistrici pri Lesičnem. V februarju bo postavljena tudi že nekoliko večja elektrarna na strehi v Zagorju, zanimanje za posta-vitev sončne elektrarne na strehi pa se je pojavilo tudi že v Lesičnem. Izdano je bilo tudi dovoljenje za postavitev prostostoječe sončne elektrarne s sledilnim sistemom, ki sončno energijo zagotovo najbolje izkorišča. Strokovnjaki pravijo, da je naše področje zelo primerno za postavitev sončnih elektrarn in da je tukaj zelo veliko sončnih dni. Na občini Kozje so povedali, da so zainteresi-rani, da potencialnim investitorjem v najem oddajo večje strehe, kot so strehe šol in zdravstvenega doma. Vsem, ki se za tovrstno gradnjo zanimajo, pa država trenutno ponuja ugodne EKO kredite in nepovratna sredstva za okoljske naložbe – gradnjo sončnih elektrarn. (Z. I.)

Ponovno o gradnji doma za starejše občaneŽe več let se v občini Kozje govori o gradnji doma upokojencev. Kar nekaj projektov je žal že padlo v vodo, na ponedeljkovem se-stanku pa so se ponovno sestali in preučili možnosti in smotrnost postavitve doma za starejše občane.

Na občini Kozje so se vezano na gradnjo doma za starejše v občini Kozje sestali župan, občinska uprava, trije svetniki, Danijel Štus v vlogi predsednika odbora za gospodarstvo, Andrej Kolar in Miloš Čepin, direktorica doma upokojencev Šmarje pri Jelšah in predstavniki podjetja Savaprojekt Krško, ki so pripravili nove izračune in prišli do cene oskrbovalnega dne, ki bi bila sprejemljiva. Sestanka naj bi se udeležil tudi potencialni investitor, pri izgradnji se namreč govori o javno zasebnem partnerstvu, ki pa je bil žal zadržan. Vsi prisotni so preučili predstavljene možnosti in ugotovili, da bi moral biti

Prvo prostostoječo elektrarno so postavili v Vrenski Gorci.

Izdano je bilo tudi dovoljenje za postavitev prostostoječe sončne elek-trarne s sledilnim sistemom.

Na Gorjanah je konec decembra začela poskusno obratovati že druga prostostoječa sončna elektrarna.

dom starejših, če bi ga postavili, polno zaseden. Na podro-čju oskrbe starejših se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj sprememb. V Sloveniji se je v zadnjih letih postavilo veliko domov za starejše in čakalnih vrst skorajda ni več. Tudi v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah imajo v tem trenutku tri prosta mesta, v domovih po Sloveniji pa trenutno biva 18 občanov iz Kozjega. Tudi trend v Sloveniji je trenutno ta-kšen, da se prakticira, da čim več starejših občanov ostaja doma in se veča obseg pomoči in oskrbe na domu. Seveda si v občini Kozje kljub temu želijo, da bi zgradili dom za starejše občane, saj bi lahko občani bivali bliže domu, odprla pa bi se tudi nova delovna mesta, seveda pa se tu odpira vprašanje rentabilnosti investicije, saj bi nastale težave, če tovrsten dom ne bi bil polno zaseden. Današnji upokojenci, predvsem tisti z nižjimi dohodki, si oskrbe le s pokojnino ne morejo privoščiti, za doplačila pa marsikdo tudi nima sredstev. Seveda tukaj na pomoč priskoči občina in svojci, vendar situacija v tej smeri vseeno ni rožnata.Župan Dušan Andrej Kocman je še povedal, da so se na sestanku dogovorili, da bodo izvedli uradno anketo med občani v občinah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek, s ka-tero bi izvedeli, kdaj in kdo sploh želi v dom upokojencev. Rezultati bi vsekakor bili v pomoč pri odločitvi o izgradnji doma upokojencev tako občini kot tudi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. (Zdenka Ivačič)

8 | OKo | 14. januar 2010

AKTUALNO LOKALNO

Leto 2009 je bilo za občino Podčetrtek izredno leto

Župan občine Podče-trtek Peter Misja se ob začetku leta zopet po-nosno ozira nazaj, saj je občina spet dobila lepšo podobo. Tudi v letu 2010 bo občina Podčetrtek ponovno veliko pridobila in še polepšala svojo po-dobo. Župan je v pogo-voru strnil delo leta 2009

in razkril načrte letošnjega leta ter povedal, da je uspešno opravljeno delo dodatna vzpodbuda za prihodnost,

V začetku lanskega decembra ste v Podčetrtku name-nu predali zgodovinsko investicijo, večnamensko športno dvorano. Kaj vse občina s tem pridobiva?Občina z novo večnamensko športno dvorano ogromno pridobiva tako na športnem kakor tudi na družabnem po-dročju. Občina Podčetrtek je s tem dala piko na i turistič-nemu razvoju v občini, ki je v zadnjih letih zares intenziven. Poleg tega, da k nam že prihajajo petični gosti, se le-tem sedaj pridružujejo še vrhunski športniki. Tam že trenira moška rokometna reprezentanca, kar bo zagotovo velika promo-cija občine Podčetrtek. Če pa se dotaknem še tega, da bodo lahko v njej trenirale razne reprezentance in se bo poleg tega dogajalo veliko, kar se tiče koncertov in ostalih prireditev, je dvorana zares velika pridobitev. Že sedaj je dvorana dobro zasedena, ko pa bo dobila še oskrbnika, bodo zadeve tekle veliko bolje in lahko računamo, da bo dvorana zares polno zasedena.

K novi in urejeni podobi občine prispevajo tudi urejene ce-ste, kanalizacijski sistemi. Kaj vse je bilo v minulem letu, po-storjenega na tem področju?Pravzaprav je zelo težko povedati, kaj vse je bilo postorje-no, saj je bilo vsega skupaj zares veliko. Poseben poudarek smo dali temu, da smo poasfaltirali ceste v najbolj odročnih krajih, tako da lahko rečem, da se ni delalo le v centru, ampak so bile investicije enakomerno razporejene na vse krajevne skupnosti. Urejena je bila cesta v Lastniču, dve cesti na Virštanju, cesta Olimje–Virštanj, na področju Svete Eme je bilo asfaltiranih ogromno dovoznih cest, zaključila pa se je še ureditev ceste Jerčin. Na cestnem področju so bile izvedene še večje investicije, ki so bile sofinancirane iz sredstev Evropske unije, kot je cesta Sveta Ema, VTC 10, ce-sta Podčetrtek–Sodna vas, cesta proti mejnemu prehodu Podčetrtek, ki bo naslednje leto verjetno pridobila še kroži-šče in zapornice. Vse to dokazuje, da smo na tem področju naredili zares veliko. Moram pa omeniti, da vsega skupaj ne bi bilo mogoče izvesti brez pridobljenih evropskih sredstev.

Leto 2009 je bilo po vaših besedah zelo investicijsko, občina pa kljub temu ostaja nezadolžena, kako vam to uspeva?Smo zelo trdi pogajalci, kar se tiče izvajalcev del, zelo po-membno pa je, da večino sredstev pridobivamo z naslova razpisov in zelo malo denarja porabljamo iz občinskega

proračuna. Kljub temu da smo naredili zares veli-ke premike in zelo velike investicije.

Večkrat poudarjate, da človek sam ne more ničesar nare-diti in da je pri vsakem delu pomembno sodelovanje.Že v začetku svojega prvega mandata sem poudarjal, da bom uvedel dobro sodelovanje na vseh segmentih. Le-to se sedaj resnično kaže na vseh področjih. Župan sam namreč ne more narediti ničesar. Lahko lobira in se trudi, da poveže zadeve. V obeh mandatih pa sem imel srečo, da sem imel dober občinski svet in dobro občinsko upravo in da smo ne samo v našem okolju, ampak tudi širše v Sloveniji pokazali, kaj se da narediti z dobrim sodelovanjem. Nenazadnje je treba v vse skupaj vključiti še ostale subjekte v občini, od društev do krajevnih skupnosti in vse občanke in občane. Če ne bi z vsemi dobro sodelovali, ne bi bilo zlatega Olimja in še marsičesa. Tudi pri izgradnji komunalne infrastrukture je treba kdaj pa kdaj potrpeti in 99 odstotkov občanov zelo potrpi in nimamo težav z njihovimi zemljišči, potrebnimi za uresničevanje investicij. Žal pa največ naše energije porabi tisti preostali odstotek občanov, ki nam dajejo preveč dela in izpijejo veliko živcev.

V slovenskem prostoru ste občina, ki spada med najuspe-šnejše pri črpanju evropskih sredstev. Kateri evropski pro-jekti se nam obetajo v bodoče?Že kar nekaj evropskih projektov se izvaja. V delu je kole-sarska steza Imeno–Podčetrtek, drugi tak projekt je projekt 48 ur, ki se nanaša na kanalizacijo v Pristavi pri Mestinju. V naslednjem letu pa se bo s pomočjo evropskih sredstev gradila še kolesarska steza Pristava–Sodna vas–Imeno–Go-lobinjek in Vonarje–Rogaška Slatina ter ceste Jerčin, Belo in še kakšna.

Vse to daje krajem iz leta v leto lepšo podobo, urejenost krajev pa so opazili tudi izven meja naše države. Kaj za ob-čino Podčetrtek pomeni zlata medalja Olimju v tekmova-nju Entente Florale in kaj pomenijo še vsa ostala priznanja, ki so bila v lanskem letu podeljena s strani Turistične zveze Slovenije?Priznanje za zlato Olimje in vsa ostala so se že izkazala za zelo odmevna, saj kljub težkim časom beležimo zelo velik obisk naših krajev, saj se večkrat celo zgodi, da ni več pro-ste sobe. Ljudje prihajajo zares od povsod. Zlata medalja je še pred tem, ko je bila podeljena, poskrbela za še večjo urejenost Olimja. Seveda pa ne moremo mimo velike pro-mocije, ki nam jo je ta medalja prinesla, od velike medijske odmevnosti do mojih sodelovanj v različnih oddajah in še bi lahko našteval. Vse to je poskrbelo, da nas obišče vse več ljudi. Kar se tiče urejenosti krajev, bomo na tem področju še veliko naredili. Potegovali se bomo za gostitelja zaključ-ne prireditve Entente Florale 2011, kar bo vrhunec vsega truda, ki smo ga vložili v urejenost krajev. V naslednjem letu se nam obeta še ocenjevanje kakšnega drugega kraja, ne le Podčetrtka in Olimja, saj menim, da je danes tudi Sveta Ema zelo lepo urejena in bi se jo dalo zelo lepo oceniti.

Občinski svet je že konec lanskega leta sprejel proračun za leto 2010. Ponovno je zelo investicijsko naravnan. Kaj vse se bo torej počelo v letošnjem letu?Spet se bo veliko počelo. Izpostavil bi projekte, ki se dotika-jo komunalne infrastrukture, gradilo se bo kar nekaj kanali-zacij, vodovodov, največji bo vodovod Škofja gora. Premiki se bodo zgodili tudi na področju cestne infrastrukture, seve-da pa bomo poskrbeli za preplastitev cest v različnih krajih in kakšno asfaltiranje še neasfaltiranih cest. V proračunu so sredstva za izgradnjo kolesarskih stez, zapornic pri Termah Olimia, poskrbeli bomo za izgradnjo razglednega stolpa in še marsikaj. Glavna investicija pa bo vsekakor izgradnja vrt-ca, ki bi ga želeli predati namenu že septembra naslednje leto.

14. januar 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Spomnili so se tudi preminulega Janeza Avgustinčiča, ki s svojo vprego ni manjkal na nobeni prireditvi.

Pri urejanju kozolca je bilo opravljenega veliko ur prostovoljnega dela.

Konjske dirke v Imenem so odlično uspele in tudi domači člani so se kot tekmovalci izvrstno izkazali.

Uspešno leto za konje-nico Virštanj ObsoteljeZa člane konjenice Virštanj Obsotelje je bilo leto 2009 ponovno zelo delavno. Veliko pro-stovoljnega dela je bilo opravljenega za do-končanje kozolca in pripadajočih prostorov na hipodromu v Imenem. V mesecu juniju pa so lahko bili ponovno več kot ponosni nase, saj so konjske dirke izpeljali na najviš-jem nivoju.

Konjenica Virštanj Obsotelje je zakorakala v deveto leto svojega delovanja. V letih obstoja so dosegli in naredili za-res veliko. Njihovi zavidljivi vrlini sta zagotovo vztrajnost in velika mera delavnosti, kar je zaznamovalo tudi leto 2009. Na rednem letnem občnem zboru so se zato ponovno po-nosno zazrli v minulo leto. Še preden so predstavili vse opra-vljeno delo, so se spomnili dveh preminulih zvestih članov, Janeza Avgustinčiča, ki s svojo konjsko vprego ni manjkal na nobeni njihovi prireditvi, in Danijela Romiha.Predsednik Matija Lapornik je že v uvodnih besedah pove-dal, da je bilo tudi lansko leto, kot vsako leto do sedaj, za konjenico zelo delavno. Najprej so se lotili barvanja kozolca, kar se je izkazalo za velik zalogaj. V mesecu aprilu so pričeli z aktivnostmi za izgradnjo sanitarij in shrambe ter gramozirali okolico kozolca. Veliko so člani opravili sami s prostovolj-nim delom, za bolj zahtevna dela pa so najeli usposobljene delavce. V obseg njihovega dela spada tudi vzdrževanje hipodroma, kjer so popravljali streho in pomožno ograjo. Konjenica Virštanj Obsotelje ima trenutno v svoji lasti ko-zolec s kaminom, shrambo in sanitarije, kamion za prevoz osmih konjev, ki je zgledno opremljen in vzdrževan, prikoli-co za prevoz dveh konjev in stojalo – boks za obrezovanje kopit. Vse to seveda zahteva redno vzdrževanje, ker pa je prikolica za prevoz konj že dotrajana, si v letošnjem letu želi-jo nabaviti novo. Minulo leto pa so zaznamovale tudi števil-ne prireditve, za katere so poskrbeli člani konjenice Virštanj Obsotelje. Med vsemi zagotovo prednjačijo konjske dirke v Imenem, kjer se je zbrala slovenska elita konj, pa tudi obisk dirk je presegel vsa pričakovanja. Dosegli so velike uspehe. Kar dvakrat je slavil Gregor Ivačič, med nosilce medalj pa sta se uvrstila še Franci Sinkovič in Robi Frece. Pri organiza-ciji so jim pomagali člani šmarske konjenice, predvsem pri izvedbi spretnostnih dirk, zelo uspešen pa je bil tudi zabavni del prireditve. Veselica je zelo dobro uspela predvsem na račun pridnih članov in še nekaterih posameznikov, ki so pri delu pomagali. Skozi vse leto so se udeleževali sejmov, od Jožefovega, Lovrenčevega, Jedrčevega do Kozjanskega sejma, ter bili prisotni na številnih pohodih prijateljskih ko-njenic. Med prvimi je bil lani s konji po poteh Štirinajste di-vizije, ki se ga že kar nekaj let udeležujejo s člani šaleške konjenice, med najpomembnejšimi pa avgustovski pohod konjenice Virštanj Obsotelje, na katerega so povabili člane konjenic, s katerimi sodelujejo. Manjkali niso niti pri prevozu butare velikanke na Virštanju ter prevozu mlaja, organizirali pa so tudi že tradicionalno žegnanje konj, ki je bilo aprila v Bistrici ob Sotli in na Štefanovo še na Bučah. Ker pa so tega dne zaradi prenatrpanosti prestavili žegnanje v Zagorju, ga želijo izvesti na kakšen drug dan v letu.Predsednik Lapornik je povedal, da so si v letu, ki se je pri-čelo, zastavili nekoliko manj obsežen plan dela, vseeno pa dela ne bo zmanjkalo. Želijo postaviti novo ograjo na hipodromu, nakupiti nekaj miz, ki bi jih postavili pod kozo-lec, redno vzdrževati kozolec s prizidkom, želijo pa si kupiti še nekaj oblačil, da bodo izgledali bolj enotni, ter nabaviti

prapor.Ohranili bodo vse prireditve, se udeleževali prireditev, ka-mor jih bodo povabili, ter se trudili, da bi s svojim delom čim bolj promovirali območje, ki ga pokrivajo. Njihovi člani na-mreč prihajajo kar iz treh občin, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli, v lasti pa imajo okrog 250 konj. Medse so sprejeli sedem novih članov: Anteo Mramor, Janjo Jagodič, Mitja Vračuna, Tomaža Agreža, Ambroža Zorenča, Dejana Gril-ca in Antona Goleža. Novi člani so dokaz, da je konjenica še vedno v vzponu, predvsem veliko mladih članov pa na-poveduje, da se za njeno prihodnost ni bati. Njihovo delo je pohvalil ter se jim zahvalil tudi župan Peter Misja. Poudaril je predvsem konjske dirke v Imenem ter jim obljubil, da jim bo tudi v prihodnje stal ob strani. Pohvale in zahvale jim je izrekel tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman in jim zaželel vztrajno ter dobro delo tudi v letu, ki se je pričelo. Za dobro sodelovanje so se jim zahvalili tudi predstavniki društev, želja vseh pa je bila, da sodelovanje ohranijo in nadgradijo. (Zdenka Ivačič)

10 | OKo | 14. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Pohod do spomenika tolarjuPred štirimi leti so v Osredku pri Podsredi po-stavili prvi in edini spomenik tolarju, ki ga je takrat zamenjal evro. Od takrat se ob spo-meniku vsako leto v začetku januarja zbere-jo na pohodu v spomin tolarju.

Idejo za postavitev spomenika sta dala tamkajšnja doma-čina Ivan Godler in Drago Kunej ter planinsko društvo Breži-ce, takoj pa so jo podprli tudi v krajevni skupnosti Osredek in občini Kozje. S skupnimi močmi so spomenik tudi postavi-li. Le-ta je posebnega pomena tudi zato, ker so na mestu, kjer stoji, ob kopanju za vodovod potrebnih jarkov našli tudi rimski denar. V začetku mesec januarja se tako vsako leto zberejo pohodniki in se odpravijo na pohod do spomenika. Zavedajo se, da je bil tolar edina slovenska valuta in je zato še toliko bolj cenjen. Ker pa spomenik tolarju stoji na mestu, kjer je čudovit raz-gled na nadmorski višini 701 metra, je letos padla še ideja o postavitvi razglednega stolpa, od koder bi se pogled raz-prostiral na vso Slovenijo in župan Dušan Andrej Kocman je že napovedal, da bodo začeli voditi aktivnosti za njegovo postavitev.Letošnji pohod do spomenika tolarju se je kljub nič kaj pri-jaznemu vremenu zgodil devetega januarja. Pričel se je pri pobudniku Ivanu Godlerju, od tam pa so se odpravili do središča vasi Osredek in naprej do spomenika, kjer so zaradi slabega vremena zapeli le himno. Nato so se odpravili do domačije Slavka Jagriča, kjer so se izkazali kot izredni go-stitelji, saj so sprejeli prav vse pohodnike, poskrbeli za toplo okrepčilo in pripravili celo kulturni program. Po okrepčilu so se odpravili nazaj proti Godlerju, kjer se je pohod začel in se ob malici še malce družili. Vmes so se ustavili še pri starejši občanki Mariji Kunej iz Osredka 21, ki se je obiskovalcev z županom na čelu, ki niso prišli praznih rok, zelo razveselila. (Zdenka Ivačič)

Spomenik tolarju stoji na točki čudovitega razgleda, zato želijo tam postaviti še razgledni stolp.

Tudi letos so obiskali Marijo Kunej.

Neugodno zimsko vreme pohodnikov ni oviralo.

Jagričevi so v svoj dom povabili vse pohodnike in se izkazali kot izvrstni gostitelji.

Zaradi slabega vremena so ob spomeniku tolarju zapeli le himno.

14. januar 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Predsednik folklorne skupine Mirko Kovačič je podal poročilo o delu in predstavil program za tekoče leto.

Dosedanji strokovni vodja Matej Jagrič je spregovoril o opravljenem strokovnem delu.

Iz gostovanja v Srbiji: nastop na mednarodnem festivalu Čivijada 2009

Mednarodni folklorni festival Kozje 2009: skupni posnetek z najmlajšimi udeleženci festivala

Kozjanski folkloristi na redni letni skupščini sprejeli svoj program delaUmetniško društvo folklorna skupina Kozje je v novem letu prvi delovni petkov večer, ko v skupini običajno potekajo vaje, namenilo letni skupščini.

Predsednik folklorne skupine Mirko Kovačič je prisotne poz-dravil in podal poročilo o delu folklorne skupine v preteklem letu. Delo v skupini je bilo kot tudi predhodna leta zaznamo-vano s številnimi nastopi. Žal je bilo potrebno nekatere na-stope tudi odkloniti, ker so se časovno prekrivali in jih tako ni bilo mogoče izvesti. Skupina daje prednost predvsem tistim nastopom, skozi katere lahko na dostojen način promovi-ra domače kraje in plesno izročilo. Seveda pa je potrebno opraviti tudi marsikateri komercialni nastop, saj le-ti prinašajo finančna sredstva, ki so nujno potrebna za delovanje skupi-ne. Nekateri nastopi so postali stalnica v delovanju skupine. Tako folklorna skupina že vrsto let na trgu vasi Lipa v Termah Olimia v času kresne noči s celovečernim nastopom pripravi tudi prikaz kresovanja. Drugi takšen nastop, ki je vezan na do-ločeno obredje, pa je prikaz martinovanja, ki so ga folkloristi v rekonstruirani obliki nekdanjega martinovanja na Kozjanskem postavili na oder.Seveda pa sta bila tudi lansko leto osrednja pozornost in delo namenjena mednarodnemu festivalu, ki so ga že tretje leto zapored pripravili v Kozjem. Mednarodni festival so pripravili v sodelovanju s folklorno skupino iz Mestinja in z gostujočimi skupinami iz Šabca in Idjije iz Srbije ter iz Češke. Prireditev se je zaključila s predstavitvijo vseh nastopajočih skupin na priredi-tvenem prostoru v Kozjem. Folklorna skupina je že vrsto let članica Zveze ljudskih tradi-cijskih skupin Slovenije, kar ji omogoča mednarodno sode-lovanje in gostovanje na raznih mednarodnih festivalih in prireditvah. V minulem letu so kozjanski folkloristi gostovali na Češkem in nato še v Srbiji ter s svojimi nastopi posredova-li kulturne pretoke v plesnem ljudskem izročilu. Ker pa člane skupine poleg plesa družijo resnične prijateljske vezi, se potru-dijo, da na svojstven tradicijski način poskrbijo za prelomne dogodke v življenju svojih članov. Tako so v preteklem letu pripravili šrango in pred oltar pospremili svojo članico.V preteklem letu je zaradi številnih drugih obveznosti odpove-dal strokovno vodenje folklorne skupine Matej Jagrič. S svojim strokovnim delom je veliko doprinesel k kvalitetnim nastopom in za njegovo sodelovanje mu je ob tej priložnosti predsednik Mirko Kovačič izrekel iskreno zahvalo. Začasno strokovno vo-denje skupine pa bo prevzela Slavica Blažič, ki je nekdaj že strokovno usmerjala delo folklorne skupine. V program dela so poleg že tradicionalnih letnih nastopov vključeni še nekateri komercialni nastopi. Osrednja pozornost pa bo usmerjena v območno srečanje folklornih skupin, ki bo v mesecu marcu v Lesičnem in seveda mednarodnemu folklornemu festivalu, ki ga bodo letos že četrtič zapored organizirali v mesecu maju. V načrtu pa imajo tudi gostovanje v Makedoniji. Poleg nasto-pov bodo v folklorni skupini kot doslej skrbeli za vzdrževanje številnih noš in obutve, strokovno sodelovali z drugimi folklor-nimi skupinami, se trudili pri vključevanju mladih in poskrbeli za prijave na ustrezne razpise. Ob zaključku je skupino pozdravil tudi župan Dušan Andrej Kocman ter se folklorni skupini zahvalil za zgledno sodelova-nje in predstavljanje občine na številnih prireditvah ter pou-daril njen velik pomen pri vzgoji mladih in ohranjanju ljudske-ga plesnega in tudi ostalega izročila. (Jasna Sok)

12 | OKo | 14. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Antonijo je bolezen žal prikovala na posteljo, obiskovalcev z dobrimi željami pa se je vseeno razveselila.

Skupaj s sinom Slavkom in snaho Angelo ter predsednico RK Virštanj Mimico Plevnik

Marija in Slavko sta poročena že 58 let.

Praznični obiski starejših krajanov na VirštanjuŠest prostovoljcev KORK Virštanj se je v decembru sestalo in sklenilo, da bodo obiskali vse člane, jim voščili in izročili koledarje, socialno ogroženim pa izročili tudi hrano, ki so jo prejeli od Območnega združenja RK Šmarje pri Jelšah in od Karitasa Olimje. Obiskali so tudi vse bolne in krajane, stare nad osemdeset let. Na njihovem območju živi kar 28 sta-rejših, dve izmed njih pa jesen življenja preživljata v domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah. V letošnjem letu pa bodo kar štirje krajani dopolnili 89 let. To so Marija Reberšak, Ma-rija Amon, Franc Bah in Marija Toplišek. Vse so obdarili s skromnimi darili, ki so jih nabavili s prostovoljnimi prispevki. Vsi, posebno tisti, ki so nepokretni in v domu, so bili njihovih obiskov zelo veseli. Vsem so zaželeli zdravja in zadovoljstva v krogu svojih najbližjih. Ob koncu obiskov so bili vsi prosto-voljci enotnih misli. Kot že tolikokrat poprej so tudi ob teh obiskih spoznali, da je v življenju potrebno tako malo, da nekoga osrečiš in mu polepšaš starost, ponudiš nasmeh, pri-jaznost in toplo besedo. (Prostovoljci RK Virštanj)

Marija in Slavko Toplišek Letos so se prostovoljci RK Virštanj v decembrskem času pr-vič odpravili tudi na obisk k Mariji in Slavku Toplišku. Marijo, ki je ena izmed najstarejših krajank, so našli za štedilnikom, kjer je kuhala kosilo, njen mož Slavko pa je malce počival, saj je pred tem kljub mrazu delal v vinogradu. Marija je poveda-la, da še sama skrbi za svoje gospodinjstvo, ob velikih pra-znikih skuha kosilo tudi za vso družino. Poročena sta že 58 let in bosta naslednje leto praznovala biserno poroko. Oba sta nasmejana dejala, da je za tako dolg zakon potrebno biti potrpežljiv in veliko delati ter se spominjala tudi poroč-nega dne, ko je bilo zunaj tako blato, da sta komaj prišla do doma. Dela se ne branita niti v jeseni življenja. Slavko še vedno skrbi za kmetijo in pridno pomaga sinu Slavku v vinogradu ter pove, da ima v sinovi kleti še vedno besedo. V zakonu sta se jima rodila hčerka Marica in sin Slavko, ki ga poznamo tudi kot pisatelja. Danes ju razveseljujejo štirje vnuki in pravnukinja ter pravnuk. Povedala sta, da se obi-skov vedno razveselita ter nasmejana dodala, da so vnuki tudi veseli, če jima v žep kdaj stisneta kakšen evro. Prese-nečena pa sta bila tudi nad obiskom prostovoljcev RK in zelo vesela, ker so se spomnili tudi nanju ter povedala, da je njihov obisk sovpadal tudi z obletnico njune poroke. Marija je še povedala, da z možem ne gresta skoraj nikamor in sta najraje doma, sta pa vedno vesela vsakega obiska. (Z. I.)

Obrnila 90. list v knjigi življenjaAntonija Jazbec iz Srebrnika je na dan Svetih treh kraljev praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. In ker je v občini Bistrica ob Sotli v navadi, da člani Rdečega križa in župan obiščejo vse jubilante, so se minulo nedeljo odpravili tudi k Antoniji. Žal je Antonija v zadnjih letih hudo zbolela in je že dve leti priklenjena na posteljo. Zanjo skrbita hčerka Tonica z možem, večkrat pa jo obiščeta tudi vnuka Jože in Marija, ki sta jo vedno razveseljevala s svojimi mladostnimi uspe-hi v šolskih klopeh. Čeprav Antonija obiskovalcev sprva ni prepoznala, jih je ob hčerkini razlagi in pomoči le spoznala. Spregovorila je nekaj besed. Emilija, Lizabeta in župan Jožef Pregrad pa so ji zaželeli predvsem zdravja.

14. januar 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Prihod kolednikov: Ludvik Dobravc, Janko Dobravc in Roman Bratuša

Zapis na vrata domačij

Trije kralji Mirko, Robi in Joži

Trikraljevska zvezda

V Kozjem in okolici Sv. trije kralji tudi letos razveselili domačinePraznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov božične-ga časa. Trije kralji, v ljudskem izročilu Gašper, Miha, Bolte-žar, so po evangeliju modri z Vzhoda, ki so sledili zvezdi in našli novorojenega Jezusa. Božični čas je bil tako na Koz-janskem kot tudi povsod drugod po Sloveniji svojčas pre-preden z raznovrstnimi običaji in obredjem. V navadi so bila predvsem raznovrstna koledovanja. Medtem ko je božično koledovanje na območju Kozjanskega praktično povsem izumrlo, se v nekaterih krajih še ohranja koledovanje na ve-čer pred praznikom Sv. treh kraljev. V Kozjem to izročilo negujejo Janko Dobravc, Ludvik Do-bravc in Roman Bratuša. Janko Dobravc se trikraljevskega koledovanja udeležuje od leta 1975. Vmes so s koledova-njem nekoliko prekinili in ga nato leta 1988 v drugačni se-stavi ponovno obudili. Od tedaj dalje skoraj redno vsako leto opravijo svoj trikraljevski obhod.Tako so se tudi letos na večer pred praznikom Sv. treh kra-ljev odpravili z voščili, dobrimi željami in pesmijo v nekatere vasi in zaselke. Možje so se kot vsa leta doslej na ta obisk predhodno dobro pripravili. Za koledovanje so oblekli že iz-delana »kraljevska oblačila«, s seboj pa so nosili leseno »štal-co«, v kateri so izdelane kartonaste jaslice. V ozadju jaslic so namestili svetilko, ki je osvetljevala jaslice. Tudi letos so svoj prihod naznanili s pesmijo. Domačinom so izrekli vošči-la za zdravje, srečo in zadovoljstvo, ter s pesmijo poklonili blagoslov vsej hiši. Domačine pa so razveselili tudi s svojim napisom »20 - G M B - 10«, s katerim so potrdili svoj obisk. (Jasna Sok)

Trije kralji v fari Polje ob SotliV fari Polje ob Sotli je tradicija Svetih treh kra-ljev stara že veliko let. Zaradi obširnega tere-na so tudi letos Sveti trije kralji hiše obiskovali kar dva večera.

Sveti trije kralji po fari Polje ob Sotli hodijo že več kot deset let. Skupino sestavljajo Joži Ivačič, Robi Babič in Mirko Ko-vačič. Za to priložnost so si pred leti omislili tudi kraljevska oblačila, ki jih je sešila Sonja Černelč. Vsako leto prav za vse, ki jih obiščejo, pripravijo koledar in priložnostno darilce. Letos so vanj zavili sladke dobrote in po hišah voščili vse lepo v letu, ki se je pričelo. Ker pa je hiš v fari Polje ob Sotli zares veliko, vsega dela niso uspeli opraviti v enem večeru. Tako so farane obiskovali na predvečer Svetih treh kraljev in še večer kasneje. S sabo so nosili osvetljeno zvezdo, ki so jo postavili pod okno tistega prostora v hiši, kjer se ljudje ob večerih največ zadržujejo. Najprej so zapeli nekaj trikralje-vskih pesmi, katerim so letos dodali dve novi. Po odpetih pesmih pa so na podboje vrat zapisali 20 G + M + B 10, kar dokazuje, da so hišo obiskali Sveti trije kralji. Sledile so lepe želje o zdravju, sreči, razumevanju v družini in tudi dobri ter obilni letini. Zaradi obilice dela jih je čas povsod priganjal, bili pa so zelo veseli, ker so jih povsod prijazno sprejeli. Vse to je zagotovo lepa zahvala za njihov trud. Kralji Joži, Robi in Mirko so povedali, da z veseljem negujejo staro tradicijo in da bodo to poslanstvo opravljali tudi v bodoče, če jim bo le čas dopuščal. Obiskali so več kot šestdeset hiš. (Z. I.)

14 | OKo | 14. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Skupina kolednikov Šempeter II

Koledniki iz Kunšperka

Sveti trije kralje zopet razveseljevali s pesmijoVsak šesti dan v novem letu je rezerviran za Svete tri kralje Gašperja, Miho in Boltežarja. Ta krščanski praznik je že zelo star in ponazarja 3 može, ki so se prišli poklonit Jezuščku, danes pa se ohranja tako, da se širi s pesmijo.Tako kot že dolga leta so se tudi letos Jože Kunej, Slavko Moškon in Anton Tržan odločili, da nadaljujejo tradicijo in pojejo od hiše do hiše. Sveti trije kralji so letos obiskali kar nekaj krajev: Podsredo, Železno, Vojsko, Veliki dol, Šapolo, Križe, Pečice in Osredek. Ob pesmi, ki so jo prinesli v domove, pa so delili tudi kole-

darje, ki nas bodo spominjali nanje do naslednjega leta, ko bodo zopet obiskali naše domove in nas ponovno razvese-lili s pesmijo. (Jernej Šulc)

Mladi kole-dniki se niso ustrašili zimeNa predvečer praznika Svetih treh kraljev se je v fari Sveti Peter pod Svetimi gorami na pot podalo kar 10 koledniških skupin. V domove so mladi koledniki prinašali blagoslov in veselo sporočilo o rojstvu Božjega deteta. Vsaka izmed skupin je bila zelo lepo opravljena, na poti pa je imela spremstvo odrasle osebe. Zelo pohvalno za mlade kolednike je, da so svoje poslanstvo opravljali kljub zares zimskemu vremenu in se niso ustrašili snega in mrzle zime.Letos bodo darovi, ki se bodo zbrali v Misijonskem središču, namenjeni za izobraževalne, socialne in me-dicinske potrebe v Egiptu, Braziliji, na Madagaskarju, Beninu, Slono-koščeni obali in na Salomonovih otokih. Koledniki se vsem dobrotni-kom iskreno zahvaljujejo za njihove prispevke. V zahvalo in spomin na koledovanje se bodo šempetrski koledniki udeležili vsakoletnega srečanja kolednikov, ki poteka po škofijah. Letos bo to srečanje za našo škofijo v Šentjurju. Tam se bodo seznanili z deželami, kamor bodo romali darovi, in se srečali s kakšnim izmed misijonarjev. Skupaj s sovrstniki si bodo izmenjevali izku-šnje ter se prepustili igri, smehu in zabavi. Zagotovo bo to srečanje prava zahvala za trud mladih ko-lednikov. (Z. I.)

14. januar 2010 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Razigrani koledniki s Križan Vrha

Koledniki Šempeter I

Koledniki Polje - Ples se niso pustili motiti snežinkam.

Koledniki iz Zgornjih Trebč

Koledniki iz Zagaja

Koledniki iz Spodnjih Trebč

Koledniki Dekmanca - Srebrnik

Kolednice iz skupine Hrastje - Črešnjevec so tudi večglasno zapele.

16 | OKo | 14. januar 2010

KOZJANSKI PARK

Prišli so z zvezdo trije kralji …Danes, na dan svetih treh kraljev, ko pišem ta sestavek, se končuje obdobje darovanja, zares se je zaključilo staro leto, minila je čarob-nost praznikov, polnih dobrot in začenjamo novo leto z upanjem na najboljše.Danes smo si v cerkvi lahko natočili blagoslovljeno vodo, da nam bo dom varovala pred vsem hudim.Sledenje naslovu nas hitro privede do vprašanja, od kod pa so prišli ti sveti trije kralji?Cerkev na ta dan, ki ga imenujejo tudi tretji božič, ne slavi svetih treh kraljev, ampak epifanijo – Gospodovo razglašenje. To je bil v začetku edini in osrednji praznik »božičnega časa«. Moralo je miniti več kot tristo let po Kristusovi smrti, da se je uveljavilo praznovanje njegovega rojstnega dne »božiča« na dan 25. decembra. Vzho-dna Cerkev je dolgo obhajala samo praznik epifanije. Pozneje je sprejela tudi praznovanje Kristusovega rojstva, ampak ga je prene-sla na 6. januar. Ta dan je imel v bizantinskem območju starodavno praznično izročilo, ki ga je krščanstvo le za silo prekrilo: bil je praznik vsakoletnega novega rojstva boga Dioniza, boga rodovitnosti in vina.A tudi rimska Cerkev je sprejela praznovanje »epifanije« 6. januarja. Z njo zdaj končuje »božično dobo«, sveto dvanajsterodnevje, s ka-tero je dala, kakor vemo, poganskim »volčjim« nočem novo, blago krščansko vsebino. V 6. stoletju je iz praznika začel izstopati spomin »modrih« z Vzhoda. Cerkev do današnjih dni sicer obhaja samo Gospodovo razglaše-nje, vendar dopušča, da čaščenje »modrih« z Vzhoda v pobožnosti množic prekriva celotno vsebino praznika. Iz evangelija o »modrih« zvemo zelo malo. Omemba modrih ne govori o njihovem številu. Na koncu je obveljalo število tri – glede na darila, ki se omenjajo. Evangelij ne govori o njihovi domovini – Vzhod je zelo širok zemlje-pisni pojem. Od 12. stoletja govorimo o svetih treh kraljih, čeprav niso bili nikoli razglašeni za svetnike. Tudi glede imen je bila najprej velika zmeda, na koncu pa so obveljala imena: Kaspar, Melhior in Baltazar (ljudsko: Gašper, Miha, Boltežar).Legenda nam tudi pripoveduje, da je cesarica sv. Helena odkopa-la grob »svetih treh kraljev« in prenesla njihove ostanke v Carigrad. Kasneje so bili preneseni v Milano, od tam pa jih je cesar Friderik Barbarossa leta 1164 po zavzetju Milana odpeljal v Köln. Ostanki »svetih treh kraljev« so od 12. stoletja privabljali stotisoče romarjev v »Kelmorajn«, med njimi tudi mnogo Slovencev. Srednji vek je spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivo-las – Gašper mladenič dvajsetih let – Boltežar pa mož; tako naj bi simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi trije kralji simbolično predstavljali pogane – Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetitov, Boltežar pa hamitov; zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropejca, Gašperja kot Azijca in Boltežarja kot »Etiopca«, črnca. Tudi darove so jim razdelili: Melhior kot »najstarejši« naj bi podaril Mesiji zlato, ker je Mesija kralj; Gašper kadilo, ker je Mesija Bog; Boltežar pa miro – ker je Mesija človek. Tako jih predstavljajo tudi jaslične figure.Večer pred praznikom sv. treh kraljev je »tretji sveti večer«. Nekoč se je vse dogajalo tako kot na večer pred božičem, samo polnoč-nice ni bilo. Ponavljala se je molitev, kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje prostorov. Posebnost tega domačega obreda je bila, da je gospodar med njim na vrata s kredo zaznamoval s tremi križi začetnice imen sv. treh kraljev in letnico novega leta. Napis je potem ostal do prihodnjega leta. Ponekod so pribijali tudi križce. Seveda je s tem dnem povezanih kar nekaj vraž in pregovorov. Eden od njih pravi: Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli. Ali: Kralji se vrnejo, zimo obrnejo. Velja pa tudi, če je na treh kraljev dan jutranja megla, tisto leto ne bo jabolk. In seveda: O treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva.

S tremi kralji pa je povezana tudi šega kolednikov.Trikraljevski koledniki imajo svoj začetek v srednjeveškem bogosluž-ju. Dramatična obredja so izvajali od srednjega veka najprej ob veliki noči in nato ob božiču. Za poklonitvijo pastirjev, dvogovo-rom z babicama in zibanjem Deteta med božičnim bogoslužjem je nastal za praznik epifanije – Gospodovega razglašenja – prizor s tremi modrimi. Besedila takih obredij so se nam ohranila v zahodni Evropi od 11. stoletja dalje. V začetku je bilo trikraljevsko obredje »predigra« k maši. Vsa dramatična obredja božičnega kroga so se začela družiti v večje celote. Po zastoju v dobi reformacije jih je v

baroku prevzelo ljudstvo. Trikraljevsko koledovanje je dobilo pobude od drugod. Prevzelo je in deloma ohranilo prvine nekdanje trikraljevske obredne drama-tike, kot obhod pa z njo nima neposredne zveze. V tej obliki ga zasledimo šele od srede 16. stoletja dalje. Nastalo je na pobudo šolnikov pod vplivom reformacije in humanizma, ko so stare obli-ke šeg preganjali in nove ustvarjali. Šolarji so pod vodstvom svojih učiteljev kot trikraljevski koledniki hodili pet in voščit »novo leto« pre-možnejšim meščanom, pozneje tudi duhovščini in samostanskim predstojnikom, da so nabrali nekaj darov, s katerimi so se nekaj časa preživljali. Šega se je nato prenesla na kmete, verjetno z dijaki jezuitskih šol, in se naglo razširila. Prva podoba trikraljevskih kolednikov je nürnber-ški lesorez iz časa med 1680 in 1700. Niko Kuret piše o dveh oblikah trikraljevskega koledovanja. Pri prvi obliki gre za »igro«, toda v zelo starinskem obrednem slogu, ki je daleč od danes realističnega igranja; pri drugi pa trije kralji mirujejo in o dejanju v svoji kolednici samo »poročajo«. Iluzijo dramatskega dogajanja naj bi vzbujala njihova preobleka. »Kolednica« ima v nasprotju z dramatsko zvrstjo »kolede« še značilno razčlenitev vse-bine: pozdrav, voščilo, epsko ali lirsko pripoved, slovo in prošnjo za dar. Vsega tega »koleda« kot dramatska zvrst navadno ne pozna. Novejše kolednice se omejujejo navadno le na pozdrav, pripoved in slovo. Najstarejši zapis naše ljudske pesmi in s tem tudi najstarejša znana trikraljevska pesem s slovenskega ozemlja prihaja s Krasa. Pesem je bila objavljena že leta 1607 v italijansko-slovenskem slovarju Fra Alasia da Sommaripa.Do druge svetovne vojne, ponekod še pozneje, se je koledovalo po vsem slovenskem ozemlju. Marsikdaj je prihajalo do sporov pa tudi pretepov med trikraljevskimi koledniki različnih far ali krajev. Prestopiti meje fare ali vasi in koledovati drugje je bil hud prekršek fantovskih šeg. Na predvečer treh kraljev so moški koledniki prepe-vali po hišah. Vendar je razvoj šel svojo pot, večji fantje so koledo-vanje čedalje bolj prepuščali šolarjem. V zadnjem obdobju se koledovanje obuja s pomočjo cerkve – otroci hodijo v spremstvu odraslega naokoli in zbirajo darove za misijone.In da so se prazniki res končali, nam hudomušno pravi tale ljudska: »Trije kralji so potico vkrali, vkrali bi še bika, pa niso 'meli štrika«. (Lu-cija Zorenč)

Na fotografijah so jaslične figure, ki predstavljajo svete tri kralje in njihove spremljevalce in so last Marije Zorenč.

14. januar 2010 | OKo | 17

DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

Jezusova uraDuhovne misli za 2. nedeljo med letom, prvo po božičnih praznikih.Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski, ko spre-meni vodo v vino in začne razodevati svoje božanstvo.Sporočilo Janezovega od-lomka bi lahko strnili v tole misel: Bog je bogat, daru-joči Bog, Bog obilja in rado-darnosti! Kar Bog načrtuje in v stvariteljskem dejanju uresniči, nam razodeva njegovo igrivo in razsipno moč. Tako nam podarja tudi ljubezen in ne samo moč in pamet. Za svatbo v Kani bi verjetno imeli do-volj 200 litrov vina. Jezus pa jim je podaril 600 litrov. Ne samo da ponudi pomoč v stiski, od preobilja praznika preostane še za delavnik. Tega dejanja si ni mogoče razlagati samo z umskimi ra-zlogi. Kadar Bog daruje, se ne ravna samo po umskih kategorijah. Z nasmehom raztrese milijone sončnih sis-temov v vesolje. Spomladi da vzkliti milijardam kalem in se ne vpraša, koliko teh bo ostalo. V vsakem sreča-nju ljubezni daruje milijone semen in nič ni zaman.Človek je drugačen. Človek je varčno bitje. Razumljivo, saj ima na razpolago ome-jeno količino energije. Mora biti gospodaren! Tudi Bog računa, toda to je samo ena dimenzija njegovega

Piše: Franci Strašek, župnik pri Sv. Emi

stvarstva. Bog ni nikakršen stroj. Najlepše, kar prikliče v bivanje, pri njem ni sad nujnosti, temveč osrečujo-čega preobilja.Naši racionalisti in progra-merji, naši puristi in moralisti težko prenesejo svatbo v Kani. V nasprotju je z njiho-vimi mislimi in življenjskimi načeli. Bog pa je druga-čen! Ko bi zmogli biti takšni vsaj malo, ko je on! Jezus v Kani ni razodel samo svoje-ga veličastva; to bi zanj bilo premalo, zato je razodel tudi svojo ljubezen. Kana je najprej razodetje božje do-brotnosti.Kristjanom je evangelij me-rilo njihovega življenja. Iz evangelija skušajo razbrati, kakšen je Bog in kako de-luje. Jasno je, da pri tem ne smejo poskušati, da bi Boga zasužnjili svojim odlo-čitvam, da bi jim moral biti vedno na razpolago. Evan-gelij govori predvsem nese-bičnim. Tako se vprašamo: Kako Bog uslišuje utemelje-ne prošnje? Najprej imamo občutek, da je Bog do pro-šenj zelo zadržan, celo od-klonilen. Mogoče smo celo nezadovoljni in mislimo, da

bi Bog moral hitro reagira-ti in nam s pripravljenostjo ustreči. Da se Bog »obota-vlja«, to je močna izkušnja tudi vernih ljudi. Toda vernih to ne moti.Bog uslišuje naše prošnje glede na neko »uro«. Ni vse vsak čas mogoče in primer-no! Naše prošnje uvrsti v nek širši načrt. Nikakor ne sme-mo egoistično pričakovati izpolnitev naših želja. Marija je kljub grobi zavrnitvi s stra-ni Jezusa vedela, da ima prav. Kljub temu vidi, pristno žensko in pristno versko, mo-goče v nemogočem. Jezu-sova ura »še ni« prišla, toda lahko nastopi in bo kmalu nastopila, ker Jezusu nika-kor ne bi bilo prav, če bi se gostje razšli razočarani. Ma-rijina ljubezniva priprošnja je priklicala mogočno božjo uro. Katoliški kristjani veruje-mo, da je Marija s tem na-stopila trajno »službo« pri Kri-stusu in v Kristusu. Bog usliši prošnje zaradi priprošnje, to pomeni, zaradi ljubezni. Jezus je spregovoril skrivno-stno besedo o »svoji« uri. To je ura, ki je zanj določena in njemu pripada. Govori tudi o uri božjega obiska-nja, o času božje milosti, ki je prebivalci Jeruzalema niso razumeli in je ne izkori-stili. Biričem, ki so ga v noči velikega petka aretirali na Oljski gori, pravi: »A zdaj je vaša ura in oblast teme.« Za dogodki in odločitvami nje-govega življenja torej teče neka ura, na katero gleda

Jezus. Iz nje je čas luči in čas teme, ki je na voljo njego-vim sovražnikom. Primera o uri govori o času, v katerem božja volja preizkuša člo-veka. To je božji načrt, ki se nanaša na ljudi v času, kjer se na svojski način uresniču-je božja volja. Ta ura je tako pomembna, da Kristjani z uro učlovečenja pričenja-mo šteti leta. Kristus je bil zaradi nas poko-ren, ta njegova pokorščina je bila celo časovno dolo-čena. Ni mu bilo vseeno, ali se naj nekaj zgodi danes ali jutri, če je to moralo biti danes narejeno. Kot človek ni bil gospodar časa. Bil mu je darovan – kot vse drugo – od njegovega Očeta. Ta čas ni bil njegov po samo-voljnem sklepu, ampak po pokorščini. Preseneča nas, kako je Jezus v svojem življe-nju do potankosti spolnjeval voljo svojega Očeta. Nad tem resnično strmimo!

Peti trikralje-vski pohodKljub obilnem snegu so se farani fare Sveti Peter pod Svetimi gorami letos petič odpravili na trikraljevski pohod. Pred petimi leti je imel namreč pev-ski zbor iz Zreč v tamkajšnji farni cerkvi koncert, potem pa so se pevci skupaj s farani odpravili z baklami in lučkami peš na Svete gore, kjer so zapeli še nekaj pesmi. Od takrat vsako leto do-mači farani poromajo na Svete gore. Letos se je kljub pravemu zimskemu vremenu pohoda spet udeležilo kar lepo število pohodnikov. Hoja je tra-jala približno eno uro, na Svetih gorah so imeli mašo, društvo vinogradnikov in kletarjev pa je poskrbelo za kuhano vino in čaj. (Z. I.)

Fotografija udeležencev enega izmed pohodov v preteklih letih.

18 | OKo | 14. januar 2010

NASVETI

VINO COOL7. januarja je bila v Europarku v Mariboru otvoritev razstave in predstavitev medna-rodnega projekta, ki bo obogatil in povezal turistično ponudbo vinskih cest slovensko-avstrijskega območja.

Projekt VINO COOL – vino, kultura, kulinarika, vreden dober milijon evrov, v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007–2013 vodi Zavod za turizem Maribor v sode-lovanju s partnerji, med katerimi je tudi Razvojna agencija Sotla. Konference so se prav tako udeležili predstavniki lo-kalnih turističnih organizacij Obsotelja in Kozjanskega, med njimi tudi direktorica TIC-a Podčetrtek Fanika Šket, ki bodo v okviru projekta poskrbeli za čim boljšo predstavitev naše-ga vinorodnega okoliša.Izbrano projektno območje 13 vinskih cest v Sloveniji in v Avstriji je prostor, ki pripada istemu zgodovinskemu, zemlje-pisnemu in kulturnemu okviru. Zaradi mej, ki so ovirale pre-tok ljudi in idej, je bilo področje turizma premalo poveza-no, posamezne regije pa različno tržno prepoznavne. Cilj in namen projekta je povezati celotno projektno območje – povezati velike potenciale v skupne tematske turistične proizvode. Projekt bo pospešil razvoj turistične ponudbe na vinskih cestah in povečal prepoznavnost celotnega obmo-čja s ponudbo pristnih, na človeka blagodejno delujočih vinsko-kulinaričnih doživetij, ki bodo predstavljala preplet bogate lokalne tradicije vinsko-kulinarične kulture in sodob-nih pristopov.Razstava Ampelografske upodobitve sort vinske trte, ki bo

Predstavitev vinskih ponudnikov projektnega območja, tudi VTC 10.

Enološka sred-stva za čiščenje vina - 2. delPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Različna čistilna sredstva bodo različno delovala na po-samezno vino. Za določitev optimalne količine dodatka čistilnih sredstev je potrebno predhodno opraviti čistilne predposkuse, ki običajno potekajo tako, da dodamo raz-lične količine določenega čistilnega sredstva v več vzorcev istega vina. Po čiščenju se vzorce senzorično oceni, potem pa se izbere najustreznejša količina. Pri pripravi čistilnega sredstva je potrebno uporabiti enak postopek, kot je bil uporabljen v predposkusu.Mešanje je zelo pomembno, saj zagotavlja enakomerno porazdelitev čistilnega sredstva v vinu. To lahko dosežemo s stalnim mešanjem in počasnim dodajanjem sredstva. Sred-stva, ki so v obliki prahu, je pred dodajanjem potrebno raz-topiti v vodi. Čistilnega sredstva ni dobro rehidrirati v vinu, ker je v tem primeru manj učinkovito, ampak v vodi po na-vodilih proizvajalca. Količina izbranega čistilnega sredstva in čas kontakta med sredstvom in vinom morata biti mini-malna. Samo na podlagi rezultatov čistilnega predposkusa lahko določimo optimalno količino čistilnega sredstva, ki

zagotavlja stabilnost vina in zadovoljiv čistilni učinek.Osnovni napotki in priporočila za čiščenje vina:- uporabimo samo najmanjšo potrebno količino čistilnega sredstva (predposkus),- uporabimo samo čistila z največjo čistostjo, brez neželenih vonjev in okusov, - čas kontakta omejimo na toliko, da je reakcija zaključena s tvorbo usedline,- trajanje kontakta med sredstvom in vinom lahko zmanjša-mo s filtracijo (ne čakamo klasične tvorbe usedline),- čistimo vina s čim manjšo vsebnostjo ogljikovega dioksida, ki preprečuje usedanje delcev, - vina z nižjo pH vrednostjo potrebujejo manj čistilnih sred-stev,- za rehidracijo čistilnih sredstev je boljša deionizirana, demi-neralizirana ali destilirana voda,- beljakovinska čistilna sredstva (npr. bentonit) so bistve-no bolj učinkovita pri odstranjevanju fenolnih spojin pri nižji temperaturi (10 °C),- na učinkovitost čistilnega sredstva vplivajo: količina, pH, vsebnost kovin, temperatura, prisotnost CO2 in predhodna obdelava vina.O »prečiščenju« vina govorimo, kadar v vinu preostane pre-sežek čistilnega sredstva, kar praktično povzroča motnost ali nestabilnost v bistrosti vina. Enostaven test za ugotavlja-nje »prečiščenja« vina je dodatek 0,5 g tanina na 1 liter vina. Če je vzorec vina po 24 urah ponovno bister, smo verjetno uporabili prevelike količine čistilnega sredstva.Postopek bistrenja ali filtracije in dodatek čistilnih sredstev naj ne bi imela bistvenega vpliva na osnovne komponente vina (alkohol, barva, nepovreti sladkor, kislost in pH), razlika se pokaže predvsem v vsebnosti dušikovih spojin, fenolnih spojin ter aromatičnih snovi. Zmanjšanje posameznih kom-ponent vina z različnimi čistili je odvisno od vrste čistila in predhodnih obdelav vina.

v Europarku na ogled do 21. januarja, pa predstavlja izbor najzanimivejših izmed 126 ohranjenih dragocenih upodo-bitev grozdov, listov, vitic in jagod, ki sta jih ustvarila bra-ta Kreuzer, umetnika graškega bidermajerja iz 19. stoletja. Upodobitve imajo veliko dokumentarno vrednost, saj je med njimi veliko takih, ki jih danes pri nas več ni. So dra-gocen ampelografski dokument, ki priča o pestrosti sort na Štajerskem pred več kot 150 leti, v času, ko je tod deloval tudi nadvojvoda Janez, ki je s svojimi izjemnimi prizadevanji postavil temelje razvoja štajerskega vinogradništva. (M. B.)

14. januar 2010 | OKo | 19

OTROŠKO OKO

Za nagrado v kinoOtroci iz Zagorja so med letom pridno nasto-pali in popestrili veliko prireditev v kraju, zato so si ob koncu leta prislužili lepo nagrado.

Kulturno društvo je za vse organiziralo ogled kinopredstave v Celju. Glavna organizatorka je bila Marjetka Polšak, karte pa je priskrbel predsednik društva Dani Zalokar. V ponede-ljek po božičnih praznikih so se kar z avtobusom odpeljali v Celje. Vožnjo jim je za Božička podaril sokrajan Marko Za-lokar. Najbolj navdušeni so bili najmlajši otroci, saj so si ogledali risani film Jelenček Niko, ki je vse skupaj popeljal po čarobni Božičkovi deželi. Po predstavi pa so si v Šentjurju ogledali še znamenite Žličarjeve jaslice. Otroci so z zanimanjem obču-dovali pisano razstavo jaslic, kapelic, cerkvic in pokrajin. Skupaj s prijatelji in mamicami naših najmlajših je tako mini-lo prijetno popoldne, ki je še bolj polepšalo praznične dni. (Mojca Kolar)

Pripravljajo se na zimovanjeV vrtcu Pikapolonica v Bistrici ob Sotli so se pričeli pripravljati na zimovanje, ki se bo letos od 18. do 20. januarja odvija-lo na Arehu. Zimski izleti, hoja, različne igre na snegu in s snegom ter sankanje so pripravljalne dejavnosti za učenje smučanja. V bistriškem vrtcu jih izvajata vzgojiteljica Urška Sovinc in pomočnica vzgojiteljice Julanda Kralj. Otroci z njimi dobijo pozitiven odnos do zime in do snega, hkrati pa se krepijo in utrjujejo. Otroci so si v vrtcu celo na-redili papirnate smuči in se navajali na izmenično podrsa-vanje. (OKo)

V kinu je zelo zabavno.

Pred odhodom dogodivščinam naproti

Otroci so z zanimanjem opazovali jaslice.

Igre na snegu so zelo zabavne.

Komaj že čakajo, da se odpravijo na zimovanje.

Tudi na smučke so stopili.

20 | OKo | 14. januar 2010

OTROŠKO OKO

Slastne pice so na koncu tudi pojedli.

Otroci so se razveseli čokoladnih lizik in mandarin.

Lepega snežaka velikana sta naredila Pika in njen ati Boštjan Ceraj.

Snežaka velikanaSneg je minuli teden največ radosti prinesel otrokom, ki so v vseh snežnih radostih neskončno uživali. Nastajali so sneža-ki, po zraku so letele snežene kepe … Škoda le, da je veliko snega prehitro skopnelo. Nekaj zimskih utrinkov pa je na sli-kah vseeno ostalo.

Zadnji delovni dan kuharice SlaviceZadnji delovni dan je danes že upokojena kuharica OŠ Le-sično Slavica Čepin vse otroke počastila s čokoladno lizi-ko in mandarino. Učenci 1. razreda pa so ji narisali vsak po

Slastne piceV okviru obeh oddelkov podaljšanega bivanja v osnovni šoli Bistrica ob Sotli gredo učenci na povabilo učiteljice Ma-rinke Šipec večkrat v gospodinjsko učilnico. Tam so že pekli zimske hišice, pujske iz testa, minuli teden pa tudi slastne pice, ki so jih na koncu z užitkom pojedli. (OKo)

Kuharica Slavica je bila albuma z risbicami zelo vesela.

eno risbico, kjer so upodobili njo v kuhinji. Risbice so speli v album in ji ga podarili pred malico. Bila je res vesela in ganjena. (OKo)

Snežaka velikana so postavili v Dekmanci. Meril je skoraj tri metre. Urška in Luka Vahtarič sta ga naredila s pomočjo strica Jožija in atija Zorana. Izdelovali so ga celo popoldne, si pomagali celo s traktorjem in z desko za sneg.

14. januar 2010 | OKo | 21

ŠPORT

Trening tekma pred številnimi gledalciV večnamenski športni dvorani v Podčetrtku so že drugič trening slovenske moške repre-zentance odprli za javnost. Slovenska izbra-na vrsta se je v okviru treninga pomerila z iz-brano vrsto Srbije. Po zelo dobrem odzivu na prvi, za javnost odprti trening slovenske moške rokometne reprezentance v novi večna-menski športni dvorani v Podčetrtku, so tudi trening, ko se je naša izbrana vrsta pomerila z reprezentanco Srbije odprli za javnost. Dvorana je bila tudi tokrat kljub dopoldanskem času polna gledalcev, ki so si želei ogledati kao so naši fan-tje že pripravljeni na letošnjo največjo in zanje najpomemb-nejšo preizkušnjo v rokometnem dresu Slovenije. Zaradi težav s poškodbo kolena je bil zgolj v vlogi opazoval-ca Aleš Pajovič, ki je prav na dan trening tekme praznoval rojstni dan. Na srečo so bili zdravniki glede njegove poškod-be optimistični in so mu priporočili le počitek, zato tudi na turnir v Aarhus na Dansko ni tekmoval. S poškodbami pa se je ubadala tudi srbska izbrana vrsta, saj je ni branil vsem dobro znani Dejan Perić, nekoč vratar Celja Pivovarne La-ško. V prvem polčasu je slovenska ekipa vodila le dvakrat, pri 1:0 in 2:1, ves preostali čas pa so imeli pobudo naspro-tniki iz Srbije. Veliko bolj učinkoviti so bili namreč v napadu, veliko delo pa je opravili tudi njihov vratar Darko Stanić, ki je v prvem polčasu zbral kar 10 obramb. Na drugi strani je ves čas prvega dela branil Gorazd Škof in pristal pri šestih obrambah. Slovenski rokometaši so naredili veliko napak v napadu, kar se je seveda poznalo na rezultatu, ki je bil ob polčasu 11:15 v prid reprezentance Srbije. Tudi v drugem polčasu so Srbi pod vodstvom vseskozi vodili in ob koncu priigrali razliko kar devetih golov. Tekma se je tako zaklju-čila z rezultatom 33:24. Po šestdesetih minutah tekme pa sta se selektorja odločila še za 15-minutno nadaljevanje, v katerem so na obeh straneh dobili priložnost igralci, ki prej niso igrali. Tokrat je Slovenija zmagala z 12:6, skupen izid pa je bil 39:36 za Srbijo. Gledalci v nabito polni dvorani so tako lahko še zadnjič pred prvenstvom Stare celine v živo videli slovensko izbrano vrsto, ki bo v Innsbrucku igrala v skupini C skupaj s Švedsko, Nemčijo in Poljsko. Po pripravljalnih tekmah na mednarodnem turnirju v Aar-husu na Danskem se je naša izbrana vrsta ponovno vrnila v Podčetrtek v Terme Olimia. Danes jih bo na občini sprejel župan Peter Misja, jutri pa sledi še zadnja novinarska konfe-renca rokometne zveze Slovenije pred odhodom na evrop-sko prvenstvo, kjer bomo zanje stiskali pesti tudi mi. (vir: RZS, Zdenka Ivačič)

Dvorana je bila tudi tokrat kljub dopoldanskem času polna gledalcev Tekmo je budno spremljal tudi župan Peter Misja

Pred pričetkom tekme slovenske in srbske izbrane vrste

Ena izmed lepših akcij v napadu

Gol srbskega vrataja je bil prava trdnjava

22 | OKo | 14. januar 2010

ŠPORT

KK Terme Olimia Podčetrtek - članiUspešen uvod v drugi del sezone

12. kolo 2. SKL - vzhodUnion Olimpija mladi - KK Terme Olimia Podčetrtek 62 : 79Gobec 19, Štahl 15, Abramovič 12, Maček 10; Vončina 17

S tekmami 12. kola se je pričel drugi del sezone v 2. SKL - vzhod. Podčetrtški košarkarji so na prvem gostovanju pri ekipi Union Olimpija mladi potrdili dobro formo iz prvega dela in zanesljivo premagali Ljubljančane. Omeniti moramo, da je pred pričetkom drugega dela sezone vse podčetrtške navijače in košarkarske navdušence razveselila vest, da je KK Terme Olimia Podčetrtek okrepil »skoraj« domačin Andrej Maček. 26-letni organizator igre je prav gotovo do sedaj ena izmed najbolj zvenečih okrepitev kluba iz Podčetrtka, saj je do sedaj igral za nekaj najboljših sloven-skih klubov (Šentjur, Pivovarna Laško, Slovan) in bil v dresu Šentjur-ja tudi najboljši asistent prve lige ter udeleženec All stars tekme ob dnevu slovenske košarke. Z igralcem takega kova in trenutnim igralskim kadrom so ambicije trenerja Ervina Dragšiča veliko bližje realnosti. Tukaj gre tudi pohvala vodilnim v klubu, ki so znali pra-vočasno odreagirati in privabiti Mačka v to ambiciozno ekipo. Mladi Ljubljančani, ki so v prejšnjih sezonah Podčetrtčanom ve-dno povzročali veliko preglavic v njihovi mali dvorani Hale Tivoli, so bili tokrat povsem nemočni. Že do polčasa so zaostajali za 15 točk, po odmoru pa se je razlika samo še povečevala. Najvišja je bila ob zaključku 3. četrtine, in sicer 27 točk. Trener Dragšič je lahko tako v zadnjem delu ponudil priložnost tudi ostalim igral-cem, ki so se prav tako izkazali. Žal pa je popolno gostovanje 25 sekund pred koncem pokvarila huda poškodba Kačareviča, ki je ob padcu doživel spinalni zlom podlahtnice in koželjnice, tako da je zanj sezona že končana. Želimo mu čimprejšnje okrevanje. Še strelci: Gobec 19, Štahl 15, Abramovič 12, Maček 10 (9 asi-stenc), Teržan 7, Plavčak 7, Trupaj 5, Hunski 2, Počivavšek 2. V naslednjem kolu bodo igralci KK Terme Olimia Podčetrtek igrali še z eno ljubljansko ekipo, saj v goste prihaja Ilirija. Tekma bo ob 19. uri v novi večnamenski športni dvorani. Vljudno vabljeni!

Mesto Ekipa Točke1 Radenska Creativ 242 ALTE Bistrica 223 Terme Olimia 214 Ježica 205 Pakman Celje 196 Ilirija 187 Calcit Mavrica 178 Union Olimpija m 179 Podbočje 1610 Dravograd 1511 Lastovka Domžale 1412 Vrani 13

KK Terme Olimia Podčetrtek je okrepil »skoraj« domačin Andrej Maček.

Rok Gobec je prispeval največ točk.

Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" KozjanskoREZULTATI 4. kroga - I. LIGA: 10. 1. 2010 Trgovine Polje 1 : Elektro Kunst ŠD Buče 9:0Avtoservis Strašek Lemberg : Rogaška 1 prestavljenoMoj mesar Jože : Dravski veterani 4:5NTK Ponikva : Trgovine Polje 2 8:1TKK Vezenje EP prost

LESTVICA PO 4. KROGU - I. LIGA: 1. MOJ MESAR JOŽE 72. DRAVSKI VETERANI 73. ROGAŠKA 1 64. TRGOVINE POLJE 1 55. ELEKTRO KUNST ŠD BUČE 56. TKK VEZENJE EP 47. AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 48. NTK PONIKVA 39. TRGOVINE POLJE 2 3 KOMENTAR:S tekmami četrtega kroga so se prvič v letu 2010 pomerili tekmovalci v ligi namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. Derbi kroga je bila tekma med ekipama Moj mesar Jože in Dravski veterani. Z najtesnejšim izidom je bila boljša ekipa iz Maribora in tako vodilni ekipi prizadejala prvi poraz. Brez poraza je le še ekipa Rogaška 1, ki pa ima še tekmo manj. Drugi tekmi sta bili precej manj izenačeni. Trgovine Polje so ekipo Elektro Kunst Buče ugnale z najvišjim možnim re-zultatom, v derbiju začelja lige pa je do prve zmage prišla ekipa NTK Ponikva.

Strelska liga »GraviArt« KozjanskoREZULTATI 5. kroga: 8. 1. 2010 ŠD Bistrica 1 : SD Dren 2 1420 : 1172(Posteržin 361, Turk 319) ŠD Buče 1: ŠD Bistrica 2 1427 : 1327(Kunst L. 361, Domitrovič B. 339) Pivovarna Lipnik: ŠD Buče 2 1325 : 1181(Fajs 354, Frece B. 331)SD Dren 1 prost

LESTVICA PO 5. KROGU: 1. ŠD BISTRICA 1 92. ŠD BUČE 1 83. PIVOVARNA LIPNIK 74. SD DREN 1 75. SD BISTRICA 2 66. ŠD BUČE 2 47. SD DREN 2 4

KOMENTAR:Ekipe strelske lige »GraviArt« Kozjansko so se v tekmah pe-tega kroga pomerile prvič v letu 2010. Presenečenj ni bilo, saj so favoriti zabeležili zanesljive zmage. Še najbolj se je zmagovalcem približala ekipa Bistrica 2, ki pa je še vedno zaostala za točno sto krogov.

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

14. januar 2010 | OKo | 23

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekZa nami je tudi tretje kolo ZLMN Podčetrtek. V osmih tek-mah ni prišlo do nobenih presenečenj, saj so favoriti zane-sljivo opravili svoje delo. V vseh osmih tekmah so bili rezultati zanesljivo v prid zmagovalcem, tako da se ni nobeno sre-čanje končalo z manj kot tremi zadetki razlike. Po treh kolih ostajata še vedno dve neporaženi ekipi. To sta Rajmax kot vodeči v skupini A in Loka Bar Mare iz skupine B. Trenutno najboljši strelec pa je Alegro (Intermak) z devetimi zadetki.

3. KROG 10. 1. 2010 ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN : ENERGI 7:3 Blaževič (2), Volavšek (1), Plavčak (1), Šket (1), Vrečko (1), Fridl (1) – Artnjak (2), Jakopina (1) BMW CLUB : RAJMAX 0:5Kosernik (3), Črnoša (1), Svetelšek (1) ŠD IMENO U14 : LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 1:19Bovha N. (1) – Iskrač (5), Hrovatič A. (5), Hrovatič G. (3), Hrovatič R. (3), Mastnak (2), Čauš (1) ŠD PODSREDA : ŠD KOZJE MLADI 9:0Novak (4), Kužner (3), Jagrič J. (2) TERME OLIMIA : LOKA BAR MARE 2:5Gubenšek (1), Stres (1) – Doberšek (3), Žafran (1), Užmah (1) BISTRICA MLADI : ŠK VIRŠTANJ 1:4Strnad (1) – Bovha T. (1), Kamenšek (1), Lupše (1), Čonč

V zimski ligi malega nogometa Podčetrtek, ki se odvija v novi večna-menski športni dvorani, igra kar 16 ekip.

(1) BAR KRANER : CVUR PRISTAVA 4:1Omerzu S. (1), Črnelč (1), Muškon (1), Omerzu F. (1) – Žličar P. (1) ŠD BUČE : INTERMAK 3:6Šket P. (1), Strle (1), Ivanc (1) – Alegro (4), Lončar (1), Omerzu (1)

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 3. KROGU: SKUPINA A 1. RAJMAX 9 2. ŠD PODSREDA 73. ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN 74. LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 6 5. BMW CLUB 3 6. ENERGI 37. ŠD KOZJE MLADI 08. ŠD IMENO U14 0

SKUPINA B 1. LOKA BAR MARE 9 2. ŠK VIRŠTANJ 73. INTERMAK 64. CVUR PRISTAVA 4 5. BISTRICA MLADI 3 6. TERME OLIMIA 3 7. BAR KRANER 3 8. ŠD BUČE 0

LESTVICA STRELCEV PO 3. KROGU: 9 zadetkov: Alegro (Intermak) 8 zadetkov: Iskrač (Loški Hopsi Alfagrad), Novak (ŠD Pod-sreda) 7 zadetkov: Hrovatič A. (Loški Hopsi Alfagrad)

24 | OKo | 14. januar 2010

POLICIJA, KRAJEVNI MOZAIK

Prepir med sosedoma10. januarja je občan z območja Zibike sporočil, da ga na njegovem dvorišču z manjšim žepnim nožem napada sosed. Ob prihodu na sam kraj so policisti ugotovili, da je kršitelj kraj že zapustil. Med samo gro-žnjo pa je osumljeni oškodovancu na osebnem vozilu poškodoval pnevmatiko. Kršitelj je bil izsleden, na kra-ju mu je bil izdan posebni plačilni nalog po ZJRM in zo-per njega sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari in ogrožanje varnosti.

Prehitra vožnja v naseljuPolicisti so opravljali kontrolo hitrosti z laserskim me-rilnikom hitrosti v naselju Pristava pri Mestinju. Med kontrolo cestnega prometa je bil izmerjen voznik to-vornega vozila, kateri je z vozilom vozil s hitrostjo 93 km/h. Pri kontroli dokumentov je bilo ugotovljeno, da je kršitelj tujec, in sicer državljan Kosova. S sklepom o začasnem odvzemu tuje listine so mu bili zaseženi do-kumenti, naslednji dan pa je bil sproveden v takojšnji postopek k dežurni sodnici. S sodbo o prekršku je bil tujec denarno kaznovan s 400 evri kazni in s tremi ka-zenskimi točkami.

Predrzna vožnjaV večernem času dne 11. januarja je v kraju Buče voznik OA zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola povzročil prometno nezgodo. Vo-znik je v prometni nezgodi zadobil telesne poškodbe v predelu glave, nudena mu je bila prva pomoč v ZD Šmarje pri Jelšah. Sopotnika v vozilu nista zadobila te-lesnih poškodb. Zaradi suma storitve kaznivega deja-nja predrzne vožnje je bila obveščena državna tožilka na OS Celje, katera bo dejanje preganjala kot kazni-vo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu.

Martina v oddaji Na zdravjeV eni izmed prvih letošnjih oddaj Na zdravje, ki jo lahko spre-mljamo na nacionalni televiziji, bomo lahko za hip ugledali tudi Martino Černelč iz Bistrice ob Sotli. Martino vsi poznajo kot vedno nasmejano dekle, ki ima veliko prijateljev. Ne-kaj jih je tudi na Bizeljskem, kjer je doma njena prijateljica Vesna Domitrovič, s katero med drugim skupaj prepeva-ta v bistriškem zboru. Vesna jo je povabila, da se skupaj z Bizeljanci udeleži oddaje Na zdravje, kjer se je predstavila občina Brežice, saj je kot tekmovalka v izbiranju najboljše »kelnarce« bilo dekle njihove gore list. Martina je tako se-dela med navijači, ki so predstavljali Društvo ljubiteljev bi-zeljčana. V oddaji so med drugim nastopili Pihalni orkester Kapele, Ansambel Lojzeta Ogorevca, Slovenski zvoki, skrit je bil Primož Kozmus, nastopila pa je še Rebeka Dremelj. Marti-na je konec oddaje izkoristila za fotografiranje z nekaterimi zvezdniki, kaj vse se je v oddaji dogajalo, pa si boste lahko ogledali v jutrišnji oddaji Na zdravje. (OKo)

Novo odprtje Še baraŠe bar v Imenem je bil nekaj dni zaprt. Vzrok za za-prtje je bila nova najemnica lokala Marjana Centrih Ferlič, ki ga je prevzela od lastnice Zlatke Šelekar. Ne-kaj dni zaprtja je Marjana izkoristila za manjše lepotne popravke, nato pa ga za obiskovalce znova odprla minulo soboto. Bilo je veselo in zabavno, Marjana pa si seveda želi, da bi bilo toliko obiskovalcev kot na otvoritvi kar vsak dan. (OKo)

Mc BoS vabi:Ustvarjalna delavnica z Mojcej Marucelj

V petek 15.01.2010 ob 16:00 v e-točki Mc BoS.Tokrat bomo v Mc BoS ustvarjali nakit in lovilce sanj. Vablje-ni!

Zakaj so otroci naši učitelji? Predavanje Irene OmanV soboto 16.01.2010 ob 10:00 v e-točki Mc BoS.

Irena Oman je osnovnošolska učiteljica slovenskega in nemškega jezika, ki se že 10 let ukvarja z metodami narav-nega zdravljena duše in telesa. Je svetovalka za medse-bojne osebne in poslovne odnose in ima večletne izkušnje prav z otroki. Več o predavateljici na spletni strani: www.zivljenje-z-duso.com.Vabljeni!

Martina z Boštjanom Romihom

Marjani je pri delu za šankom na pomoč že priskočila hči Lara.

14. januar 2010 | OKo | 25

PRIREDITVE, AFORIZMI

Mali oglasiZAPOSLITEVNudim varstvo otrok v okolici Podčetrtka in inštrukcije an-gleškega ter nemškega jezika. (070 327 578)

Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.

RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03 58 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Tema: KOLINE1. Nekateri ljudje obožujejo stare čase in koline. Ker se je na njih pelo z dušo in klalo s srcem.

2. So časi, ko nam že gredo koline na jetra.

3. V kupljenih pujskih (za zakol) se tu in tam dobro proda tudi njihova zadnja večerja.

4. Noben sloj prebivalstva ni več tako reven, da bi redil svinje za mast.

5. Koline morajo miniti, da se lahko znova vrne apetit.

Koče (Bistrica ob Sotli), 11. januarja 2010

Tonči Babič

Odpiralni čas knjižnic: Knjižnica Šmarje pri Jelšah: pon, petek: 10.00 – 18.00sreda: 8.00 – 18.00torek, četrtek: 7.00 – 15.00sobota: 7.30 – 12.30 Enota Podčetrtek: ponedeljek, četrtek: 12.00 – 17.00torek: 10.00 – 15.00

Enota Bistrica ob Sotli:torek: 10.00 – 15.00petek: 13.00 – 18.00

Enota Kozje: torek, petek: 13.00 – 18.00četrtek: 10.00 – 14.00vsak prva in tretja sobota: 10.00 – 12.00

Enota Lesično: ponedeljek: 12.00 – 14.00vsak druga in četrta sobota: 9.00 – 11.00

26 | OKo | 14. januar 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

PREPUSTITE NAM SKRB ZA LASE.Izžrebani so bili: Franci Prah, Imeno 46, 3254 PodčetrtekJan Šelekar, Olimje 7, 3254 PodčetrtekDragica Turk, Bistrica 15, 3261 Lesično

Praktične nagrade podarja FRIZERSTVO SIMONA iz Imenega.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 27

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 18. 1. 2009, na naslov: Časopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek

14. januar 2010 | OKo | 27

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

- AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN)

- 30 LET GARANCIJE

- UGODNE CENE DODATKOV

- UGODNA DOSTAVA

- POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

28 | OKo | 14. januar 2010