Lovrenške narečne besede in sodobnost

2

RAZISKOVALNA NALOGA

OSNOVNA ŠOLA LOVRENC NA POHORJU

LOVRENŠKE NAREČNE BESEDE IN SODOBNOST

Slovenski jezik

Mentorica: Marija Osvald Novak, prof.

Avtorici: Gaja Novak

Ajda Novak

Lovrenc na Pohorju, februar 2010

Lovrenške narečne besede in sodobnost

3

POVZETEK

Zamisel za raziskovalno nalogo je nastala ob prebiranju spletnega slovarja lovrenških

narečnih besed, ki so ga začeli pomladi 2009 polniti različni avtorji. Zanimalo naju je, koliko

so te besede ţive med mladimi najinih let v našem kraju, poleg tega pa naju je zanimalo tudi,

kako so se te narečne besede razvijale, kakšen je njihov knjiţni pomen in če se da iz njih

razbrati značilnosti lovrenškega narečja. Ker je naslov slovarja Slovar lovrenških narečnih

besed, naju je zanimalo tudi, ali te besede poznamo samo pri nas, v Lovrencu, ali pa jih morda

poznajo tudi v sosednjih krajih. S pomočjo ankete sva skušali ugotoviti, kateri sosednji večji

kraj, Ruše ali Radlje ob Dravi, je narečnemu govoru Lovrenca bliţji. Hkrati sva ţeleli

ugotoviti tudi, kakšen je odnos najinih vrstnikov, torej šestošolcev, do narečij.

SUMMARY

The idea for the survey came up when we were reading a dicitonary of Lovrenc dialect words,

which is edited on internet pages and was started to be filled in in spring 2009 by various

authors. We wanted to know if the words are still spoken among pupils at the age of 11 or 12.

We tried to find the choosen dialect words in the etimological dictionary and in the dictionary

of Slovene language. We wanted to know if there is any typical feature of the Lovrenc dialect

in this words. We were anxious to know if pupils of the same age in the nearest towns of Ruše

(10 km form Lovrenc to the east) and Radlje ob Dravi (25 km from Lovrenc to the west)

know and speak the words to find which town is closer to Lovrenc according to the dialect.

We also wanted to find out what is the attitude to speaking dialect among the six-class

primary school mates.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

4

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................................... 3

2. TEORETIČNI DEL ................................................................................................................................... 3

3. EKSPERIMENTALNI DEL........................................................................................................................ 4

4. REZULTATI............................................................................................................................................ 4

4.1 SAMOSTALNIKI .............................................................................................................................. 4

4.1.1 ČVEŠPL .................................................................................................................................... 4

4.1.2 ČRIEŠNA .................................................................................................................................. 5

4.1.3 ESIH ......................................................................................................................................... 6

4.1.4 FLEK ........................................................................................................................................ 6

4.1.5 GNOR ...................................................................................................................................... 6

4.1.6 GROBN .................................................................................................................................... 7

4.1.7 KOJTER .................................................................................................................................... 8

4.1.8 LAUŽENK ................................................................................................................................. 8

4.1.9 OHCET ..................................................................................................................................... 9

4.1.10 POČNI.................................................................................................................................... 9

4.1.11 ŠPIŠEK ................................................................................................................................... 9

4.2 PRIDEVNIKI .................................................................................................................................. 10

4.2.1 ČODRAV, ŠČODRAV .............................................................................................................. 10

4.2.2 LAJNAST ................................................................................................................................ 10

4.2.3 MEDL .................................................................................................................................... 11

4.2.4 POHJEN ................................................................................................................................. 12

4.2.5 ŠIKAN .................................................................................................................................... 13

4.2.6 ŠRAK ...................................................................................................................................... 13

4.3 AKTUALNOST NAREČNIH BESED .................................................................................................. 15

Lovrenške narečne besede in sodobnost

5

5. ANALIZA REZULTATOV ....................................................................................................................... 16

5. 1 SAMOSTALNIKI ........................................................................................................................... 16

5.2 PRIDEVNIKI .................................................................................................................................. 17

6. SKLEPNE UGOTOVITVE ...................................................................................................................... 18

7. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................................... 19

PRILOGA 1: ANKETA .............................................................................................................................. 20

PRILOGA 2: PRVA STRAN SLOVARJA NA SPLETU 5. OKTOBRA 2009 ..................................................... 22

Lovrenške narečne besede in sodobnost

2

ZAHVALA

Ţeleli bi se zahvaliti vsem šestošolcem na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju, šestošolcem v

Rušah in Radljah ob Dravi ter učiteljicam slovenskega jezika na šolah, ob pomoči katerih sva

anketo lahko izpeljali. Prav tako se zahvaljujeva učiteljici Barbari Rocek Bregar za

lektoriranje in mentorici, ki naju je vodila in usmerjala.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

3

1. UVOD

1. marca 2009 je na spletnih straneh lovrenc.si nastala pobuda za zbiranje lovrenških

narečnih besed. Takšna pobuda ni nova, saj je med drugim tudi 1997. leta na naši šoli nastala

raziskovalna naloga z naslovom Pogovorni in narečni jezik naših babic. V njem je navedenih

kar nekaj lovrenških besed in njihov knjiţni zapis. 3. marca je začel nastajati slovar.

Objavljeno je bilo vabilo, v katerem so nas vzpodbujali, naj vpišemo čim več narečnih besed.

Do 5. oktobra je bilo zbranih 1965 različnih narečnih besed. Poleg termina lovrenški slovar

se pojavlja tudi pohorski slovar. Do tega zapisa, ki je nastal 17. februarja 2010, je bilo

objavljenih 2061 besed z razlagami in primeri, ki jih je v spletni slovar vneslo več avtorjev,

od tega je bilo deset zelo aktivnih. Največ besed je bilo vnesenih z začetnicami P (266), K

(214), Š (207), G (108), najmanj besed pa z začetnicami I (15), E (12), U (10).

2. TEORETIČNI DEL

Lovrenc na Pohorju je kraj, ki se prvič omenja v listinah šentpavelskega samostana leta 1091,

ko je grof Spanheim opatu benediktinskega samostana v Labotski dolini na Koroškem podelil

tudi »neposeljeno pokrajino ob Radoljni«, lovrenško pokrajino. S to darilno listino so bili

postavljeni temelji posesti šentpavelskih menihov v Dravski dolini in vpliv Št. Pavla v

velikem delu Dravske doline. Benediktinci so na področje, kjer je najverjetneje ţe ţivelo

nekaj prebivalcev, pripeljali večino naseljencev s Koroškega. Kraj je leta 1222 dobil trške

pravice. Lovrenc na Pohorju je razdeljen na več zaselkov in po obronkih razsejanih samotnih

kmetij. Danes je tukaj Tovarna Struc, nekdaj Tovarna kos in srpov. Ob vhodu v Lovrenc je iz

ţage nastal Marlesov obrat. Na vhodu meji z občino Ruše ter občino Selnica ob Dravi, na

zahodu pa z občino Podvelka. Kljub temu da se večina prebivalcev vozi na delo v Ruše,

Maribor ali v druga mesta večinoma vzhodno, pa se govor v Lovrencu obravnava kot del

vzhodno koroških govorov.

Raziskovanje narečij je staro okoli 170 let. V Sloveniji obstaja sedem narečnih skupin z več

podnarečji. Jezikovne značilnosti se zbirajo in analizirajo na različne načine, eden izmed njih

so tudi narečni slovarji. Po drugi svetovni vojni je izšlo kar nekaj narečnih slovarjev, poleg

tega pa obstajajo tudi ljubiteljski slovarji, katerih avtorji niso jezikoslovci in so zato manj

dodelani. Narečni slovarji so lahko enonarečni ali večnarečni in zanimivo je, da Slovenija

vseslovenskega narečnega slovarja nima. Slovar, ki nastaja na lovrenški spletni strani, je

ljubiteljski in urejen po abecednem redu. Besede so zanimive, nekatere izmed njih pa

opisujejo zelo stare in zanimive predmete, zato bi bilo včasih zelo dobrodošlo, da bi jih

spremljale fotografije.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

4

3. EKSPERIMENTALNI DEL

V raziskovalni nalogi sva ţeleli dognati, koliko je slovar na spletnih straneh aktualen. Izbrali

sva 11 samostalnikov in 6 pridevnikov, in sicer po naključju, oziroma tiste, ki so naju

pritegnili. Zanimalo naju je, koliko najinih vrstnikov, starih 11 ali 12 let, te narečne besede

pozna. Ker sva ţeleli odkriti, ali te besede poznajo tudi v sosednjih krajih, sva se odločili, da

o tem z anketo povprašava vrstnike v sosednjih Rušah in Radljah ob Dravi. V anketo sva

vključili tudi vprašanje, ali imajo za navedene besede v svojem narečju še kakšno drugo

besedo. Zanimalo naju je tudi, ali lahko te besede najdeva v etimološkem slovarju in v

slovarju slovenskega knjiţnega jezika. Poleg tega sva ţeleli ugotoviti, ali so izbrane besede

značilne za lovrenški pogovorni jezik. Aktualnost naloge sva preverili tako, da sva vrstnike

vprašali tudi, kaj menijo o uporabi narečja, ali ga uporabljajo in kakšen je njihov odnos do

rabe narečja v vsakdanjem jeziku.

4. REZULTATI

Vsako besedo sva poiskali v etimološkem slovarju ter v slovarju slovenskega knjiţnega

jezika. Nekaterih seveda nisva našli. Besede sva zapisovali z navadnimi črkami, le v redkih

primerih sva izgovor besed zapisali z oglatimi oklepaji. To sva storili samo v primerih, ko je

bila ista beseda obravnavana v knjigi o narečjih v Dravski dolini. Tam sva poiskali, katera

značilnost narečja Lovrenca bi lahko veljala za posamezno besedo. Tako sva ugotovili tudi

nekatere posebnosti govora v Lovrencu. Analiza anket v tabelah kaţe, v kolikšni meri so

najini vrstniki iz Ruš in Radelj ob Dravi besede poznali, in kakšne so variante zapisa med

vrstniki v Lovrencu na Pohorju, Rušah in v Radljah ob Dravi. Analizirali sva skupno 76

anket, od tega 23 iz Lovrenca, 34 iz Ruš in 19 iz Radelj ob Dravi. Dobljene rezultate sva

pretvorili v odstotke. Pomenov, ki niso bili pravi oziroma knjiţni, nisva preračunavali v

odstotke. Enako nisva v odstotke preračunavali, če niso odgovorili in so pustili prazno.

4.1 SAMOSTALNIKI

4.1.1 ČVEŠPL

Etim.: češplja –e, prevzeto iz narečno avstrijsko nemške besede Zweschpen, knjiţno

avstrijska nemščina Zwetscke, juţnonemško Zwetschge – češplja, poldolgovata sliva. Nemška

beseda je izposojena iz romanskih jezikov, verjetno iz severnoitalijanščine ali juţne

francoščine damasceňa, s prvotnim pomenom damaščanka, sadeţ iz Damasta. Plemenite

vrste sliv so namreč v Evropo prišle z Bliţnjega Vzhoda.

Slovar Slovenskega knjiţnega jezika (v nadaljevanju SSKJ): beseda ni navedena med tistimi,

ki so del slovenskega knjiţnega jezika.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

5

Tabela 1:

Knj. SLIVA Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

SLIVA 96 35 84

Skoraj vsi so besedo čvešpl pravilno prepoznali v Lovrencu, in to 96 odstotkov, samo 12

odstotkov manj jo je poznalo v Radljah. V Rušah je besedo poznalo 35 odstotkov vprašanih.

4.1.2 ČRIEŠNA

Etim.: češnja –e, ţ, češnjev starinsko in narečno črěšnja. Glas r je v delu narečij in v knjiţnem

jeziku odpadel kakor v slovenskem knjiţnem jeziku čěvelj ob narečnem črevelj. Beseda je

zanimiva, ker je zelo podobna v nekaterih slovanskih jezikih: hrvaščina, srbščina: trešnja,

rusko: čerešnja, češko: trešne. Beseda je praslovanska, nastala iz čers'a, ki je bila v 3 in 4.

stoletju izposojena iz vulgarnolatinske besede ceresia (češnjevo drevo). Latinska beseda je

izposojena iz grščine kerasia, kerasos (češnjevo drevo). Ker plemenita češnja izvira iz Male

Azije, gre verjetno za izposojo iz nekega maloazijskega jezika.

SSKJ: čéšnja -e ţ (ẹ) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati,

zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je

kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz

češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka ♦ bot. kozja češnja

čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi

plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s

takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali roţnatimi cveti;

judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi.

Tabela 2

Knj. ČEŠNJA Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

ČEŠNJA 35 50 63

ČREŠNJA 39 24 21

ČREŠNA 22 12 5

ČEŠNA 0 2 0

Tudi besedo čriešna so prepoznali skoraj vsi, s tem, da so zapisi te besede pod knjiţno

mnogokrat tudi napačni. Knjiţni zapis se v največjem odstotku pojavi pri Radeljčanih in,

zanimivo, Lovrenčani je skoraj ne znamo pravilno zapisati. Čeprav sva predvidevali, da bi

zapisana beseda z dvoglasnikom lahko bila problem, ker je morda marsikateri mladostnik, star

okoli 12 let, ne bo znal prebrati ali prepoznati, so to večinoma storili. Zanimivo je, da se v

veliki meri pojavlja zapis čre-(šnja/-šna), kar kaţe na ohranjanje zloga čre-, o čemer govori

dialektologinja prof. dr. Zorkova.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

6

Zanimivo je tudi, da se v narečnem izgovoru besede češnja dolgi e izgovori kot dvoglasnik ie:

[čri:ešna]. Tak dvoglasnik je značilen za izgovor besed v Lovrencu (še [li:ep], [gri:eh],

[oči:esa]…). Način izgovora dolgega e je po prof. dr. Zinki Zorko eden izmed razlogov, da je

govor Lovrenca uvrščen med vzhodne koroške govore (in ne štajerske).

4.1.3 ESIH – v etim. slovarju ni posebej obravnavana, prav tako ne v SSKJ.

Tabela 3

Knj. KIS Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

KIS 100 53 89

Besedo, ki je germanizem, so prepoznali vsi najini vrstniki iz Lovrenca, velika večina, 89

odstotkov, iz Radelj. Le 53 odstotkov najinih vrstnikov je besedo prepoznalo v Rušah. Tudi

različnih variant v svojem narečju niso navajali.

4.1.4 FLEK - v etim. slovarju ni posebej obravnavana, tudi ne v SSKJ.

Tabela 4

Knj. MADEŽ Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

MADEŢ 87 47 57

PACKA 4 18 10

LISA 0 0 21

Tudi to je germanizem, ki ga je prepoznalo največ Lovrenčanov, 91 odstotkov. Zanimivo je,

da se za to pojavlja več knjiţnih pomenov, polega madeţa še packa in lisa. Še posebej očitno

je bilo, da samo mladostniki v Radljah to besedo prepoznavajo pod besedo lisa, ki je ne v

Lovrencu ne v Rušah ne navajajo niti enkrat.

4.1.5 GNOR

Etim.: denar –ja m, denarci, denaren, denarnica, narečno pogosto dnar. Prevzeto iz neke

predstopnje italijansko denaro, kar se je razvilo iz latinščine denarius, »srebrnik«, prvotno

novec za deset enot. To je izpeljanka iz latinske deni »po deset«, ki je sorodna z latinsko

decem »deset«.

SSKJ: denár -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti,

posoditi denar; vloţiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; sluţiti, zasluţiti veliko

denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka

v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zasluţil na kupe

denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; drţava je

zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za

Lovrenške narečne besede in sodobnost

7

drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati

predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi;

skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr.

cel šop denarja je drţal v rokah / menjati, zamenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti

v drobiţ; droben denar drobiţ / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo

dobro, zlasti po slabih lastnostih 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag,

velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za

noben denar ● ekspr. denar se je ne drţi, ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre

rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je ţe denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno

svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab,

pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na

zelo lahek način zasluţimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog.

knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri

denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog.,

ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar

se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ♦ ekon.

aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjiţni denar; knjiţni denar imetje na

bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar drţavne in bančne

zadolţnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izraţena v

količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja kroţno gibanje denarja med

posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v kroţnem gibanju;

vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja.

Tabela 5

Knj. DENAR Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

DENAR 100 56 84

Narečni zapis gnor so prepoznali vsi anketirani iz Lovrenca, 56 odstotkov anketiranih iz Ruš

in 84 odstotkov anketiranih iz Radelj ob Dravi. Zapisovali so tudi besedo dnar. Beseda je

zanimiva, saj vsebuje sklop den, ki se je zlil v gn, beseda pa vsebuje tudi dolgi a:, ki ga

Lovrenčani izgovarjamo kot dolgi o:; in tako nastane narečno [gno:r].

V Narečni podobi Dravske doline je navedeno, da je za govor Lovrenca značilno, da so se

skupine tl, dl diferencirale v kl, gl, gn/n: k'lo:čit, Šnk'lo:ranc, šinkl, gli:etva, gnor, tako še:

škegn (str.27).

4.1.6 GROBN - v etim. slovarju ni posebej obravnavana

SSKJ: gráben -bna m (á) pog. jarek: skočil je v graben; cestni graben // zastar. grapa: s

konjem je podil čez hribe in grabne / imeli so bajto doli v grabn.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

8

Tabela 6

Knj. POTOK Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

POTOK 83 6 47

GRABEN 0 6 0

(brezno) 0 0 21

Največ najinih vrstnikov je besedo prepoznalo v domačem kraju, 83 odstotkov, v Radljah ob

Dravi 47 odstotkov, ter v Rušah, kjer se poleg besed potok pravilno pojavlja tudi zapis

graben. Zanimivo je, da se v 21 odstotkih v Radljah pojavi tudi beseda brezno.

Tudi v tej besedi najdemo eno izmed značilnosti govora v Lovrencu, to je izgovor dolgega

širokega o, ki je nastal iz dolgega a. Podobno smo ţe našli v zgornji besedi [gno:r], [gno:rji];

še [to:ca], [vo:ga] …

4.1.7 KOJTER - v etim. slovarju ni posebej obravnavana, prav tako besede ne najdemo v

SSKJ

Tabela 7

Knj. ODEJA Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

ODEJA 91 33 73

Tudi ta beseda je germanizem, najbolj prepoznavna je v Lovrencu, 91 odstotkov, skoraj pa te

besede ne poznajo v Rušah, saj je pravilno odgovorilo le 33 odstotkov anketirancev. Poleg

odeje se pojavljata še besedi koca in rjuha, ki pa ne poimenujeta istega predmeta kot odeja.

4.1.8 LAUŽENK

V etim. slovarju ni posebej obravnavana, prav tako je ne najdemo v SSKJ.

Tabela 8

Knj. OTROK Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

OTROK 100 71 84

V Lovrencu so besedo poznali vsi najini vrstniki, tudi v Radljah ob Dravi, in sicer 84

odstotkov. V Rušah jo je poznalo 71 odstotkov šestošolcev. To je beseda, za katero se je

izkazalo, da jo šestošolci izmed vseh besed najbolje poznajo.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

9

4.1.9 OHCET

Etim.: ohcet –i ţ, »svatba«. Prevzeto iz nemščine Hochzeit v enakem pomenu, kar se je

razvilo iz srednjevisokonemško hoch(ge)zit »velik praznik.

SSKJ: óhcet -i ţ (ọ) pog. praznovanje ob poroki; svatba: v sosednji vasi je bila ohcet; povabiti

na ohcet; plesati na ohceti; jesti kot na ohceti ♦ tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s

prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju.

Tabela 9

Knj. POROKA Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

POROKA 91 44 89

SVATBA 0 0 5

Besedo so prepoznali skoraj vsi mladostniki iz Radelj ob Dravi – 94 odstotkov, zapisali so jo

kot poroka in svatba. V Lovrencu je 91 odstotkov anketiranih zapisalo, da je to poroka.

Zanimivo je, da je v Rušah besedo ohcet prepoznala manj kot polovica anketiranih.

4.1.10 POČNI - v etim. slovarju ni posebej obravnavana, tudi ne v SSKJ.

Tabela 9

Knj. COPATI Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

COPATI 100 0 47

NATIKAČI 0 0 15

Beseda je zanimiva in prepričani sva, da je med anketiranimi izzvala tudi radovednost ali

smeh. Zanimivo je, da so jo vsi Lovrenčani prepoznali kot copati in da to besedo pozna tudi

62 odstotkov vprašanih Radeljčanov, ki poleg pomena copati zapišejo tudi natikači. Še najbolj

naju je presenetilo, da v Rušah te besede ni prepoznal nihče.

4.1.11 ŠPIŠEK

V etim. slovarju ni posebej obravnavana, enako ne v SSKJ.

Tabela 10

Knj. MOZOLJ Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

MOZOLJ 78 24 42

IZPUŠČAJ 4 9 31

Lovrenške narečne besede in sodobnost

10

Besedo so spet najbolje prepoznali v Lovrencu, in sicer pod knjiţnima besedama mozolj in

izpuščaj, skupaj je pravilno odgovorilo 82 odstotkov anketiranih. V Radljah jih je besedo

prepoznalo samo 9 odstotkov manj (verjetno dva anketirana), v Rušah pa je besedo

prepoznala krepko manj kot polovica anketiranih, torej 33 odstotkov.

4.2 PRIDEVNIKI

4.2.1 ČODRAV, ŠČODRAV - v etim. slovarju ni posebej obravnavana, enako ni obravnavana

v SSKJ.

Tabela 11

Knj. SKUŠTRAN Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

SKUŠTRAN 87 18 57

RAZMRŠEN 0 0 15

NEPOČESAN 0 2 0

Beseda se nama je zdela zanimiva in zabavna. V Lovrencu je 87 odstotkov anketiranih

odgovorilo, da besedo prepoznava in ji je kot sopomenko v knjiţnem jeziku našlo besedo

skuštran. V Radljah ob Dravi so poleg pomena skuštran dodali tudi razmršen in jo prepoznali

v 72 odstotkih. Najmanj so besedo poznali v Rušah, a so našli novo knjiţno sopomenko:

nepočesan.

Zanimivo je, da se je velikokrat pojavila tudi beseda skodran, verjetno zaradi tega, ker je zapis

soroden.

4.2.2 LAJNAST - v etim. slovarju ni posebej obravnavana.

SSKJ: lájnast -a -o prid. (a) slabš. ponavljajoč se, enoličen, monoton: lajnast napev

Tabela 12

Knj.

DOLGOČASEN

Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

DOLGOČASEN 0 2 0

PONAVLJAJOČ 35 0 0

Lovrenške narečne besede in sodobnost

11

Pridevnika lajnast v Radljah sploh ne poznajo, tudi v Rušah ga je prepoznal samo eden izmed

anketiranih in zapisal, da je to dolgočasen. V Lovrencu so pridevnik lajnast prepoznali kot

ponavljajoč v 35 odstotkih. To kaţe, da beseda verjetno izginja iz besedišča.

4.2.3 MEDL

Etim.: Medel –dla prid-, tudi medel, medlost, medleti, medlevati, omedleti, omedlevati,

omedlevica. Praslovansko medl »počasen, slaboten« je prvotno verjetno pomenilo »omahljiv,

takšen, ki ne stoji stabilno«. To je tvorba iz indoevropskega korena *mau- »pasti, omahniti«.

SSKJ: medl – NI. Zanimivost: medlévica -e [med in məd] ţ (ẹ) zastar. omedlevica: od groze

je padla v medlevico; prve dni je preţivela kot v medlevici.

SSKJ tudi: medléti -ím [med in məd] nedov., tudi medlě ( í) knjiţ. 1. izgubljati zavest: mati

na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin 2.

izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica,

drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo 3.

izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je ţe medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce

je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je ţe začela medleti // ekspr. slabo

svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli

večerni zvon / krik medli v daljavi pojema 5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v

prazni dvorani medli klavir; ladja ţe tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota /

medleti v siromaštvu in nevednosti 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma ţena medli po

tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej ● knjiţ., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo

sem prevzet; knjiţ., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče medleč

-éča -e: krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča;

vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

12

Tabela 13

Knj. SLABOTEN Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

SLABOTEN 4 0 0

OMOTIČEN 26 12 0

ZASPAN 0 2 5

ŠIBAK 17 0 0

BREZ VOLJE 17 0 0

UTRUJEN 9 0 5

IZČRPAN 0 0 5

NI ŢIV 0 2 0

Bled 0 9 42

Za to besedo smo našteli največ knjiţnih sopomenk, in sicer devet pridevnikov. Zanimivo je,

da jo je v Radljah ob Dravi kot knjiţno bled prepoznalo kar 42 odstotkov anketiranih, torej

skoraj polovica, medtem ko v Lovrencu tega ni zapisal nihče. Tudi v Rušah so bled zapisali

kot sopomenko.

Prof. dr. Zorkova pravi, da je skupina dveh soglasnikov tl, dl ohranjena v dveh besedah:

mo:dlim, ve:dla. Po najinem mnenju sem spada tudi beseda me:dl.

4.2.4 POHJEN

Ni ne v SSKJ ne v etimološkem slovarju.

Tabela 14

Knj. NEUMEN Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

NEUMEN 4 6 21

NOR 26 15 21

BUTAST 13 0 5

TRČEN 0 2 0

ZABIT 0 0 10

Lovrenške narečne besede in sodobnost

13

Od kod izvira beseda, nama ni uspelo ugotoviti. Je pa zanjo zanimivo, da jo je prepoznalo

največ Radeljčanov, in to 57 odstotkov, ki tudi edini v 10 odstotkih zapišejo pomen zabit. V

Lovrencu jo prepoznava dobrih 50 odstotkov, medtem ko v Rušah le 23 odstotkov

anketiranih.

4.2.5 ŠIKAN

Etim.: beseda ni obravnavana posebej. SSKJ je ne navaja kot del slovenskega knjiţnega

besedišča.

Tabela 15

Knj. ČEDEN, LEP Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

LEP 96 32 78

SRČKAN 0 0 10

SIMPATIČEN 0 0 5

LUŠTEN 0 6 5

To besedo so najbolje prepoznali v Lovrencu in jo v 96 odstotkih zapisali kot lep. V Radljah

so se prav tako izkazali ter zanjo zapisali, da pomeni lep, srčkan, simpatičen, lušten, skupaj 93

odstotkov vprašanih. V Rušah besedo prepozna le 38 odstotkov vprašanih.

4.2.6 ŠRAK

Etim: širok –oka prid, priimer. Širši, širji, širen, obširen, širina, širjavam širitev, širiti, razširi,

razširjati, razširitev. Enako je v starocerkvenislovanščini širok'ь, hrvaško, srbsko širok, rusko

širokij, češko široky. Praslovansko širok je izpeljano iz šir'ь …

SSKJ: širňk -ôka -o prid., šírši stil. šírji (o ó) 1. ki ima med najbliţjima koncema glede na

dolţino razmeroma veliko razseţnost, ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim

pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka

luknja / širok obraz / široki presledki // ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka

ramena / je široka čez boke // kiohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi

široko krilo 2. z izrazom količine ki izraţa razseţnost med najbliţjima koncema: dva prsta

širok rob; trak je širok tri centimetre 3. ki ima veliko razseţnost a) glede na začetno in končno

mejo: izognil se mu je v širokem loku b) glede na površino: široka mreţa osnovnih šol; široke

vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko trţišče c)

glede na število udeleţencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka

javnost veliko ljudi, drţavljani, občani; ekspr. najširše ljudske mnoţice / uvoz blaga za široko

porabo č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko

Lovrenške narečne besede in sodobnost

14

izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med drţavama je dobilo širok obseg d) glede na

problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deleţen široke izobrazbe;

ekspr. človek s širokim zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke moţnosti za

razvoj; dobili so široka pooblastila 4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več

kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo

širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot /

široka svetovljanska miselnost ● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za

katerega je potrebno daljše strokovno izobraţevanje; ekspr. rad ima njen široki smeh, smeh, ki

izraţa veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo

debel; knjiţ. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraţa

svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča ♦ film. široko platno filmsko platno,

katerega širina je precej večja kot višina; lingv. široki samoglasnik sredinski samoglasnik

niţje lege; mont. široko čelo, čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst.

široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni

greben; zool. široka trakulja; ţel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima

robovoma tirnic širôko prisl.: vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko

odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu ♦ muz.

široko označba za hitrost izvajanja largo širôki -a -o sam.: široki bodo teţko zlezli skozi

odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi

podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu; prim. širši.

Tabela 16

Knj. ŠIROK Lovrenc na Pohorju Ruše Radlje ob Dravi

ŠIROK 65 6 32

DEBEL 13 6 26

65 odstotkov anketiranih v Lovrencu kot knjiţni pomen navaja besedo širok; zanimivo je, da

jo tako navaja tudi 32 odstotkov anketiranih Radeljčanov in 6 odstotkov Rušanov. Velikokrat

se pojavlja tudi knjiţna sopomenka debel, in to največ v Radljah ob Dravi, 26 odstotkov.

Po najinem mnenju bi tudi tukaj lahko našli posebnost govora v Lovrencu, saj se zlog šir-

skrajša v šr, dolgi o, ki mu sledi, pa se v Lovrencu izgovarja kot dolgi a, in tako dobimo

besedo [šra:k].

Lovrenške narečne besede in sodobnost

15

4.3 AKTUALNOST NAREČNIH BESED

Ko sva vrstnike povprašali, kako pogosto v svojem govoru uporabljajo narečne besede, sva

dobili zanimiv rezultat:

Tabela 17

Lovrenc Ruše Radlje ob Dravi

Nikoli 0 27 5

Včasih 56 47 26

Pogosto 30 20 64

Vedno 14 0 0

Brez odgovora 0 6 5

Veseli pa sva bili, ker so nama sporočili, da je spletni slovar narečnih besed v Lovrencu

aktualen, saj je kar 78 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so ţe prebirali ta slovar. Hkrati naju

je razveselilo tudi dejstvo, da so na to vprašanje pritrdilno odgovorili štirje najini vrstniki iz

Ruš ter celo dva iz Radelj.

In kakšen je odnos šestošolcev do narečij in tega, da se narečne besede ohranjajo?

Tabela 18

Lovrenc Ruše Radlje ob Dravi

Naj se ohranjajo 87 70 90

Ni potrebno 4 15 5

Brez odgovora 9 15 5

V veliki meri imamo mladi do narečja zelo pozitiven odnos. Prav ti odgovori so po najinem

mnenju pokazali tudi na aktualnost naloge. V podkrepitev navajamo nekatere odgovore:

Da. Ker je to zanimivo. Ker so domače. Da se ohranja kultura. Tako se ohranijo besede. Vsi

vedo, od kod smo. Ker tako govori moj dedek. Da se ohranjajo narečja. To je ljudsko izročilo.

Mora se ohraniti. Na svoje narečje smo lahko ponosni. Imamo pravico do svojega narečja. Da

ne bi vsi govorili enako in bi se razlikovali po govoru. Da se ve, da smo iz Lovrenca. Laţje si

jih zapomnimo kot knjiţne. Ponosni smo na to, kar smo.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

16

5. ANALIZA REZULTATOV

5. 1 SAMOSTALNIKI

Slika 1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Lovrenc na Pohorju

Ruše

Radlje ob Dravi

Iz anket je razvidno, da šestošolci iz Lovrenca izbrane narečne besede – samostalnike – dobro

poznajo, saj so v 80-tih ali več odstotkih izkazali in zapisali ustrezno sopomenko. Zdi se nama

zanimivo, da so v Radljah ob Dravi, ki so okoli 25 kilometrov oddaljene od Lovrenca, precej

bolje poznali večino narečnih besed kot v komaj 10 kilometrov oddaljenih Rušah.

V Rušah so nekatere narečne besede komaj poznali. Dopuščava moţnost, da je bilo zapisane

besede teţko prebrati in da so se zdele »čudne«, kot je nekdo iz Ruš tudi zapisal. Morda

nepoznavanje izhaja tudi iz tega, ker besed niso znali prebrati z narečnim naglasom in da je

ravno zato prišlo do teţav. Ob prebiranju anket sva razmišljali, da bi bil rezultat morda

drugačen, če bi ob anketah šestošolcem poslali tudi zvočni posnetek izbranih besed.

Nekaj ugotovljenih značilnosti, ki sva jih našli v izbranih besedah in veljajo za govor

Lovrenca:

V besedišču se pojavljajo germanizmi (esih, flek).

Govor dvoglasnika i:e, ki zastopa praslovanski stalno dolgi e in padajoči e, je pogost v

izposojenkah iz nemščine (str. 23) (čri:ešna).

Ohranjenost soglasniške skupine tl, dl, gn (medl, gnor).

Dolgi o namesto a-ja: [gno:r].

Lovrenške narečne besede in sodobnost

17

5.2 PRIDEVNIKI

Slika 2

Pri skupnem pregledu je očitno, da nekatere pridevnike v narečju vrstniki iz Lovrenca v veliki

meri prepoznavajo tudi kot svoje besedišče. To pomeni, da je narečje v našem kraju še dokaj

ţivo in aktualno. Še bolj zanimivo se nama je zdelo, da so v Radljah dva pridevnika, in sicer

pohjen in šikan, bolje prepoznavali, kot pri nas. Pri pridevnikih je zanimivo tudi to, da je bilo

navedenih mnogo več knjiţnih sopomenk kot pri samostalnikih.

Nekaj ugotovljenih značilnosti pri izbranih pridevnikih, ki veljajo tudi za lovrenško narečje:

Ohranjenost soglasniške skupine tl, dl, gn (medl).

Dolgi a namesto o-ja: [šra:k].

Lovrenške narečne besede in sodobnost

18

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

Glede na to, da so izbrane besede del slovarja Lovrenških narečnih besed, ki nastaja na

spletnih straneh, se je izkazalo, da tudi najini vrstniki, stari okoli 11 in 12 let, te besede v

glavnem poznajo. Zanimivo se nama je zdelo to, da so besede veliko v večji meri

prepoznavali vrstniki iz Radelj, ki so zemljepisno dosti bolj oddaljene od Lovrenca, kot pa iz

Ruš, ki so sicer geografsko bliţje. To pa je v podporo tudi delitvi slovenskega jezika na

narečja, saj po prof. dr. Zinki Zorko govor Lovrenca spada med vzhodne koroške govore. V

izbranih besedah sva ugotovili nekatere skupne značilnosti govora v Lovrencu, kot so

germanizmi, značilen izgovor dolgega a in dolgega o, ostanek nekaterih soglasniških sklopov,

dvoglasnik i:e za dolgi e.

Zavedava se, da so to le nekatere izmed značilnosti govora Lovrenca, vendar sva veseli, ker

sva lahko na podlagi naključno izbranih besed iz spletnega slovarja narečnih besed spoznavali

tudi nekatere značilnosti našega lovrenškega narečja. Ker tudi sami govoriva narečje, naju je

razveselila ugotovitev, da imajo najini vrstniki do tega pozitiven odnos.

Sodelovali sva pri reševanju anket šestošolcev iz naše osnovne šole. Bilo je zelo zanimivo in

zabavno. Predvidevava, da so se podobno pri reševanju anket imeli tudi šestošolci iz Radelj

ob Dravi, saj je iz izpolnjenih anket bilo očitno prizadevanje in trud, da so besede in pomene

našli. Napisali so nama tudi prijazno pismo, da so se ob najinih anketah zabavali in nama

zaţeleli uspeh. Zdi se nama, da tudi to kaţe na to, da je najina naloga aktualna in tudi nam,

mladostnikom, zabavna in zanimiva.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

19

7. VIRI IN LITERATURA

Z. Zorko, Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni forum, 1995, str. 15–44.

Pogovorni in narečni jezik naših babic, http://www.kamra.si/Data/199800631.pdf, 20. 2.

2010.

Slovar lovrenških besed, http://www.lovrenc.si/forum/viewtopic.php?id=4979&p=3, 5. 10.

2009.

M. Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.

Slovar slovenskega knjiţnega jezika, Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, 1985.

Lovrenc na Pohorju skozi stoletja; Lovrenc na Pohorju: KS Lovrenc, 1991.

Lovrenške narečne besede in sodobnost

20

PRILOGA 1: ANKETA

Lepo pozdravljeni!

Sva učenki OŠ Lovrenc na Pohorju in pripravljava raziskovalno nalogo o nekaterih besedah v

lovrenškem narečju. Prosiva vas, da pozorno preberete besede, ki so zapisane v narečju. Če jih

poznate, zapišite njihov knjiţni izraz ali pomen ter jih uporabite v stavku. Prosiva vas tudi, da v

primeru, če določeno besedo pri vas poznate še drugače, ali izgovorite drugače, to zapišete v zadnji

stolpec.

Obkroţite odgovor.

1. Spol: a) ţenska b) moški

2. Starost: a) do 15 let b) nad 50 let

3. Kraj bivanja: a) Lovrenc na Pohorju b) Radlje ob Dravi

c) Ruše d)……………………………….

ANKETNI VPRAŠALNIK

Samostalnik Pomen v

knjiţnem

jeziku

Uporaba v stavku Kako besedo

izgovorite pri vas (če

niste Lovrenčani)?

čvešpl

čriešna

esih

flek

gnor

grobn

kojter

lauţenk

ohcet

počni

špišek

Lovrenške narečne besede in sodobnost

21

Pridevnik Pomen v

knjiţnem

jeziku

Uporaba v stavku Kako besedo

izgovorite pri vas (če

niste Lovrenčani)?

čodrav,

ščodrav

lajnast

medl

pohjen

šikan

šrak

Kako pogosto uporabljate zgoraj navedene narečne besede v vašem vsakdanjem pogovoru?

a) nikoli b) včasih c) pogosto d) vedno

Ali ste kdaj brskali po internetu in našli slovar lovrenških besed?

a) da b) ne

Ali se vam zdi potrebno, da se narečne besede ohranjajo? Zakaj?

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE!

Ajda in Gaja, učenki OŠ Lovrenc na Pohorju

Lovrenške narečne besede in sodobnost

22

PRILOGA 2: PRVA STRAN SLOVARJA NA SPLETU 5. OKTOBRA 2009

Statistika slovarja

1965 vseh besed, 0 potrjenih v zadnjih 24 urah, 0 zadnji teden, 1 zadnji mesec. 2 čaka na potrditev, 512 zavrnjenih. Pogostost po črkah: P (257), K (205), Š (192), F (102), G (101), H (86), D (82), R (81), T (78), Z (75), S (74), B (73), M (70), Ţ (69), V (68), L (66), C (59), N (52), Č (45), A (34), J (31), O (30), I (13), E (12), U (10) 10 najbolj aktivnih avtorjev: ţomašter (332), Barbara (258), Mateja (226), Radoljna (209), Pohorc (206), maček (183), Zn (98), pubec (63), Franc (52), Grobn (49)

Naključne besede kumf ~ rog za hranjenje brusnega kamna, obešen za koščev pas Ko smo na zoliki kosili, sn kumf pa komen zgubo.

arţav ~ slab, boren V šuoli mi je šlo bolj aržavo.

heklat ~ kvačkati Toti tištoh sn pa soma naheklala.

Vpis besed Predlagajte besedo za vpis v slovar. beseda:

pomen/razlaga:

primer:

ime predlagatelja:

Pošlji

Lovrenški slovar Slovar 1965 lovrenških besed z razlagami in primeri.

Pregled besed po črkah: A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ţ

Lovrenške narečne besede in sodobnost

23