M - GeoSrafi-Ja III 3 21 GEOGR. OBZORNIK

/1975 2

490975

Leto XXI I Štev. 1 - 2

L jub l jana 1975

J2S « Vakultcte '© •BirUUBUANl fl I

V S E B I N A

k&S-lbT Č L A N K I

" V. BRAČIČ, Prebivalstvo Osredn j ih Slovenskih go r i c (z 1 sk ico) 1

" S. M A R N , D e j a v n i k i spremin janja v inogradniške pokra j ine na Trški go r i (z 1 s k i c o ) 7

M. RAVBAR, Kraška e r o z i j a v o k o l i c i Straže pr i Novem mestu 12

, M. K L E M E N Č I Č , Poljska v č e r a j , danes, j u t r i 18

* I. G A M S , Geografske be ležke iz Sovjetske zveze (z 1 sk ico) 27

M. Z G O N I K , K p rob lemat i k i operat ivne d idak t i čne l i te ra tu re v geografsk i učn i praksi 31

D. N O V A K , Poroči la o proučevanju Krasa v "Proteusu" 38

K N J I Ž N A POROČILA

Razgled po novejš ih geografsk ih p u b l i k a c i j a h v S loven i j i ( I . G A M S ) 45

DROBNE N O V I C E

Zaloge naf te na svetu (T. ŠIFRER) 46

Cabora bassa - nov h idroenergetsk i ve l i kan v J. A f r i k i (T. ŠIFRER) 48

DRUŠTVENE VESTI

Občn i zbor G D S jeseni 1974. le ta (M . K L E M E N Č I Č ) 50

Poroči lo o de lu l jub l janskega a k t i v a G D S (J. K U N A V E R J E V A ) 52

I X . zborovanje slovenskih geografov v Rogaški S la t in i 1973. le ta (J. K U N A V E R J E V A ) . . . 53

Obves t i l o o X. zborovanju s lov . geografov v zgornjem Posočju jeseni 1975 (J. K U N A V E R ) 55

Geogra fsk i krožek na ce l j sk i g i m n a z i j i v šol . letu 1974/75 (Z . KNEZ-ŠTRBENC) 56

S l ika na naslovni strani : Sodobna p lan taža jab lan pr i Pekrah (Foto Lešnik 1974)

GEOGRAFSKI O B Z O R N I K , časopis za geografsko vzgo jo in i zobrazbo. Izha ja š t i r ik ra t le tno . Izdaja Geografsko društvo S l o v e n i j e , Odsek za geografski pouk . Urednišk i odbor : d r . Ivan Gams, d r . Sve-tozar l l e š i č , d r . V l a d i m i r K o k o l e , d r . Avguš t in Lah, M a r i j a Košak, M i l a n Vreča

G l a v n i urednik Mara Rad in ja , L j u b l j a n a , Gr in tovška 1 . Upravn ik C i t a M a r j e t i c

Za č lane GDS je letna naročn ina 25 d i n a r j e v , za neč lane in ustanove 30 d i n a r j e v . Na roča j t e in p laču j te na naslov: "Geogra fsk i o b z o r n i k " , L j u b l j a n a , Aškerčeva cesta 12, š tev. t e k . rač . 50101--678 -48839

Za vsebino č lankov so odgovorn i a v t o r j i sami GO i zha ja s f inačno pomočjo i zobraževa lne skupnosti S loven i je

T iskal : Zavod SRS za s ta t is t iko v L j ub l j an i

geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo

leto XXII štev.1-2

1975

V l a d i m i r BRAČIČ

PREBIVALSTVO OSREDNJIH SLOVENSKIH G O R I C

Študijski projekt kot raziskovalno delovna akc i j a je v visokem šolstvu, bo l j na tujem kot doma, do -vo l j znana stvar. Mars ik je jo že uporab l ja jo kot nepogrešl j ivo študi jsko metodo. Izva ja jo lahko posa-mezen uč i te l j s skupino svoj ih študentov al i pa je to širše zasnovana in terd isc ip l inarna naloga, ki jo organiz i ra visokošolsko središče v sodelovanju z d ružben imi in de lovn imi orgen izac i jami ter loka ln imi d e j a v n i k i . V vseh pr imer ih je bistvenega pomena, da se zasnovani študijski pro jekt tesno navezuje na redno študijsko vsebino in da je sprejet kot študijska metoda, ki naj v raziskovanju konkretne prob le-matike poveže uč i t e l j e in študente ter visoko šolstvo in do ločeno socialno oko l je . Zato je k l jučnega pomena, da so pr i snovanju pro jekta in ves čas njegovega i z v a j a n j a študenti tako ak t ivno ude ležen i , da akc i j o zavestno sprejmejo za svojo.

Svet in pedagoško-znanstveni svet združenja visokošolskih zavodov v Mariboru sta na skupni seji obrav-navala pismo Izvršnega b i ro ja Z K J in predsednika Tita in takrat med drugimi sprejela tudi sklep, da začneta ob l i kova t i t . im. " soc ia ln i p r o j e k t " , s kater im se bodo študentje in u č i t e l j i ak t i vno v k l j u č i l i v družbena pr izadevanja za hi t re jšo preobrazbo najmanj razv i t ih predelov Severovzhodne Sloveni je . Ta-ko je b i l zasnovan raziskovalni projekt "Slovenske gor ice" . Za raziskovalno območje je b i l izbran del Osrednj ih Slovenskih gor i c , od Cerkvenjaških gor ic na severu do Tomaževskih gor ic na jugu, ki pa po Belčevi reg iona l i zac i j i že spadajo k Zahodnim Ljutomeisko-Ormoškim gor icam. Hrbtenica temu gor iške-mu svetu je v smeri SZ - JV p o t e k a j o č i razvodni hrbet med Sčavnico in Pesnico s prev ladujoč imi višinami nekaj nad 300 m. Od njega se prot i JV oziroma JZ vrs t i jo rebr i , k jer so se ohrani le pomemb nejše površine vinogradov.

Na sestanku mentor jev ;a posamezne programe raziskovalnega projekta je b i l o sk lenjeno, naj geograf i p r ip rav i jo nekaj splošnih podatkov o prebivalstvu na izbranem območju, kar bi s luž i lo vsem drugim sku-pinam za osnovno in formac i jo . Štir je študentje I I . le tn ika katedre za geogra f i jo na Pedagoški akade-m i j i so pod vodstvom av tor ja tega sestavka prostovol jno sprejel i nalogo ter zbra l i in o b d e l a l i temeljne demografske podatke, vsak za eno kra jevno skupnost. G rad i vo je opremljeno z d iag ram i in tabe lami , v katere so vneseni poda tk i za posamezna nase l ja . Sumarni podatki posamezne kra jevne skupnosti so zbrani v tabelah, ki p r i kazu je jo ce lo tno proučevano območje. Vse grad ivo obsega 131 strani teksta, tabel in d iagramov. Na n jegov i osnovi je izdelana pr iču joča študi ja.

V raziskavo za je to ozemlje je mejno območje pet ih o b č i n ; Gorn ja Radgona, Lenart , L jutomer, Ormož in Ptuj. Kot je razv idno iz sl ike 1, se št i r i med n j im! neposredno s t i ka jo , in to na 351 m visoki G o m i l i najv iš jem vrhu tega predela Slovenskih go r i c . (Na G o m i l i so pred le t i postavi l i za napredek kra ja vne ti domačin i lesen razgledni s t o l p , s katerega je čudov i t razgled po vseh >lovenskih gor icah in še da -l je do Pohorja, Donačke gore, Ivanjščice pa t ja do madžarske meje na vzhodu. Žal je stolp poškodo-van in zato zapr t , pa tudi sicer G o m i l a sameva, saj je mogoč dostop le po slabih makadamskih cestah od Ptuja čez Juršince in od G. Radgone čez V idem. Tako v ložen i trud in denar ne da je ta želenega).

Po sodobni samoupravni organiziranost i de lovn ih l jud i in občanov je proučevano območje organiz i rano v šest k ra jevn ih skupnostih:

1

1. Kra jevna skupnost BUČKOVCI v občin i L jutomer, ki obsega 7 katastrskih občin z 9 nasel j i in me-r i 2 .889 ha,

2. Krajevna skupnost CERKVENJAK v občini Lenarr, ki obsega 7 katastrskih občin s 15 nasel j i in me-r i 2 .455 ha,

3. Krajevna skupnost JURSINCI v občini Ptuj, ki obsega 11 katastrskih občin z 12 naselj i in meri 3 .395 ha,

4. Krajevna skupnost T O M A Ž PRI O R M O Ž U v obč in i Ormož, ki obsega 11 katastrsk ih občin s 17 nasel j i in meri 4 .133 ha,

5. Kra jevna skupnost V I D E M OB SČAVNICI v občin i Go rn ja Radgona, ki obsega 13 katastrskih občin s 27 naselj i in meri 4 .594 ha, in

6. Krajevna skupnost V ITOMARCl v občin i Ptuj , ki obsega 6 katastrskih občin z 8 nasel j i in meri 1 .740 ha.

Celotno ozemlje torej obsega 55 katastrskih občin z 88 naselj i in meri 19.207 ha. Po površini in šte-v i l u naseli j je proučevano območje le malo manjše, kot so t r i izmed obč in , ki j im pr ipada (Gorn ja Radgona 21 .000 ha, Lenart 20 .000 ha, Ljutomer 18.000 ha in Ormož 21 .000 ha). Sicer pa je v SR Sloveni j i 14 občin manjših od obravnavanega ozeml ja .

Vseh pet obč in , ki j im pripada proučevano območje, je b i l o z zakonom razglašenih za nerazv i ta ob-močja v SR S loven i j i . Po narodnem dohodku na preb iva lca so med 60 slovenskimi občinami naše o b č i -ne b i le leta 1973 razporejene takole: Gorn ja Radgona je b i l a na 42. mestu, Lenart je b i l na 6 0 . , t. j. zadnjem mestu, Ljutomer na 55. mestu, Ormož je b i l na 59. mestu in Ptuj na 53. mestu. Slo-vensko poprečje je znašalo 24.732 d in narodnega dohodka na p reb iva lca , Lenart je imel 6 .202 din in Ormož 9.983 d in . Raz l i k i med Lenartom in občino L jub l j ana-Cen te r , ki je na prvem mestu (102.497 d in) je b i l a 16-k ra tna , med Lenartom in občino Ve len je (43.116 d in ) , ki se je leta 1973 prebi la na drugo mesto v SRS, pa je b i l a 7 -k ra tna (3 ,24 - 25).

Za raziskavo izbranih šest k ra jevn ih skupnosti pa sodi v tem iz raz i to nerazvi tem območju za najmanj razvi te predele. Torej nerazv i to jedro v nerazvi tem območju, a l i močna nerazvi tost . Trdi t i smemo, da je ta del Slovenskih gor ic eno najmanj razv i t ih območi j v naši repub l i k i .

S edišča kra jevn ih skupnosti so se v zadn j ih sto le t ih razv i la iz farn ih vasi v t ip ične upravno-agrarne mikrocentre urbaniz i ranega v ideza , v kater ih prevladuje nekmečko prebivalstvo. Juršinci in V idem sta dol inski nase l j i , ostala pa so slemenska, kot je to znač i l no za Slovenske gor ice . V vseh šestih k ra jev -nih središčih delu je k ra jevn i urad, osnovna šola (v V i tomarc ih nepopolna) in pošta. Cerkven jak , Ju r -š inc i , Tomaž pri Ormožu in Videm ob Sčavnici imajo zdravstvene postaje z občasno zdravniško službo. Kra j j so z občinskimi središči povezani s slabo vzdrževanimi makadamskimi cestami. Iz jema je Videm ob Sčavn ic i , ki ima asfal t i rano cestno povezavo z Go rn j o Radgono in Radenci. Sicer pa imajo z ob-činskim središčem dnevno avtobusno zvezo, nekater i celo večkrat (npr. V idem) . Vsi centr i imajo tudi t rgovino in gost i lno

Območje šestih k ra jevn ih skupnosti je po svoj i gospodarski dejavnost i i z raz i to kmet i jsko, saj poleg že omenjenih gost i ln in t rgovin ter nekaj obrtnih de lavn ic do nedavnega tu ni b i l o druge dejavnost i . V Vidmu ob Sčavnici imajo sicer Zavod za e l e k t r i f i k a c i j o podeže l ja , ki pa nima stalno zaposlenih, v Tomažu pri Ormožu pa so pred letom v poslopju stare šole odpr l i d is loc i ran i obrat delovne o rgan izac i -je "Moda" iz Gorn je Radgone, k je r de la okrog 50 de lavcev. Gr i čevna t svet z manjšimi površinami t re t je razrednih n j i v je slaba osnova za pol jedelsko pro izvodn jo , ki je usmerjena v po l iku l tu ro za d o -mačo porabo. Nekoč dobro razv i to sadjarstvo je skoraj povsem uničeno (kapar San José) in daje le še sadje za predelavo, za katerega pa ni kupcev. V inogradniš tvo je po k v a l i t e t i in kvan t i t e t i vedno b i -stveno zaostaja lo za sosednimi Radgonsko-Kapelskimi in Ljutomersko-Ormoškimi gor icami . Precej je na-sadov samorodnice (šmarnica). Sicer pa se tudi tu vinogradniške površine že od un ičen ja po t r tn i uši stalno zmanjšuje jo, kot je to ugotov i l Belec. V svoj i razpravi imenuje to mikroreg i jo Slovenskih gor ic "gor ice okrog Cerkvenjaka in Juršinec" ter ugo tav l j a , da so se površine vinogradov umakni le v obdob-ju 1896-1954 za 20 - 40 % in podobno tudi v obdobju 1954-1969, oziroma v vsem obdobju za 40-60%. Leta 196» so vinogradniške površine v tej m ik ro reg i j i zavzemale 2 ,5 - 5 % površin (2 ,148-171) .

2

V i n o pretežno siabše kva l i t e t e , često pomešano s šmarnico, gre težko v prodajo. Tako ostaja kmeto-valcem eden g lavn ih v i rov dohodka ž i v i no re ja , pa tudi ta ni na posebni v i š in i .

G IBANJE PREBIVALSTVA

Zc pr ikaz g iban ja prebivalstva smo obde la l i podarke o popisih prebivalstva od leta 1860 do 1971, to -rej za ce lo s to le t je .

Za celotno proučevano območje ve l j a , da je prebivalstvo od popisa leta 1869 do popisa leta 1948 po-časi naraščalo. V 79 le t ih je prebivalstvo poras lo od 14.046 na 15.952 oseb in tako doseg lo svoj š tev i ln i v išek. Dejanski prirast je torej znašal 1 .906 oseb a l i 13,5 %, l e t n o poprečje de janskega povečanja pa je b i l o 24 oseb a l i 0 ,17 %. V dese t le t ju 1890-1900 je š tev i lo prebivalstva na obrav-navanem območju ce lo padlo za 18 oseb, ker se je zmanjšalo števi lo prebivalstva v k ra jevn ih skupno-stih Ce rkven jak , V idem ob Sčavnic i in V i t omarc i . V slednj i je š tev i lo padalo vse obdobje 1869-1900. Takšno g ibanje lahko ocenimo kot poz i t i vno s tagnaci jo , ki se ujema s splošnim g iban jem prebivalstva na območju obč in , ki j im obravnavcne k ra jevne skupnosti pr ipadajo. V obdobju 1869-1931 je namreč štev i lo prebivalstva poraslo v takratn ih sodnih okra j ih Lenart za 4 %, v G o r n j i Radgoni za 12 %, v L jutomeru za 23 %, v Ormožu za 22 % in v Ptuju - lev i breg zc 14 %.

Na osnovi naravnega prirasta b i moralo b i t i zvišanje števi la prebivalstva neka j k ra t več j e . Ob popreč-ni rodnosti 32 %o in umr l j i vos t i 23 %o v obdobju 1869-1910 je znašal naravni prirast okrog 9 %o. Letni poprečni naravni prirast bi torej moral znašati okrog 120 oseb, kar bi da lo v tem obdobju skupno b l i zu 5 . 0 0 0 oseb. Mi pa smo za 79 - l e tno obdobje ugo tov i l i komaj 1 .906 oseb dejanskega prirasta. To nam govor i , da je b i l migrac i jsk i saldo ves čas negat iven. Ljudje so že v tem obdobju odha ja l i s t re -buhom za kruhom. Podrobnejše raziskave bi nam lahko pokazale smeri i zse l j evan ja .

Po letu 1948 se začenja obdobje postopne depopu lac i je . V 23 le t ih (1948-1971) je š tev i l o p reb iva l -srva nazadovalo do 13.580 oseb, torej za 2 .372 oseb a l i za 15 % in tako padlo pod števi lo v letu 1869. V tem času se je bistveno zmanjšala stopnja rodnosti, pa t u d i umrl j ivost je pad la . Poprečni naravni prirast je padel od 8 %o na 6 %o, migrac i jsk i saldo pa je visoko negat iven, tako da je ab-sorbiral celoten naravni prirasr. Ker v b l i ž i n i ni de lovn ih mest, odhaja predvsem mladina, ki si išče boljše možnosti ž i v l j e n j a v i ndus t r i j i in drugih dejavnost ih širom po S loven i j i , pa tudi v inozemstvu. Ob popisu prebivalstva leta 1971 so v vseh šestih k ra jevn ih skupnostih naštel i 1 .105 zdomcev, kar po-meni skoraj 15 % vsega akt ivnega prebivalstva in 68 oseb več , kot je b i l o vseh zaposlenih v neagrar-n ih dejavnost ih doma. Procesi, ki smo j im pr iča v sorodnih oko l j i h (npr. vinorodne Haloze) , dovo l j u -j e jo realno p redv idevan je , da se bo v p r i hodn j i h le t ih rodnost še zmanjšala in tako tudi naravni p r i -rast ter da se bo nada l jeva lo tudi i zse l j evan je . Oboje pa bo še naprej pospeševalo dfepopulaci jo.

STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA

Spreminjanje starostne strukture prebivalstva je na obravnavanem območju pogojeno s posebnostmi sploš-negc g iban ja prebivalstva: postopno upadanje rodnosti , ki ob dokaj usta l jeni smrtnosti (ta znaša okrog 10 ,5 %o) pogojuje padanje naravnega prirasta; mlajše, reprodukci jsko najsposobnejše generac i je se mno-ž i č n o i z s e l j u j e j o ; ob izbol jšani zdravstveni službi in porastu (čeprav počasnem) ž iv l jen jskega standar-da se podal jšuje ž iv l jen jska doba. Ti procesi so b i l i na jbo l j d inamičn i v obdobju 1961-1971.

Ugotov i l i smo že , da se je števi lo prebivalstva v deset let ju 1961-71 h i t ro zmanjševalo (za 966 oseb a l i 7 %) . Pri zmanjšar.ciTi števi lu prebivalstva je delež prebivalstva, starega cd 0 - 9 l e t , padel od 2 .890 oseb leta 1961 na 2 .386 oseb leta 1971, kar pomeni od 19,8 % na 17,5 %. In nasprotno t e -mu, delež prebivalstva,starega nad 65 l e t , je poraste! od 1.317 oseb leta 1961 na 1 .548 oseb leta 1971, to je od 9 % na 11 ,4 %, Pri vmesnih starostnih obdobj ih so spremembe manjše. Tako je npr. prebiva ls tvo, staro 35-39 l e t , predstavl ja lo 1961. leta 5 , 9 %, deset let pozneje Da 5 , 7 p reb iva l -

3

stvo, staro 45-49 le f , pa 5 , 6 % a l i 6 %. Prebivalstvo se torej stara, kar že ima določene posledice, in ker se nakazani proces po letu 1971 nada l ju je , bodo posledice vedno bo l j negat ivne. Zaradi po-manjkanja mlade delovne sile bo vedno več zemlje neobdelane in manj in tenz ivno obdelane, manj bo pr ide lka , gospodarska poslopja propadajo, manj je ž i v i ne , socia ln i problemi ostarel ih oseb so v porastu.

STRUKTURA PREBIVALSTVA PO DEJAVNOSTI

Proučevano ozemlje smo že oprede l i l i kot i z raz i to agrarno, brez industri je in z nepomembno obr t jo . V območju je nekaj neagrarnih de lovn ih mest le v osnovnih šolah, t rgov inah, gost i lnah in javn ih službah (pošta in kra jevn i urad i ) ter obr tn ih de lavn icah.

Leta 1961 je štelo ak t ivno agrarno prebivalstvo 8 .057 oseb a l i 83 % vsega akt ivnega prebivalstva. D e-set let pozneje je ob zmanjšanju števi la vsega prebivalstva ak t ivno agrarno prebivalstvo štelo 6 .370 oseb in celo povečalo svoj de lež , ki je znašal 86 %. Na Slovenskem ze lo ver je tno ni s t rn jenega o-zeml ja , vel ikost i 19 .000 ha, s to l ikšnim deležem akt ivnega agrarnega p r e b i v a l s t v a , saj med k ra j evn i -mi skupnostmi ni bistvene raz l i ke . (Če bi na severu p r i k l j u č i l i k ra jevno skupnost Negova in na jugu k ra jevno skupnost Polenšak, bi se ozeml je povečalo na b l i zu 25 .000 ha, delež akt ivnega agrarnega prebivalstva pa bi ostal podoben). Po obč inah, ki j im krajevne skupnosti p r i pada jo , je pr ipadalo l e -ta 1971 aktivnemu agrarnemu prebivalstvu: Gorn ja Radgona - 5 0 , 9 %, Lenart - 6 4 , 9 %, Ljutomer -5 3 , 1 %, Ormož 65 2 % in Ptuj - 5 1 , 7 %.

Leta 1961 je b i l o s tega območja v industr i j i in rudarstvu zaposlenih 126 oseb a l i 1 , 2 % vsega a k t i v -nega prebivalstva. Do leta 1971 se je števi lo v industr i j i in rudarstvu zaposlenih dv ign i l o na 285 oseb, kar je predstavl jalo 3 , 7 % akt ivnega preb iva ls tva . Po mat ičn ih občinah je b i l ta de lež leta 1971 tak -šen: Gorn ja Radgona - 14 ,0 %, Lenar t - 9,1 %, Ljutomer - 17 ,7 %, Ormož - 7 , 6 % in Ptuj 15 ,7%. V SR Sloveni j i je znašal de lež 3 2 , 3 %, torej skoraj desetkrat več , v SFRJ 17 ,7 % in na Kosovem 11 ,7 %. Druga najmočnejša gospodarska dejavnost , v kater i so l jud je zaposleni , je gradbeništvo, ki je b i l o prej celo na prvem mestu (nekva l i f i c i ran i a l i pr iučeni de lavc i ) . Leta 1961 je b i l o v g radben i -štvu zaposlenih 276 oseb a l i 2 , 9 % vsega akt ivnega preb iva ls tva . Do leta 1971 je n j ihovo štev i lo pad-lo na 145 oseb a l i 2 % vsega akt ivnega preb iva ls tva . Zmanjšanje gre na račun začasne zaposl i tve v inozemstvu. Na tret jem mestu so zaposleni v ob r t i , n j ihovo števi lo se v deset ih le t ih ni spremeni lo: 190, nato 192 zaposlenih. Skora j vsi v gospodarskih dejavnost ih zaposleni se vsak dan v o z i j o na delo v občinska središča, nekaj pa tudi v Mar ibor . Boljše ceste in prometne zveze bi n j ihovo števi lo go to -vo povečala.

Od leta 1961 do leta 1971 je poraslo š tev i lo oseb, zaposlenih v ku l turno-prosvetn i dejavnost i (osnov-ne šole) od 62 na 108 oseb, kar je gotovo poz i t i vno , saj pomeni, da se je vsaj stanje osnovnega šol-stva v tem času izbol jša lo.

Pri popisu leta 1961 so zabe lež i l i 616 oseb v rubr ik i " i z v e n de javnos t i " , leta 1971 pa samo 17. Ce te osebe v obeh pr imerih odštejemo od akt ivnega prebivalstva, potem lahko rečemo, da je ostalo šte-v i l o akt ivnega prebivalstva v neagrarnih dejavnost ih v desetletnem obdobju dejansko nespremenjeno. To pomeni , da se skoraj vsi t i s t i , ki se iz t rga jo iz kmeti jskega de la , odsel i jo iz domačega k ra ja . Sodeč po števi lu zdomcev lahko z a k l j u č i m o , da je odšla več ina za kruhom v tu j i no . Vsi doslej pr ikazani podatk i p rep r i č l j i vo govo r i j o o i z raz i t i nerazvi tost i . Območje k r i č i po novih de lovn ih mestih izven agrarne de javnost i , ka j t i samo nova de lovna mesta v industr i jski in drugih gospodarskih dejavnost ih l ah -ko zavre jo negat ivne procese, posredno lahko pomagajo pr i modern izac i j i kmet i js tva, pr ispevajo lahko k pospešenemu splošnemu razvoju in boljšemu ž i v l j e n j u .

IZOBRAZBENA STRUKTURA PREBIVALSTVA

Vse osnovne šole na obravnavanem območju imajo že nad 150- le tno t r a d i c i j o , vendar odraža izobrazbe-na struktura stanje splošne nerazv i tost i . Pozi t iven v p l i v osnovnošolske t rad ic i je se kaže le v ze lo n i z -kem deležu nepismenih, saj ta ne dosega n i t i 1 %. Tudi oseb "brez osnovne šole" (to pomeni,

4

da imajo manj kot 4 razrede) je sorazmerno malo, komaj 7 %. Za razvesel j iv napredek pa lahko o-značimo premike, ki so se izvrš i l i v zadn j ih desetih le t ih pri kategor i jah preb iva lcev z nepopolno in popolno osnovno šolo. Leta 1961 je b i l o nad 10 let starih oseb s 4 -7 razredi osnovne šole kar 7 .168 a l i 62 %, medtem ko so j i h naštel i le ta 1971 samo 4.251 a l i 37 %. Obratno pa je š tev i lo nad 10 let starih oseb s popolno osnovno šolo v istem obdobju poraslo od 3.001 a l i 26 % na 5 . 4 0 8 a l i 48 %. K l jub še vedno visokemu osipu v osnovnih šolah se stanje vendarle lepo poprav l ja . Pri tej ugo tov i t v i pa je potrebno doda t i , da mora družbena skupnost v več jem obsegu kot doslej omogočat i , da bodo m lad i , ki uspešno konču je jo osnovno šolo, imel i možnost nadal jn jega šolanja, možnost doseči ustrez-no k v a l i f i k a c i j o , s tem pa bol jš i kos kruha.

Med obema popisoma se je š tev i lo k v a l i f i c i r a n i h in visoko k v a l i f i c i r a n i h delavcev povečalo od 363 na 521 a l i od 3 ,1 % na 5 , 2 % nad 10 let starega prebivalstva. Pri osebah s srednjo in v iš jo strokovno izobrazbo ( leta 1971 so j i h ugo tov i l i 130 + 24) gre predvsem za u č i t e l j e . Sicer pa smo že poveda l i , da na tem območju ni de javnos t i , ki bi zahteva la strokovne kadre.

VPLIVI DEAGRARIZACIJE

Za Sloveni jo sta po vo jn i z n a č i l n i h i t ra deagrar izac i ja in u rban izac i ja . Za študi jo izbranega območja Slovenskih gor ic so se ti procesi do leta 1961 komaj d o t a k n i l i . Sele v zadn jem deset let ju je bo l j ču t i t i procese, ki pomeni jo počasen razkroj starega patr iarhalnega kmeti jskega oko l ja . Te spremembe se nam kaže jo v preslojevanju gospodinjstev kot j i h lahko razberemo iz naslednj ih podatkov. Leta 1961 so med kmečkimi gospodarstvi t vo r i l a čista kmečka gospodinjstva (vsi č lan i d ruž ine de la jo na kme t i j i ) 74 % vseh gospodinjstev; mešanih gospodinjstev (eden a l i več č lanov je zaposlenih izven kmef i jsk ih dejavnost i ) je b i l o 18 % in povsem nekmečkih samo 8 %. Istega leta so predstavl ja la v SR Sloven i j i čista kmečka gospodinjstva 45 %, mešana 46 % in nekmečka 9 %.

Do leta 1971 se je socialna struktura kmečkih gospodarstev precej spremenila. Čist ih kmečkih gospo-din jstev je b i l o 54 %, mešanih 32 % in nekmečkih 14 %. Vzemimo v tem primeru za pr imer javo Pruj-sko p o l j e , k jer je b i l o le ta 1971 le še 30,1 % č is t ih kmečkih gospodinjstev, 43 ,5 % mešanih in 2 6 , 2 % nekmečkih. Navedeni podatki dovo l j u j e j o t rd i tev , da je osrednji del Slovenskih go r i c , k i j i h prouču-jemo, krepko v prv i f az i prasnavl janja, razkra jan ja stare agrarne demografske strukture na slovenskem podeže l ju , saj je š tev i lo mešanih gospodinjstev še v porastu in je števi lo nekmečkih gospodinjstev še ze lo n izko . Sloveni ja kot ce lota je to fazo prešla že pred 15-20 le t i in je danes v t. i . drugi f a z i , ko se mešana gospodinjstva presnavl ja jo v nekmečka gospodinjstva al i pa se spec ia l i z i ra jo in i n tenz i -v i ranje proizvodnje na kmečkem posestvu ter si tako h i t re je i zbo l j šu je jo ž i v l j en jsk i standard.

Zbrani in obdelani podatki bodo lahko s luž i l i drugim raziskovalnim skupinam za osnovno in formac i jo . Sami po sebi nakazu je jo mnogo žgočih problemov, do kater ih tudi širša družbena skupnost ne bi sme-la b i t i neobču t l j i va . Ob java teh podatkov pa naj prispeva k boljšemu poznavanju slovenskih pokra j in in n j i hov ih problemov.

G L A V N I VIRI IN LITERATURA:

1. Raziskovalni projekt "Slovenske g o r i c e " , G rad i vo št. 1. Prebivalstvo. Maribor 1974. 2. Borut Belec: V inogradniš tvo kot de javn ik prostorske preobrazbe v S loven i j i . C Z N , N o v a vrsta 9.

(XL IV ) , le tn ik 1973. Prvi zvezek . Mar ibor 1973. 3. Iva Falet ič : Narodn i dohodek leta 1973 in n jegova rast v le t ih 1960-1973 (na preb iva lca) . Zavod

SR Sloveni je za regionalno prostorsko p lan i ran je . In format ivn i b i l t en , letn ik V I I I / 1 2 , reg.š t . 55. L jub l jana 1974.

4. Božidar Kert : Družbena geogra f i ja osredja Zahodnih Slovenskih gor ic (Območje občine Lenart). Cbk-torska d iser tac i ja . C i k l os t i l . V Mariboru 1973.

"'LEGENDA — m e j a K S r r ^ m - c i a r a z i s t o v . ; L

obioČicL " ,, . a k t . t n c l u s t . f r t t . \

©-akt. osiato pral). ' - a k t . a g r a r n o ( j r ^ i v a l j l u o "

( f o « u n j u . 1971)

Stane M A R N

D E J A V N I K I SPREMINJANJA V I N O G R A D N I Š K E POKRAJINE N A TRŠKI G O R I

UVOD

V zadnjem deset let ju je ponovno naraslo zanimanje za vinogradniško dejavnost. To nam dokazu je jo novi nasadi v inogradov, nove stavbe in poti v v inogradnišk ih " g o r a h " , predvsem v b l i ž i n i v e č j i h po-pu lac i jsk ih središč. Obnova poteka razdrobl jeno in nenačrtno.

V tem prispevku nameravam pr ikazat i geografske znač i lnost i v inogradništva na Trški go r i , s posebnim poudarkom na ana l i z i de javn i kov , ki v novejšem času vp l i va jo na razvoj vinogradniške pokra j ine .

Trška gora je po svoj i v iš in i (421 m n . v . ) in markantnem po loža ju daleč naokol i znana vinska " g o -r a " , le 4 km oddal jena od Novega mesta. Skupaj z Golušnikom predstavl ja ta zahodni voge ln i del Krškega hr ibov ja . Prirodno in družbenogeografsko g r a v i t i r a k do l i n i srednje Krke al i novomeški po-k r a j i n i . Po reg iona l i zac i j i v inogradniških p o k r a j i n Belca ( C Z N , 1973; 197) spada v subpanonsko-subdinarsko in dinarsko makroreg i jo , a l i točneje v submezoregijo Novomeško ko t l i no .

Trška gora z Golušnikom spada v k. o. Zd in ja vas, ki je po deležu vinogradniških površin (91 ha a l i 19 %) precej nad poprečjem za celotno severno obrobje Novomeške kot l ine (5 ,4 %). K l jub temu pa ne moremo socialne problematike tega področja v p re tek los t i , še manj pa danes, povezovat i z upada-njem vinogradniške de javnos t i . Le v na jbo l j znač i l n ih v i no rodn ih k ra j i h se k r iza vinogradništva na prehodu v 20. stol. znatno odraža v zmanjšanju š tev i l a prebivalstva. Tako se je med le t i 1890 in 1890 števi lo preb. na Trški gor i zmanjšalo za če t r t ino (16 p r e b . ) . Izsel i tveni va l , znač i len za to deset le t je , je b i l zaradi kr ize v inogradništva le pospešen. Več in i kmetov je pomenila vinogradniška dejavnost le dodaten, nestalen vir dohodka, ka j t i pr idelek je b i l zaradi slabega izbora trsa slabše kva l i te te in ni šel v prodajo. Sele v medvojnem obdobju si pr izadevajo izbol jšat i kva l i t e to v ina . V ta namen so sestavi l i trsni izbor za Dolenjsko. Rdečkasto v ino tega področ ja se imenuje cv iček al i marv in. Tudi danes je prodaja majhna in nestalna. Letno lahko v e č j i kmetje prodajo 400-1000 I v ina .

V L O G A GEOGRAFSKIH D E J A V M K O V N A R A Z V O J V I N O G R A D N I Š T V A

Vinska trta je ze lo obču t l j i va kul turna rast l ina, pri kater i sta ko l i č i na in kakovost pr ide lka še poseb-no odvisni od naravnih geografskih de javn ikov . P o d n e b j e je nedvomno za vinsko t r to najpomemb-nejši ekološki de javn ik . Po I. Gamsu (1972) spada Trška gora v k l imatsko prov inco vzhodre osrednje Sloveni je in je na mej i k l imatsko najugodnejšega področ ja , subpanonske Sloveni je . Suf ic i t V . - V I I I . meseca znaša v n iž inah 0 - 6 0 mm, j u l i j a in avgusta pa se j-.ivlja že d e f i c i t , kar vinski t r t i p r i j a .

Temperaturno najugodnejša področ ja za v i nsko tr to so taka, ki imajo srednjo letno temperaturo med 10 in 11°C. Št i r i le tna mer jen ja (1956-1959) temperature na Trški gor i (380 m n . v . ) so pokazala, da lež i v t a k o imenovanem termalnem pasu, k jer so srednje temperature za 0 , 5 ° C višje (10,1 C) kot v 187 m niže ležeč i Kand i j i pri Novem mestu ( 9 ,6 ° ) . Avgusta, septembra in oktobra, ki so važni za v inogradn iš tvo , je na Trški gor i ponoči povprečno za 2°C tople jše, kot je v d o l i n i . Srednja tempe-ratura v času veget i ran ja ( IV. - X . ) je 15°C (Jeruzalem 1 6 , 3 ° C). Srednja dnevna temperatura nad 10°C t ra ja poprečno 186 dni v letu (Jeruzalem 215). Nad 20°C se povzpne ž i vo srebro 35 dni v le -tu , v Jeruzalemu pa 41 dn i . Nevarnost poznopomladanskih in jesenskih pozeb je zaradi toplotne i n -verz i je manjša kot v K a n d i j i , k jer ž i vo srebro zdrkne pod n ič lo v poprečju 4 -k ra t v apr i lu in 2 -k ra t v oktobru.

7

Spodnja meja termalnega pasu, ki je obenem spodnja meja vinogradov ter je določena po manjši ve r -jetnosti pozeb, poteka zaradi odprtosti do l i ne , po kater i se mrzel zrak odteka h K r k i , pod Zd in jo vas-jo in na Kamen vrhu (295 m n . v . ) v vznožju poboč i j . Navzgor segajo v inogradi na poboč j ih z nak lo -nom, več j im od 10° , do na jv iš j ih slemen (Golušnik 440 m n . v . ) .

Za uspešno vinogradništvo sta pomembna tudi ustrezna množina in razporedi tev padavin. G lede na po-trebe vinske trte ima pokraj ina p reve l i ko množino padav in , in sicer znaša 30 - l e tno poprečje 1 175 mm ( H M Z , 1962). V mesecu septembru in oktobru, ko grozdje z o r i , so namer i l i neugodne ko l i č ine pada-v i n , in sicer 106 in 119 mm.

Nad loga vinogradništva je tudi toča , k i , kot p rav i jo domač in i , "pobere robove" . Najpogosteje k l e -sti po re l ie fno izpostav l jen i Trški gor i . Domačini tudi vedo povedat i , da točo skoraj vedno prinaša nev ih ta , ki se b l i ž a od Hme l jn i ka , medtem ko nev ih tn i ob lak i z zgornje Krške do l ine niso nevarni . Posebno pogosta je toča v času zor i tve ovsa. Nazadnje je k les t i la j u l i j a 1973. l e t a , ko je un i č i l a p r ib l i žno 30 % pr ide lka .

Iz teh podatkov je mogoče sk lepat i , da Trška gora po k l imatsk ih razmerah le malo zaostaja za subpa-nonsko Sloveni jo . Mot i le neko l i ko previsoka ko l i č i na padavin. K l jub temu pa bo najbrž res v e l j a l o , da je samo slab trsni izbor k r i v , da tu ne pr ide lu je jo bol jšega v ina .

R e l i e f n e r a z m e r e so v našem kl imatskem pasu ze lo pomembne za v inogradništvo. Na Trški gor i in Golušniku uspevajo v inogradi na poboč j ih v razponu od 290 pa do 440 m n . v . Ta pobočja so r a z l i č -no izpostavl jena sončnemu obsevanju. Na Trški gor i p rev ladu je jo južne, na Golušniku pa je največ jugozahodnih leg. Nag ib poboč ja , ki vp l i va na toplotno vžarevanje in pospešuje e roz i jo prst i , se na Trški gor i precej spreminja. Razvodni del gor ice je p leča t , planotast. Na robu se prelomi v pobočje z naklonom od 16 - 24° , kar je za vinsko t r to ze lo ugodno. Ta naklon se polagoma zmanjšuje in do-seže pri naselju Sevno poprečno 10°. Podobne razmere so tudi na Go lušn iku , le s to r az l i ko , da se strmina pobočja t ik pred iztekom v dol insko dno poveča na 15 - 20° .

Ve l i ke strmine pospešujejo e roz i jo zeml je , ki je posebno močna ob po le tn ih na l i v i h . Tudi samo obde-lovanje v inogradov vp l i va na e roz i j o , ki je več ja tam, k jer se zeml ja več rah l ja . S prekopa-vanjem zeml jo tudi neposredno premeščajo z v iš j ih v n iž je lege. To se dobro v id i na spodnjem robu v inogradov, ki se konču je jo z umetno ježo , strmejšim pobočjem, kot je v b l i ž i n i pod drugo ku l tu ro . Proti premeščanju zeml je v n i ž je lege so se bo r i l i tako , da so s koši prenašali zeml jo navzgor po v i -nogradu, kar se je doga ja lo redke je , a l i pa so parcelo na spodnjem kraju - a l i pa tudi vmes - podz i -dava l i . Te škarpe so raz l i čno visoke. Na jv iš je so na trški g o r i , k jer so visoke do 2 m, in tam j i h je tudi na jveč .

G lede t a l n i h r a z m e r je znač i l no , da se vinska trta veže na r jave kisle (pH 5 , 8 5 ) srednje humoz-ne prst i , ki so se razv i le na zgornjekrednih peščeno- lapornih škr i lavc ih . Ma t i čn i substrat je ze lo pe-ster, kar je za kva l i te ten v inski pr ide lek ve l ikega pomena. Hladna in v lažna gl inasta in i lovnata t l o resda zav laču je jo zorenje g rozd ja , da je jo pa v ina , k i imajo več ekstrakta in kisl ine (cv iček) kot v i na , ki so pr idelana na peščenih t leh .

Nedvomno pa 53 je vinogradništvo na Trški gor i razmahni lo pod vp l ivom ugodnih d r u ž b e n i h r a z -m e r . Za v inogradništvo ugodne ekološke razmere so pr i tegn i le kap i ta l posestnikov, cerkve in mešča-nov iz b l i ž n j i h pa tudi bo l j odda l jen ih naseli j (Novega mesta, V e l i k e Bučke, Prečne, Smolenje vasi, Bršl j ina i d r . ) . Tako je b i l o leta 1825 le 30 % vinogradov v posesti domač inov , kar po svoje po t r j u j e pomen tega vinogradniškega kra ja za oko l i co . Struktura se do danes ni b istveno spremenila, saj je npr. samo v posesti L jub l jančanov 1 /7 zemlje na vinogradniškem področ ju . Po vo jn i so zeml jo ve lepo-sestnikov nac iona l i z i r a l i in je precej razde l i l i med agrarne interesente. S tem ukrepom so pr ispeval i k nada l jn j i d rob i t v i posesti. Temu so se p r id ruž i l i še drugi socialnogeografski procesi, kot so upadanje števi la akt ivnega agrarnega prebivalstva, zaposlovanje v neagrarnih pok l i c i h in šibka moč kmečkih gospodarstev. Več ina vinogradov je b i l o star ih, potrebnih obnove. Ker vzdrževan ja , še manj pa obno-ve , kmetje niso zmog l i , so vinograde opuščal i , kar se je odražalo v ozelenjevanju pokra j ine. Iz jemen primer je obnova in posodobljeno vzdrževanje 4 ,5 ha vinograda KS G r m , ki ga je u red i la na bivši veleposesti. Ta v inograd je b i l vse do nedavna v kr ičečem nasprotju z obdaja joč imi ga starimi in propadajočimi v inogradi v lasti kmetov domačinov.

8

Nazadovanje areala vinogradov nam i lus t r i ra jo naslednj i s tat is t ični podatk i : od leta 1900 do 1957 se je v k. o. Zd in ja vas zmanjšalo površina v inogradov oa 150 na 121 ha a l i za 29 ha, od I. 1957 do 1971 pa še za nada l jn j i h 30 ha a l i 2 , 1 4 ha le tno. Ustrezna indeksa sta: za prvo obdobje 81 (za Slo-ven i jo za čas 1896 - 1954 je 68), za obdobje od 1900-1971 pa 61 (za Sloveni jo 1896 - 1969 ¡e 48). (Belec, 1972).

Podatki nam kaže jo , da je b i l o nazadovanje v inogradniških površin v k. o. Zd in ja vas pod slovenskim poprečkom. Med vzrok i za to so ugodne ekološke razmere in prometna b l i ž i na Trške gore , kar je p r i -vab l j a l o nekmečki kap i ta l .

R A Z V O J V I N O G R A D N I Š K E POKRAJINE V Z A D N J E M DESETLETJU

P r e h a j a n j e z e m l j e v l a s t n e k m e č k i h g o s p o d a r s t e v . Z a današnj i razvoj v inogradništva in za njegovo funkc i j o je ze io pomembno lastništvo. Zadn j ih deset ler je potekala in tenz ivna t rgovina z vinogradniškimi parcelami in stavbišči . Na vinogradniško-pašniškem področju je prešlo v zadn j ih 10 le t ih iz rok domačinov 4 ,35 ha zemlj išč v posest nekmetov, ki p reb iva jo v mestih in ki niso eksistenč-no vezani na obdelavo zeml je . V istem času je tudi KZ Krka prodala 20 parcel skupne površine 4 , 3 0 ha. KZ je razprodala še d is loc i rana zeml j išča na Trški g o r i , ki so b i l a zasežena z nac iona l i zac i j o in agrar-no reformo. Te zeml je , ki so jo delno pokup i l i tudi domač in i , je b i l o skupaj cca 10 ha.

Leta 1973 je imelo 54 L jub l jančanov 15,17 ha, 96 lastnikov iz Novega mesta, Ločne in Bršl j ina 35 ,36 ha v k. o. Zd in ja vas. Poprečna vel ikost parcele L jub l jančana je 28 arov, Novomeščana pa 36 arov.

O b n a v l j a n j e v i n o g r a d o v v z a d n j i h 1 0 l e t i h v k . o . Z d i n j a v a s . Navedene po-vršine obnov l jen ih vinogradov sem dobi l s podrobnejšim kar t i ranjem izrabe zeml je avgusta 1973. 19 d o -mačih gospodinjstev je obnov i lo 295 arov v inogradov. Parcele novih nasadov vinogradov so majhne (po-prečje je 17 arov), nosi lc i obnove pa so manjše polkmečka (8 gosp. ) in nekmečka (8 gosp.) gospodin j -stva, k i porabi jo več ino pr ide lka doma.

Nedomač in i , ki imajo posest več jo od 2 ha, so obnov i l i na 11 parcelah 101 ar v inograda (popr. je 9 ,1 ara).

Nedomačin i z gospodarstvom, manjšim od 2 ha, sem spadajo Novomeščani toda brez L jub l jančanov , so obnov i l i 4 , 3 4 ha v inogradov. Nasadi so razmetani na 41 parcelah (pop. 10,5 ara). 14 L jub l jančanov je obnovi lo vinograde s skupno površino 1 ,93 ha s poprečno ve l i kos t jo 13 ,9 ara.

Skupno je drobnolastniški sektor obnovi l v zadn j ih 10 le t ih 10 ,2 ha v inogradov, to je devet ina v i n o -gradov v tej k . o . Od tega je 19 % obnov l jen ih v inogradov v lasti L jub l jančanov , 42 % v lasti ne-domačinov z manjšo posestjo od 2 ha (razen L jub l jančanov) , 10 % je v lasti osta l ih nedomačinov in 29 % v rokah domačinov. Več kot 3 / 4 vinogradov je ure jen ih v modernih terasnih nasadih in le s la-ba čet r t ina je podolžn ih nasadov na ž i c i .

Z i d a n i c e i n s e k u n d a r n a p o č i t n i š k a b i v a l i š č a . Leta 1973 j e b i l o n a vinogradniškem področju 295 ob jek tov , bodisi z idan ic a l i sekundarnih poč i tn išk ih b i va l i šč . Od tega je b i l o 84 ob jek -tov v lasti domačinov, 96 v lasti p reb iva lcev Novega mesta, Ločne in Brš l j ina, 41 v iasti L jub l j anča -nov in 74 v lasti drugih nedomačinov.

Kmečke z idanice so ponavadi n i zke , p r i t l i č n e , grobo ometane, včasih kr i te še s slamo. Na stare z i -danice odpade 3 / 4 n j i hov ih ob jek tov . Le pet ina domačinov se je od loč i l a za gradnjo nove z idan ice .

Drugačna je struktura objektov v lasti L jub l jančanov in Novomeščanov. N j i h o v i ob jek t i so l i čne , c e -sto enonadstropne stavbe z okn i , po lkn i in pa seveda skorajda obveznim balkonom na razgledni strani

9

stavbe. V posesti Novomeščanov je le dobra č e t r t i n a , v posesti L j ub l j ančanov pa p o l o v i c a star ih vzdr -ževan ih ob j ek tov . Nove stavbe p rev ladu je jo pr i Novomeščan ih s 57 %, pri L j u b l j a n č a n i h pa s 32 %. Od skupno 103 o b j e k t o v , zg ra jen ih po letu 1960, j i h je v last i L j ub l j ančanov in Novomeščanov 75 % (78).

Temel jna f u n k c i j a o b j e k t o v , ki so zg ra jen i na v inogradn išk ih pa rce lah , se je v zadnjem deset le t ju pri mnogih spremeni la. Tipične z idan ice s l už i j o za sprav i lo o rod ja , p r i d e l k a , n u d i j o streho, če npr. d e -lavce z a l o t i nev ih ta . Z naraščanjem potrebe p reb iva ls tva po rek re i ran ju so dob i le z i dan i ce še novo f u n k c i j o : s l už i j o za občasno b i v a n j e . Seveda mora jo b i t i ustrezno opreml jene s k u h i n j o , san i ta r i jami i d r . Takih ob jek tov a l i sekundarnih poč i t n i šk i h b i va l i šč je b i l o le ta 1973 54 .

Čeda l je tež je bo po tegn i t i mejo med sekundarnim poč i tn išk im b iva l i ščem in z i d a n i c o kmeta , k i ga zbol jšan ekonomski po loža j in v e r j e t n o ž e l j a po socia lnem ugledu s i l i , da s i zgrad i po zunanjem zg le -du z i d a n i c o , podobno nekmečk i . V z i d a n i c o pa često vab i p r i j a t e l j e in z n c n c e , k j e r p r e b i j e j o nede l j -ske in p razn ične popo ldneve.

S '•'.•• Jiar-lovjc \

X .

^r^yréka, Položaj TrŠke gore

Z A K L J U Č E K

legenda. : avlomoiilslta cesta.

Socia lnogeografsk i procesi na podeže l ju so v povo jnem razdobju v o d i l i od s t ih i jskega propadanja k las ič ne kmečke strukture in do t eme l j i t e preobrazbe pok ra j i ne . Na v inogradn išk ih pod roč j i h se je to odraz i lo v zmanjševanju interesa za v inogradn iš tvo , v opuščanju te de javnost i in v padcu vrednost i z e m l j e . Le družben im gospodarstvom je uspelo na v e č j i h s t rn jen ih b l o k i h zeml je obnov i t i v inograde in moderni -z i r a t i t ehn i ko obde lovan ja .

Po letu 1965 je zan iman je za v inogradn iško pok ra j i no ponovno z a ž i v e l o . Toda nos i l c i novega u t r i pa niso b i l i še zmeraj ekonomsko š ibk i kmet je d o m a č i n i , temveč nekme t j e -meščan i , k i so h o t e l i zados t i -t i svo j im potrebam po rek re i r an ju , soc ia lnem ugledu a l i varn i na ložb i k a p i t a l a . N o v i las tn ik i so zače-l i o b n a v l j a t i manjše površine v i n o g r a d o v , k i še zda leč ne zadošča jo za ren tab i l no p ro i zvodn jo . V i n o -gradn iš tvo zan je ne pomeni v i r a dohodka , ker p r i de l ka ne p roda jo , vezano je le na i zda tke za obno-vo in za vzdrževan je v inograda in b i va lnega ob jek ta za čas d e l a in r azved r i l a . Za to je zan je v i n o -gradn iš tvo le kor is tno r a z v e d r i l o (hobi)

10

Z zapos l i t v i jo posameznih č lanov kmečkih druž in v neagrarnih de javnost ih je narasla n j ihova ekonomska moč in s rem stremljenje za novimi ob l ikami ž i v l j e n j a . Zato se že posamezni kmetje domačimi odloča-jo za obnovo v inogradov. Ker razpolagajo z manjšimi površinami, bo pr idelek zadoščal le za dom. Za-to bo tudi n j ihova vinogradniška dejavnosr na sedanj ih osnovah doo ivo la vse bo l j značaj rekreaci je in n ič več gole ekonomske nuje.

V pokra j inah, ki so zanimive za rekre i ran je , imamo nepr ičakovano s i tuac i jo : za pokra j ino skrbi, jo neguje in obnavl ja nekmet, ki razpolaga le z nekaj ari zeml je . To je mogoče le ob spremenjenih pr in-c ip ih gospodar jenja, ko niso več v ospredju ie ekonomski p r i n c i p i , temveč tudi potrebe po rekreiranju.

LITERATURA IN VIRI

1. Borut Belec: Razvoj v inogradnišk ih površin v SR Sloven i j i v zadn j ih sedemdesetih le t ih . I G U , L jub-l j ana , 1972

2. Borut Belec: Ljutomersko-ormoške gor i ce . Za ložba O b z o r j a , Mar ibor , 1968

3. Ivan Gams: Problematika reg iona l i zac i je Dolenjske in Bele k ra j i ne . Geografsk i cestnik, L jub l jana, X X X I 1959

4. Ivan Gam:: Prispevek h k l imatogeografski d e l i t v i S loveni je . Geografsk i o b z o r n i k , X I X , št. 1; L jubl jana 1972

5. Dan i lo Furlan: Temperature v S loven i j i . SAZU, L jub l jana 1959

6. Ivan Gams: K l ima Krške ko t i i ne . Dolenjska zeml ja in l j ud j e , N o v o mesto, 1962

7. Darovec Fani: Kmet i js tvo v vasi Ločna. Diplomsko de lo na Agronomski f a k u l t e t i , L jub l jana, 1956

8. Plut Dušan: Belokranjsko v inogradništvo - prouči tev pr i rodnih pogojev. G O , št. 1, L jub l jana, 1974

9. Jakob Medved: Spremembe v izrabi zeml j išča in preslajanje kmečkega prebivalstva v Sloveni j i v zadn j ih dveh dese t le t j i h . GV XLI I (1970).

10. V lad im i r K lemenčič : Funkci ja kmet i js tva v prostoru z moderno industr i jsko družbo. I G U L jub l jana, 1970

11. V lad im i r K lemenčič : Problemi mešane strukture gospodinjstev in kmečkih gospodarstev v S loven i j i , GV X I . , L jub l jana , 1968

12. Ma t j až Jeršič: Sekundarna poči tn iška b iva l išča v S loveni j i in zahodni Istr i . GV XL , L jubl jana 1968

13. Tit Doberšek: V inogradniš tvo. DZS, L jub l jana , 1968

14. Dan i lo Furlan: Temperature v S loven i j i . SAZU, L jub l jana, 1959

15. Ivan Gams, Jur i j Kunaver, Franc Lovrenčak, Darko Radinja: Prispevek k prirodnogeografski t i po lo -g i j i pokra j ine v porečju Vog la jne in zgornje Sotle. Vogla jnsko-sote lska S loven i ja , L jub l jana, 1974

16. Dobovšek, K lemenč ič , L ika r , V rhovec , Vrstovšek: Rast prebivalstva novomeške pokraj ine po letu 1869. Dolenjska zeml ja in l j u d j e , 1962

17. A l o j z Stepančič- Opis g lavn ih ta ln ih enot na področju občine Novo mesto. Agronomska faku l te ta v L j ub l j an i , 1965

Letno poroč i lo H M Z 1962 dodatk i katastrskega urada v Novem mestu Geološka karta N o v o mesto, Geološk i zavod v L jub l jan i Kar t i ran je izrabe zemlje in anket i ranje na terenu v jeseni le ta 1963

Mar jan RAVBAR

KRAŠKA EROZIJA V O K O L I C I STRAŽE PRI N O V E M MESTU

UVOD

Erozi jo tal povzročajo naravne s i le , kot so mraz, veter in padavine, zato je e roz i j a v bistvu naraven geološki proces, ki pa se zlast i z neprimernimi č lovekov imi posegi v naravo h i t re je sprošča in pospeše-no razv i j a . Vsa problemat ika eroz i je prsti i zv i ra iz de js tva, da se zemel jsko površje neprestano spremi-n ja . Erozi jo pogojuje v prv i vrsti mehanično in kemično preperevunje, pa tudi b io loško. V ravnin i so ti procesi malo zaznavn i , zato pa so v v iš j ih legah zaradi g rav i tac i j e dokaj močn i . Erozi ja prsti pomeni razdiranje tal in prenašanje erozi jskega mater ia la . Pojav eroz i je je torej vezan na višinske raz-l ike in je permanenten morfološki proces ap lanac i je . V hr ibovi tem in gorskem svetu gre predvsem ob na l i v i h za naglo stekajoče se neurne vode, ki ne spirajo samo plodne zeml je , temveč v g lobinsko ero-z i j o odnašajo s poboči j tudi grobe prepere l ine, grušč in kamenje, ki ga hudourniki odnašajo v do l i ne .

Osnovni vzrok eroz i je je preperevanje, k i ga povzročajo mehan ičn i , kemični in b io loški v p l i v i . M e -hansko razpadanje ne menja kemične strukture snovi in je najvažnejše pr i e roz i j i prst i . Tu se srečamo predvsem z uč ink i vode in temperature. Vsaka kamenina ima ploskve manjše odpornosti in pod vp l ivom zgoraj omenjenih fak to r jev razpade v vedno drobnejše de l ce , ki so osnova za e roz i j o . Voda delu je na kamenino zaradi v l ažen ja , tako da zaradi spremenjenih not ran j ih napetosti nabreknejo de l i kamenine in p-epokajo. Ta pojav je t ip ičen za naša f l išna področ ja. Proces se in tenz ivne je nadal ju je pri t op lo t -n ih raz l i kah . Temperaturno kolebanje povzroči neposredno temperaturno preperevanje, k a j t i vsaka k e -menina ima svoj razteznostni koe f i c ien t . Pri segrevanju oziroma oh la jevan ju pa pride do nekakšnih not ran j ih napetost i . Tako ima na primer kremen 4 -k ra t manjšo notranjo napetost kot sol in 1 0 -k ra t več jo od diamanta pri ist i temperatur i . Poleg vsega so kamenine še raznobarvne in zato absorbirajo raz l i čno ko l i č i no energ i je . Upoštevati je treba še albedo. Pri neposrednem sevanju je temperaturna ampl i tuda večja, kot če je kamenina prekr i ta z rušo. Kamenina se r,a površju bo l j segreje kot pa zno-traj i td . To so sicer d robn i , a stalni procesi, toda posledice se k o p i č i j o in s topnju je jo .

V zmernih in v isokih geografskih š i r inah, posebno na gozdni m e j i , pa je intenzivnejše posredno tempe-raturno preperevanje a l i zmrzovanje. Kamenina prepereva zaradi zmrzovanja , ko voda a l i led s svo j i -mi pr i t isk i razmikata razpoke v kamenin i . Med zmrznjeno in nezmrznjeno p last jo nastane plast manjše odpornosti. Rezultat pa je drsenje. Pri zmrzovanju se zmrz la plast zaradi povečanega volumna dvigne pravokotno na poboč je , ko pa se o top i , pa pravokotno na smer si le težnost i , torej navpično. To je osnova za premikanje v pe r ig lac ia ln ih področ j ih .

Mehanično razpadanje ustvar ja pretežno debe le jš i , robat i mater ia l . Kemično preperevanje se vrši s pomočjo k is l in in pušča za sabo na j f ine jšo , kemično spremenjeno snov. Biološko razkro jevanje pa je povezano s pedogenetskimi procesi in je razv i to pod vegetac i jo .

Zunanje sile so prst sicer odnašale že od nekda j . Močno pa je ta proces pospešil č lovek s svoj im ob-de lovan jem, ko je marsikdaj neprav i lno posegel v pedološke procese. Un ič i l je ravnotež je v naravi in s tem povzroč i l dest rukc i jo prst i . Ni malo k ra jev , k jer je e roz i j a odstrani la prst vse do matične osnove. Posebno v zadnjem času se opaža pojačana e roz i ja na vseh predel ih sveta. Ponekod se e roz i ja poveču-je ce lo po geometr i jsk i postopic i . V mnogih predel ih že ogroža č lovekovo eksistenco. Erozi ja prst' pa ni za vse vrste prsti enako usodna, k a j t i voda odnaša le naj f inejše delce - humus. Za to nekater i t i p i prst i , ki imajo malo humusa, niso v t o l i k i meri p r i zade t i . Za la ter i te in za izprana peščena t la je e ro -z i j a ce lo kor is tna, ker tako pr ide jo na površje spodnj i , manj izprani m inera l i . Toda e roz i ja prsti je tu prav zaradi poroznosti teh tal slaba. Nasprotno pa je močna pr i temnih, humoznih prsteh, kot je na

12

primer c m o z | o m .

Z N A Č I L N O S T I I N RAZČLENITEV EROZIJE

N a č i n i , kako pr ide do odnašanja prs t i , so r a z l i č n i in so v v e l i k i mer i odv isn i od strukture in teks tu-re p rs t i , od k l ima tsk ih razmer , od s t rmine, od nač ina obde lovan ja . Z e l o važna je tud i v l oga v e g e t a -c i j e : gozdna ode ja zmanjša k o l i č i n o in hi t rost odtoka ne le z a t o , ker ga z a v i r a mehan ično , temveč tud i z a t o , ker že sam v rhn j i hor i zon t in humozna plast v prsti pod v e g e t a c i j o absorbi rata mnogo pa -dav in in s tem zmanjšata de l od toka. Če pr i rodno vege tac i j o odst ran imo, če t l a s ta lno o r jemo t a k o , da so i zpos tav l jena d e ž j u , soncu in ve t ru , imata voda in veter tako j popo ln u č i n e k .

V g lavnem loč imo t ipe e roz i j s k i h po javov v humidn ih in a r idn ih p o d r o č j i h . D e j a v n i k i v obeh p r imer ih so voda , v e t e r , led . G l e d e na to r a z l i k u j e m o vodno, eolsko in g l a c i a l n o e r o z i j o . Lahko se p o j a v l j a vsaka zase a l i pa se med sabo komb in i r a j o .

Pri vodn i e r o z i j i r a z l i k u j e m o p l u v i a l n o - dežno in f l u v i a l n o - rečno. P luv ia lna e r o z i j a je občasna. Tu gre v b istvu le za udar jan je k a p l j i c na površ ino. Dežne k a p l j i c e ima jo n a j v e č j i uč inek na nezava rovan ih , g o l i h površ inah. To sproži p loskovno e r o z i j o - denudac i j o na t l eh z normaln im vodn im o d t o -kom in kraško e r o z i j o na karbonatn ih t l eh . Ploskovna e r o z i j a kaže povsem drugačne ob l i ke kot g l o -binska - brazdasta e r o z i j a . Takšna e r o z i j a je že rezu l ta t sk len jenega vodnega toka in je že prehod k f l u v i a l n i - l i nea rn i e r o z i j i . Ploskovna e r o z i j a obstoj i v tem, da se d e l c i po površ in i sp i ra jo . Takemu spiranju na jpre j pod leže jo d robnozrna t i d e l c i . Izprana t la so g robozrna ta . Za to pedo log i ta t i p imenu-j e j o tud i se lek t i vna e r o z i j a . Ploskovna e r o z i j a napreduje v p las teh , nazadnje pr ide do r a z g o l i t v e , do skalne osnove. Često pr i spi ranju pr ide tudi do spremembe barve. Z e m l j a , podvržena e r o z i j i , je svet -lejše b a r v e , ker se humus in vsi na j f i ne j š i d e l c i p res tav i jo v n i ž j e lege , obenem pa j e še močno iz lu zevan je .

Tabela 1; LASTNOSTI TAL

Lastnosti ta l pred i zp i ran jem po i zp i r an ju

spre jeml j ivos t za vodo 6 7 , 2 % 4 6 , 8 % vsebnost humusa 1 4 , 6 % 9 , 8 % vsebnost duš ika 0 , 4 9 % 0 , 1 6 %

Poskus, ki ga kaže zgorn ja t abe la , so i z v e d l i v Sovjetsk i zvez i in z e l o nazorno k a ž e , kako se je zmanjšala spre jeml j i vos t tal za vodo . Rezul ta t tega pa j e , da se poveča odstotek vode, k i odteče t a -k o j . S tem pa se seveda poveča e r o z i j a . Moramo pa tu še upoštevat i že omenjene podnebne in pada-vinske razmere , r e l i e f , d o l ž i n o in o b l i k o poboč ja .

T la , k i so močno podvržena e r o z i j i , so: g l i n a , i l o v i c a , p u h l i c a , humusna in d robnozrna ta , laporna in f l i šna t l a . Tu ima e r o z i j a n a f v e č j o moč in rečn i t okov i že pr i najmanjšem dež ju postanejo ka ln i (Krka in vse kraške reke) . Kohez i j ska s i la pr i z g o m j omenjen ih prsteh je sorazmerno s laba, posebno če je zem l j a suha. Suha zeml ja se na zače tku tud i z e l o težko v l a ž i in prav tedaj je e roz i j ska moč n a j v e č j a , ko se vodne k a p l j i c e že tako j na začetku z d r u ž i j o v ž l e b i č i h in pospešeno e rod i ra j o .

Za brazdasto a l i g lob insko e r o z i j o je z n a č i l n o , da se po površ in i tekoče vode zbere jo v curke . To je na zunaj mnogo v idne jš i nač in . J a v l j a se posebno v kompaktn ih i l a v n a t o - g l inast ih t l eh . Pri tem nag lo nas ta ja jo j a r k i , ki se z a r e ž e j o v rodov i tno prst in se ob vsakem na l i vu š i r i j o . Ti ž l ebov i p o t e -k a j o v smeri nag iba in so navadno vzpo redn i . V prečnem pro f i l u so t i j a rk i os t r i , vendar r a z l i č n i h o b l i k . Pri g l i n i se navadno i z o b l i k u j e j o skoraj navp ične stene z U p ro f i l om. Če pa so spodnje p last i .nanj odporne, voda spodaj bočno i zpod jeda stene in tako širi ž leb iče v ja rke . To je tako imenovana tunelska e r o z i j a . Navadno pa so spodnje p last i vedno trdnejše od zgo rn j i h . Tedaj se i z o b l i k u j e j o ž l e -

13

b i č i z V ob l i kami .

G lob inska e roz i ja je v začetku prav tako neopazna. Pri nadal jn jem razvoju pa prehaja brazdasta e ro-z i j a v jarkasto, ki jo pospešujejo še pot i na poboč ju , nepravi lno oranje i td . Pri jarkasti e roz i j i se v o -da združuje pahl jačasto. To je že prva koncentrac i ja vode. Sčasoma, če je vodozbirno področje v e l i -ko , pa jarkasta e roz i ja preide v hudourniško. Hudournik i so kratk i gorski vodni tokov i , ki so g loboko za jeden i . Imajo ve l i k strmec in ve l i ko vodno ko lebanje . Če j i h napaja dežn ica , ponavadi presahnejo. Le če j i h napaja snežnica, imajo enakomernejši vodni odtok. Hudournik i teče jo po k ra tk ih do l inah . Po jav l ja jo se sporadično in prenesejo v kratkem času ogromno vode in mater ia la . S svojim izpi ranjem in odnašanjem t rgajo bregove in ta mater ial - p lav ino odlagajo v b l i ž i n i . Hudournik navadno nastopi v gorovju zaradi opustošenja rastlinske odeje a l i zaradi popolne ogole lost i .

Vet rna e roz i ja baz i ra na mehanski s i l i ve t ra , ki z de f l ac i j o prenaša de lce . Nastopa na ar idn ih prede-l ih - pri nas na puh l i c i (Peščara). Veter delce prenaša tudi do 1000 km do leč . Def lac i j ska moč ve -tra je ogromna.

Na kra tko bi omeni l i še zadnj i t ip e roz i je : ledeniška e roz i ja nastaja zaradi leden ikov , ki s svojo te -žo brusi jo podlago. N j i h o v a moč je po nekater ih po jmovanj ih 3 do 1 0 krat več ja od rečne.

KRAŠKA EROZIJA NA N A G N J E N E M POVRŠJU V O K O L I C I STRAŽE

Na kraških t leh obstaja tudi ze lo in tenz ivna d inamika , k i jo lahko opazujemo pri raznih po jav ih t a -ko na površju kot pod površjem. Vzrok temu je kemično preperevanje apnenca in do lomi ta , ki je že samo po sebi neke vrste d inamika. Toda nas zanimajo predvsem p o j a v i , ki nastajajo pred našimi očmi na kraški i l o v i c i , predvsem na obdelanem zeml j išču. To je druge vrste d inamika - kraška e r o z i j a , ki jo bomo skušali p r ikazat i na dveh pr imerih - dveh raz l i čn ih t ip ih odnašanja prst i .

Prvi t ip eroz i je prsti na kraških t leh je čisto navadno ploskovno izp i ran je - denudac i ja . Pojav l ja se na sicer krašk i - jursk i do lomi tno-apn išk i osnovi, ki pa je na hribu nad Stražo rahlo prekr i ta s s i l ikatno-kremenovo ode jo . Ta pojav se odraža tudi v barv i prst i , ki ni tako in tenz ivno rdeče barve. Posebno zanimiv se nam zdi ve r t i ka ln i razpored zgornjega sloja prst i , medtem ko je ta lna osnova spodaj ob Kr-ki povsem s i l ikatna - barva je s ivkastor java. Prst se tudi lesketa in vsebuje še precej nepreperelega kremena in muskovi ta. Sivkastor java barva pa se z oddal jevanjem od Krke rahlo vse bo l j spreminja in postaja čedal je bo l j rdečkasta. Na zgorn j i mej i v inogradov in v gozdu je že skoraj prava kraška rde-ča i l ov i ca . Zgoraj opisani primer je morda tudi dokaz , da je do sem segal zatok pl iocenskega pa nonskega mor ja .

Drugi t ip e roz i je se j av l j a na prav ih kraških t leh: v našem primeru na Ljubenski gor i pri Drganj ih se-l i h . Hrovat v "Krašk i i l o v i c i " ta t i p imenuje površinska e roz i j a . Po našem mnenju pa ta termin ni na jbo l j posrečen, ker se ta vrsta eroz i je po jav l j a predvsem na nagnjenih poboč j ih , v našem primeru v v inograd ih . Odnašanje prsti je tako močno, da v inogradi vedno bo l j i zg in j a j o . Na nj ihovem mestu pa se pr ikazuje kamenje, ki onemogoča vsako obdelovanje. Tu ne gre za ob iča jno odplakovanje vrhnje ga sloja zeml je , kot je to pr i prvem t i pu , marveč je tu dominanten pojav izg inevan ja prsti v zeml jo . To je kraška e roz i j a . Rezultat pa je , da raste kamenje.

Odplakovanje je na jbo l j v idno v v inograd ih , ki so ponavadi na bol j strmem poboč ju , kakor druga ob-de lova lna zeml j išča. Navadno vinograde okopuje jo dvakra t , ponekod tudi t r i k ra t na le to. Ze samo o-kopavanje pomeni v zgornjem delu v inograda zmanjševanje prst i , ker pri tem obračajo zeml jo in jo prož i jo navzdo l . Z rahl jan jem že tako precej rahle površine pa še pospešujejo e roz i j o zeml je .

Kako h i t ro poteka kraška e roz i ja prst i , je sporno vpiašanje. Hrovat je podrobno opisoval e roz i jo na dc lenjskih n j i vah in v v inograd ih . Ugotov i l j e , da se prst zn ižu je v povprečju za 5 - 8 mm na leto. Če bi b i l a Hrovatova ugotov i tev resnična, bi na n j i vah up lahn i la prst v sto le t ih za 50 - 80 cm. Ta pro-

14

blem smo zače l i raziskovat i z druge p la t i . Med sabo smo pr imer ja l i obseg v inogradov po katastru l e -ta 1825, stanje le ta 1945 in današnje razmere. Po franciscejskem katastru je b i l o v katastrski občini Straža 3 , 9 % vinogradov (vsi so na Straškem hr ibu). Lera 1945 j i h je b i l o še 2 , 8 % in danes po o-ceni občinske statist ične službe v Novem mesru le še 2 , 4 % vse površine. Hrovat piše, da so pred kakimi 70 le t i segali v inogradi do p r ib l i žno ene t re t j ine pod vrhom hr iba , do danes pa so se skoraj za eno po lov ico zmanjšal i . Okrog lera 1950, ko je Hrovat , opazoval v inograde, so b i le vidne na nekater ih v inogradih še jase, danes tudi teh ni več. Tudi na Ljubenski gor i so se v inogradi precej zmanjšal i .

Prof. Seial je ugo tov i l , d a , če je i l o v i c i primešan droben s i l i ka tn i ma te r ia l , je ta , dokler je suha, precej rahla in sipka. Hrovat pa doda ja , da , če je v lažna , je manj gnetna kot g l i n o . To se nam zdi osnovna ugotov i tev in pogoj za e roz i j o ns Straškem hr ibu. Kohezi jska si la na tej karbonatno-s i -l i ka tn i r j av i prsti je rorej prav zaradi s i l i ka tn ih primesi še siobša kot pri i l o v i c i , za katero je prav tako znači Ino, da je n jena kohezi jska si la ze lo siaba. Dokazov za slabo kohezi jsko sposobnost i l o -v ice nam ne manjka. Pri vsakem vseku v kraško i l o v i co opaz imo , kako se drobi in posipl je navzdol . Spodaj nastajajo sipinski s tožc i . Prst se drobi v suhem in v v lažnem stanju. Predvsem je posipanje močno spomladi, ko se prst odtop i . Prav spomladi lahko opazujemo ob cestnih vsekih, kako posipni stožec raste iz dneva v dan. Raste tako močno, da je potrebno vsako leto nanovo odstrani t i nasipani mater ia l . Zanimalo nas j e , do kod bi šel ta proces, če ne bi mcter ia la odst ran jeval i . Kakšen je na-ravni naklonski kot posipane i l o v i c e ? V ta namen smo p r ip rav i l i improv iz i ran hudournik z eno vmes-no stopnjo. Po na l ivu je naklonski kot nasipanega stožca znašal 29 „ kar se ujema s t rd i tvami Hrova-ta , ki piše, da je naklonski kot posipanega mater ia la pri i l o v i c i 30 - 33° .

Zan imiva posebnost kraške i l ov ice je k rčen je , ki se po jav l ja predvsem po le t i , ko voda izh lapeva iz ta l . Pri izsuševanju pa nastajajo raz l i čno ve l ike in globoke razpoke. Ve l ikos t razpok je odvisna od t ra jan ja suše, vročine in ekspozic i je ta l . Razpoke so na vodoravnem površju na jbo l j i z raz i te . Na g o -lem in strmem pobočju pa se de l c i zaradi zgoraj omenjene slabe kohezi jske moči ob prepokah kotale navzdo l . Prav zato so razpoke na pobočju manj i z raz i te . Tak primer je na Ljubenski go r i . Na Straš-kem hribu smo sicer opaz i l i razpoke, ki so b i le večje tam, k jer je b i l a zeml ja bol j i l ovnata , torej č im v i ž je smo opazova l i , tem več ja je b i l a prepokanost. V splošnem pa je b i l a prepokanost no Stra-škem hribu manjša kot na L jubnu, čeprav je naklon na obeh poboč j ih p r ib l i žno enak (16-18 ). Zdi se nam, da je prav zaradi zgoraj omenjenih raz l i k tudi raz l i ka med t ipoma eroz i je na Straškem hribu in Ljubnu. Na hribu nad Stražo je več površinske eroz i je kot odplakovanja v zeml jo .

Voda del i lov ice po površini odnaša v n iž je lege, del pa je nosi s sabo, ko pronica v g lob ino . V o -da pronica v notranjost po l oč i l n i h ploskvah, ki so v i l o v i c i . Na svoj i poti odlaga delce humusa. Prav zato so loč i lne ploskve ze lo pogosto temnejše od same i l o v i c e , kar kaže, da je i l ov i ca prepletena s tankimi ž i l i c a m i , po kater ih pronica voda. O p a z i l i smo, da je na Ljubnu več humatov kot pa nad Stražo. To nam zopet pot r ju je domnevo, da je odnašanje prsti na Straškem hribu bol j denudaci jsko.

Voda odnaša v notranjost le naj f inejše de l ce , nas pa je zan ima lo , kakšna je struktura površinsko na-p lav l jenega mater ia la .

To smo ugo tov i l i pri temle poskusu: 10 m pod vrhom vinograda nad Stražo pri naklonu 18° smo za je l i ves mater ia l , ki ga je najprej nap lav i l močan na l i v . Na to smo poskus ponov i l i pri rah l ih dežnih pa-dav inah. (Bl ižnja vodomerna postaja v Novem mestu je v prvem primeru nameri la 107,3 mm, v drugem primeru pa 3 6 , 0 mm padavin) . N a l i v je nap lav i l 1 160 gr mater ia la , po dežju pa se je nastreglo 290g zeml je . N a l i v torej pospešeno erodi ra.

Ob upoštevanju, da so naši podatk i ko l i kor to l i ko natančn i , je tedaj na l iv odnesel cca 2500 kg prsti na hektar , dež pa le cca 560 k g / h a .

15

Tabela 2: STRUKTURA NEPLAVLJEN EGA MATERIALA (po metodi sejanja)

Debelina pri dež ju v % pri na l ivu v %

več kot 2 mm 11 17 1 , 9 - 0 ,5 mm 72 45 0 , 4 - 0 , 2 mm 12 24 0 , 2 - 0 ,1 mm 4 11 pod 0,1 mm 1 3

S K U P A J 100 100

In kakšna je b i l a zrnatost naplav l jene prst i? Pri ana l i z i z metodo sejanja :mo zaradi poenostavitve mer jen ja moral i i z l o č i t i vse kamenje s premerom več j im od 5 mm. Teh kamenčkov po dežju sploh ni b i l o pri prsti. Zato j i h je b i l o pri nap lav in i po na l ivu po oceni skoraj 10 %. Na jdebe le jš i kamen je tehtal 23 gramov.

Če pogledamo tabelo 2 , v i d i m o , da je na l i v nanašal več debelejšega in pa naj f inejšega mater ia la v pr imer jav i s prst jo , ki jo je nanesel dež. Pri tej je b i l o t r i čet r t ine peska debel ine med 0 ,5 in 2 mm Pomembno je t ud i , da se pri dež ju površinsko odp lav i jo ze lo malo na j f ine jš ih de lcev (pod 0,1 mm). Te naj f inejše delce voda nosi s sabo v g lob ino in to so t ist i humat i , ki smo j i h zgoraj omenja l i in j i h je na Straškem hribu manj kot na L jubnu.

Medtem ko je zgoraj uporabl jena metoda le pr ikaza la neke raz l ike med strukturo prst i , ki jo je na en i strani nanesel dež , na drugi pa n a l i v , pa anal iza naplavine s p ipet i ranjem ne pokaže nobenih bi-stvenih r a z l i k . V vseh pr imer ih je grobega peska okrog 1 %, f inega 20 %, mela 30 % in g l ine oko l i 50 % (g l . tabelo 3) .

Tabela 3: STRUKTURA NAPLAVINE (po metodi p ipe t i ran ja)

Debel ina pr i dež ju v % pri na l ivu v %

grobi pesek (2 -0 , 2 mm) 1,1 0 , 4 f in i pesek ( 0 , 2 - 0 , 0 2 mm) 2 1 , 4 2 0 , 6 mel (0 ,02 - 0 ,002 mm) 34 ,3 2 9 , 0 g l i na (pod 0 ,002 mm) 43 ,2 5 0 , 0

S K U P A J 100 ,0 100 ,0

Iz navedenega bi b i l o ze lo zan imivo u g o t o v i t i , ko l i ko zeml je je le tno odnešene in za ko l i ko se k a -men pr ikaže na površje. Zaradi neprestanega izp i ran ja v zeml jo se na Ljubnu vedno bo l j pr ikazuje kamenje, v inogradi se k r č i j o in umika jo v n iž je lege. Ljudje m is l i j o , da kamen raste. Sicer si kmet-je na vse načine p r izadeva jo , da bi ohran i l i v inograd. Se pred nekaj l e t i , posebno pa pred drugo svetovno vo jno , so kmet je kamen o d b i j a l i . Odb i to kamenje pa z laga l i v škarpo ter s tem zav i ra l i po -vršinsko e roz i j o . Poprečna viš ina izmer jen ih škarp je 91 cm. Na j v i š j a izmer jena škarpa je visoka 125 cm, na jn i ž j a pa 58 cm. Vse izmerjene škarpe so še na danes ak t i vn ih v inogradih .

Z ind i rek tno metodo smo poskušali dob i t i in tenz i te to eroz i je : Na še ak t i vn ih in na nekdanj ih v inogra d ih smo izmer i l i v iš ino kamenja, ki g leda iz zeml je . V iš ino kamenja smo ugo tav l j a l i na spodnji stra-ni kamna in do spodnje meje odbi tega kamenja.

16

Tabela 4 : V I Š I N A ODBITEGA K A M E N J A

Zemel jska kategor i ja T r a v n i k i V i n o g r a d i

N a k l o n 6° 11° 17° 13° 17°

povpr . viš. odb i t , kamenja 45 cm 40 cm 36 cm 30 cm 33 cm

Tabela 4 kaže povprečno v iš ino kamenja, ki danes g leda na površino. Tabela je zan im iva , saj rezu l -tat i kaže jo , da je na manj nagnjenem pobočju kraška e roz i ja močnejša. To pa je v nasprotju s Hrova-tovimi ugo tov i t vami , ki t r d i , da se površje zn ižu je sorazmerno z naklonom zeml j išča.

Na nekdanj ih v inograd ih je v iš ina kamenja več ja kot v še ak t i vn ih v inograd ih . To je razuml j i vo , saj teh vinogradov že več let ne č is t i jo in so prepuščeni zaraščanju.

Da b! p repreč i l i odnašanje zeml je , po lagajo v inogradnik i preko vinogradov deske. Lastniki deske vsa-ko pomlad postav i jo na novo, jeseni pa j i h odstrani jo. Tako smo na več mestih opazoval i skoraj " c e -lo le tn i pr ide lek" e roz i j e . Pred vsako desko se je ustav i lo cca 4 - 5 cm odnesene prst i .

In kakšna je debel ina preperel ine v v inograd ih? Na gorn j i mej i v inogradov in v gozdu nad Stražo jo je b i l o lahko u g o t o v i t i , ker je tam prsti ze lo malo. V samem gozdu nad v inogradi g leda vse polno kamenja iz ta l . Ta kamen je deloma ž i v , deloma pa so to odkruški in ostanki nekdanj ih škarp, ki pa so danes popolnoma porušene. Okamenelost v gozdu je p r i b l i ž n o 60 % - n a glede na vso površino. Gozd je seveda slabe kva l i te te - predvsem je to varova ln i gabrov top lo l jubn i gozd. Debel ina prsti v gozdu je od 18 do 81 cm. V povprečju pa se g ib l j e med 25 - 35 cm. Takoj na zgorn j i mej i v i -nograda se debel ina preperel ine poveča v povprečju na 30 - 50 cm. Od tu da l je pa je pravo debe-l ino prsti teže d o l o č i t i , ker se od tu navzdol kombinirata dva t ipa prsti: av toh tona preperel ina spo-daj in naplav ina nad n jo , ki je na spodnji mej i v inograda na j več ja . Z vrtanjem in po v iš in i spodnjih škarp smo u g o t o v i l i , da se debel ina prsti g ib l j e med 168 in 174 cm.

V zvez i z e roz i j o prsti je prav gotovo tudi naklon pobočja. Zgo ra j , na mej i gozda in v inograda, je 27° - 3 0 ° , dobr ih 100 m n i že , med v inograd i , pa 18 - 21° . Pri zmanjšanju strmine je sodelovalo se-veda več fak to r j ev . Nas zanima predvsem delež pospešene eroz i je - to se prav i , kakšen je č lovekov de lež pri zmanjševanju strmine. Pod v inogradi nad Stražo so b i l i vseskozi t ravn ik i in pašnik i , torej tu ni b i l o n i ko l i pospešene e roz i j e . Na teh t ravn ik ih pa sedaj pri nak lonu 11 -14° ve l i ko grade. Fti i z -kopih se po barv i prav lepo raz loč i avtohtona prst od alohtone - nap lav l jene . Debel ina alohtone prsti se g i b l j e od 120 do 165 cm. Ta naplav ina je rezu l ta t pospešene e roz i j e , pa tudi prejšnj ih dob, ver -jetno ce lo pe r ig lac ia la , saj smo na nekem mestu na le te l i na brečo, ki je nedvomno ostanek hladnega obdobja.

UPORABLJENA LITERATURA

1. Beuchetr i t ; L 'érosion accélérée dans les chaînes cél l iennes d ' O r a n i e . Revue de géomorphologie d inamîque. Grenoble 1955

2. Beuchetr i t : Le problème de l 'é ros ion des soils de montagne et le cas du Tell a lgér ien. Revue de géographie A lp i ne . Grenoble 1955

3. Gams: Kras. L jub l jana 1974

4. Gänsen: Wich t ige Bodenbildungsprocesse typischer Erdrüume in schematischer Darstel lung. Die Erde 1964

17

5. Hrovat : Kraška i l o v i c a . L jub l jana 1953

6. I lešič: Geogra f i j a prsti in rast ja. L jub l jana 1960 - skripta

7. Kosov: Razvite ovraženoj eroz i i v pr i rodnih zonah SSSR. Vopr . geogra f i , Moskva 1960

8. Rajner: Urejanje hudourniških območi j . Zapiski s predavanj na Gozdarski f aku l te t i v L jub l jan i 1969/70

9. Spir idonov: K izučenju ovraženoj e roz i i . Voprosy geogra f i i , Moskva 1950

10. Sukl je: Mehanika ta l . L jub l jana 1967 - skr ipta

11. Terzaghi: Erdbaumehanik auf bodenphysikal ischer Grund lage , Le ipz ig 1925

12. Vasovič : Uputstva za ispi t ivanje eroz i je zeml j iš ta . Beograd 1957

Mar jan KLEMENČIČ.

POLJSKA VČERAJ, DANES, JUTRI

Namen č lanka je podati - ob običajnem "šolskem" znanju geograf i je Poljske - nekatere znač i lne po-jave in procese, ki b istveno vp l i va j o na sedanjo podobo države in na njen pr ihodnj i razvo j . O b i l i c a problemov, i zha ja joč ih iz burnega zgodovinskega razvoja in iz močne pestrosti pr i rodnih pogojev za gospodarsko dejavnost , onemogoča, da bi se prelomno obdobje pol jskega gospodarstva (zgodovine) po-dalo v k ra tk i o b l i k i . Zato je treba ta č lanek razumeti kot av tor jevo že l j o , da seznani geografe ne to l i ko z razvojem a l i stanjem raz l i čn ih elementov pr irodnega oko l ja in družbenih razmer (glej r a z l i č -ne p r i r očn i ke ! ) , pač pa kot že l j o predstavit i regionalne raz l ike v družbenogospodarskem razvoju Po l j -ske kot izhodišče pri uresničevanju načrtov za opt imalno izkor iščanje prostora v naslednj ih t r ideset ih l e t i h .

Naše sorazmerno slabo poznavanje Poljske (uradni naz iv zan jo je Poiska Rzeczpospol i ta Ludowa, okr PRL) vzbu ja v nas predstavo o n jen i precejšnj i oddal jenost i , odmaknjenost i . Pri ob jekt ivnem ocen jeva-nju dežele pa se predstave, dobl jene z opazovanjem šolskega atlasa o enol ičnost i pokra j ine , o v e l i k i enotnosti Poljske kajkmalu i zkaže jo za zmotne. In če hočemo spoznati družbenogospodarsko strukturo, moramo poseči naza j , v včera j . Za spoznanje g l ob l j i h vzg ibov de lovan ja , miš l jen ja in čustvovanja Pol jaka pa se moramo ozret i še bo l j naza j , v "predvčera jšn j i " dan.

Brez dvoma je današnja družbenogospodarska s l ika Poljske posledica razvoja od druge polov ice 18. s to le t ja da l j e . To je čas, ko je Poljska i zg i n i l a s po l i t i čnega zeml jev ida Evrope ( 1772 prva in 1973 druga de l i tev Pol jske, 1795 dokončna razde l i tev ) , pa tudi začetek nove dobe v gospodarskem in d ruž -benem razvoju Evrope ( f i z iok ra t i zem, kasneje začetek indus t r i a l i zac i j e , začetek ob l i kovan ja d ržavne-ga aparata i t d . ) . Poljska kot država je b i l a iz ločena iz ak t ivnega ob l i kovan ja novih družbenogospo-darskih odnosov.

Za družbenogospodarski in p o l i t i č n i razvoj Poljske do prve svetovne vojne je znač i l no dvo je : boj Po-l jakov za obnovi tev poljske države in ko lon ia ln i nač in izkor iščanja gospodarskega potenc ia la predelov, ki so si j i h pr isvo j i le sosednje velesi le (Prusija, Rusija, habsburška monarhi ja) .

Tradic ionalen odpor do vseh ob l i k nadrejenosti je vod i l Poljake v stalne bo je , tako s sosedi kot tudi v medsebojne obračune. Pomanjkanje zavesti državne pripadnosti je v n a j v e č j i meri nadomesti la z a -vest nacionalne in verske pr ipadnost i . Poljska pomeni za Pol jaka na j več jo vrednoto, zato ni čudno,

18

če so se Pol jaki z enako vnemo bor i l i za Poljsko kra l jes tvo, za Poljsko med obema vojnama, a l i pa za današnjo socia l is t ično Poljsko. Se posebno je to prišlo do izraza v drugi svetovni vo jn i : herojski odpor Pol jakov prot i nemški armadi , sodelovanje oddelkov po l jske vojske v bo j i h prot i nemškemu oku-pator ju na Norveškem, v F ranc i j i , na Nizozemskem, v I t a l i j i , v Sovjetski z v e z i , v A f r i k i , v l e t a l -skih in pomorskih b i t kah ; nadčloveški napor i , da bi z vstajo sami osvobodi l i Varšavo, srce Poljske; sodelovanje v bo j ih Rdeče armade vse do končnih operaci j v Berl inu - vse je b i l o žr tvovano za en sam c i l j , za Poljsko. V ta okvir spadajo tudi dogodki po prvi svetovni v o j n i , ko se je pol jska arma-da z vso vnemo podala na "osvobajanje" vzhodnih delov na novo nastale Poljske in zaradi not ran j ih težav Sovjetske republ ike začasno zasedla ce lo K i j e v . Premirje s Sovjetsko zvezo I. 1922 je pome-n i l o konec ob l i kovan ja predvojne Poljske.

Druga Rzeczpospoli ta (histor ični naziv za pol jsko d r ž a l o tvorbo) je mer i la 388 tisoč m2. V pr imer ja -vi z današnjimi mejami so le - te potekale ve l i ko bo l j prot i vzhodu, tako da je pol jska država v k l j u -čeva la precejšnja območja Belorusi je, Polesja in Ukra j ine , ni pa imela v svojem okviru obsežnih pre-delov na zahodu in z Bal t ikom jo je vezal le ozek pas ozeml ja . Razl ike v gospodarskem, kul turnem in pravnem stanju posameznih delov je še pog lab l ja la pestra narodnostna struktura prebiva ls tva, saj je b i l o od skupnega števi la 27 mi l i j onov prebivalcev Pol jakov ce lo manj kot 70 %. Najš tev i lne jše ne-poljske narodnostne skupine so sestavl ja l i Uk ra j i nc i , Belorusi, N e m c i , L i tvanc i in Z i d j e . Vendar je b i l to le del dedišč ine, katero je mladi držav i zapust i la preteklost . Ne smemo pozabi t i na ogromne raz l ike v stopnji gospodarskega razvoja med posameznimi p rede l i , posebno med vzhodnimi in zahod-n im i , z zak l jučen im prometnim omrežjem območ i j , ki so b i l a prej v okv i ru posameznih držav . K l jub burnemu notranjepol i t ičnemu razvoju je Poljska med vojnama dosegla nekaj pomembnih uspehov, pred-vsem v izenačevanju raz l i k med gospodarsko bol j in manj razv i t im i predel i in v povezovanju države v enotnejši družbenogospodarski in po l i t i čn i prostor. Poseben pomen sta imel i za tedanj i čas ogromni i nves t i c i j i : zgradi tev pristanišča v G d y n j i ter industri jskega kompleksa okrog Sandomierza.

Konec druge svetovne vojne je prinesel Poljski sprememb;« meja in spremembo po l i t i čnega sistema. K l jub sorazmerno majhni izgubi ozeml ja (pr ib l ižno 75 tisoč km2) je dož ive la Poljska ogromne spre-membe, predvsem v smeri notranje konso l idac i je . Končno je prišla v sklop PRL ce la S lez i ja , del h i -s tor ičnih Luž i c , Ve l i kopo l j ska oz. ozemlje do Odre , Pomorsko pobrežje in pojezer je ter Mazur i . I z -gub i la pa je PRL obsežna ozeml ja na vzhodu, to je beloruski in ukra j insk i de l . Posebno izguba zad-njega de la teži nac ionalno ču teča srca nekater ih Pol jakov. Ne smemo pozab i t i , da so b i l a na tem območju mesta po l jska, čeprav je b i l o podežel je povsem ukra j insko. Podobna s l ika , samo obrnjena, je b i l a pred drugo svetovno vojno na zahodu: mesta so b i l a nemška, na podežel ju pa večinoma p o l j -sko prebivalstvo. Tudi to je de js tvo, da je b i l Lvov med obema vojnama izredno močan ku l turn i in izobraževa ln i center (univerza) , ki je dal s svoj imi znanstvenik i in ku l tu rn i k i medvojni Poljski močan pečat , v dobršni meri pa tudi povojnemu kulturnemu in znanstvenemu de lu .

Sprememba meja je povzroč i la ogromne premike l j ud i : iz zahodnih in severnih delov se je i zse l i lo 3 mi l i j one Nemcev , iz vzhodnih pol m i l i j ona Belorusov in Uk ra j i ncev , poldrugi m i l i j on Pol jakov je zapusti l predvojno pol jsko ozemlje na vzhodu, I . 1939 p r i k l jučeno Sovjetski z v e z i , 2 , 7 m i l i j ona oseb pa je zaje l not ran j i tok se l i tev .

Vse premalo je obdelan in znan pomen teh m ig rac i j , v g lavn i č r t i usmerjenih od vzhoda prot i zaho-du , čeprav je ogromen; v kratkem času S'J b i l a delovna mesta gospodarsko najpomembnejših območi j zapoln jena z mlado de lovno s i lo in zače lo se je sorazmerno močno mešanje duhovnih in mater ia ln ih posebnosti posameznih delov Pol jske, kar je v v e l i k i meri u t rd i l o občutek pripadnosti enotni skupno-st i , predvsem državn i . Tako so se v precejšnj i meri om i l i l a regionalna nasprot ja.

NEKATERI K A Z A L C I R E G I O N A L N I H RAZLIK V STOPNJI IN N A Č I N I H IZRABE PROSTORA

D e m o g r a f s k e r a z m e r e

Demografska sl ika današnje Poljske je v ve l i k i meri odraz dveh procesov; - obsežnih povojn ih migrac i j v na novo dobl jena območja na zahodu in delno na severu;

19

- in tenz ivn ih sel i tev prebivalstva s podežel ja v mesta.

V 60. le t ih so se na Poljskem izob l i kova la naslednja osnovna demografska območja:

1. Z a h o d n o , k i ga označujeta več j i delež moškega prebiva ls tva, kot je poprečje za Pol jsko, ter ze lo visok delež prebivalstva v predprodukci jsk i dob i . Nasprotno sta ostal i dve skupini prebivalstva -v produkci jski in poprodukci jsk i dobi - skromni. Stopnja nata l i te te in stopnja naravnega prirasta sta b i l i znatno n i ž j i , kot je znašalo poprečje za vso državo, srrrtnost pa je b i l a n i ž j a od tega poprečka. M ig rac i j sk i saldo za razdobje 1952-1960 je b i l poz i t i ven .

2. S e v e r n o o b m o č j e se je raz l i kova lo od zahodnega po v iš j i stopnj i na ta l i te te in pr irodnega prirasta, vendar je b i l migrac i jsk i saldo negat iven.

3. SI e z i j s k o - k r a k o vs k o o b m o č j e je opredel jeval ze lo nizek de lež prebivalstva v predprodukci ski dobi in ze lo ve l i k de lež v produkci jsk i dob i . Za G OP (Gorn ješ lez i jsko industr i jsko območje) je b i l znač i len izredno visok de lež moškega prebivalstva in na jn i ž j i pr i rodni prirast na Poljskem.

4 . O s r e d n j e i n v z h o d n o o b m o č j e j e karak ter iz i ra l nadpoprečno visok de lež prebivalstva v produkci jsk i dob i . S topn j i umr l j i vos t i je b i l a znatno nad poprečjem, stopnja rodnosti in pr i rodni p r i -rast sta b i l a b l i zu poprečnih vrednosti za celo Poljsko. M ig rac i j sk i saldo je b i l negat iven. To območ-je je od vseh najmanj enotno.

V 70. le t ih smo pr iča precejšnj im spremembam v strukturi in d inamik i prebivalstva na posameznih ob-moč j ih . Predvsem se je jasno i zob l i kova la tendenca koncentrac i je prebivalstva vzdo lž razv i j a j oč ih se gospodarskih osi: sudetsko-šlezi jske, š lez i jsko-centra lne (G OP-^c5dž-Varšava), de lno vzdolž l i n i j e )L(Ai. -Gdarisk . Poleg omenjenih območi j so za močnejše dosel jevanje zan imiva le več ja mesta, pred-vsem središča vojvodstev.

Za Poljsko je znač i lna precejšnja stopnja u rban izac i j e , saj je I. 1972 ž i ve l o v mestih kar 53 % vse-ga prebiva ls tva, medtem ko je takoj po vo jn i znašal ta delež 32 %. V povojnem razdobju je mestno prebivalstvo naraslo za ce l ih 10 mi l i j onov preb iva lcev , in sicer po treh poteh: z dosel jevanjem s po-deže l j a , s pr irodnim prirastom mestnega prebivalstva ter z administ rat ivnim šir jenjem mestnih meja. V istem času se je š tev i lo podeželskega prebivalstva zmanjšalo skoraj za m i l i j o n . Iz omenjenih podatkov je razv idno, da gre ves pr i rodni prirast podeželskega prebivalstva na račun povečanja števi la p reb i va l -stva v mestih; lahko si predstavl jamo s l iko strukture prebiva ls tva, ki ostaja na vasi.

Delež mestnega prebivalstva je raz l i čen po vo jvodstv ih . Lahko rečemo, da višina de leža mestnega pre-b iva ls tva govor i o stopnj i gospodarskega razvo ja . Na jugovzhodnem delu države ž i v i le t re t j i na p reb i -valstva v mestih. N a j v i š j o stopnjo urban izac i je izkazu je katov/ icko vojvodstvo (77 % ) , kateremu pa takoj s ledi ta gdarfsko (71 %) in szczecir isko (68 %). O stopnj i u rban izac i je znotraj posameznega v o j -vodstvo govor i predvsem podatek, ko l i ko mestnih preb iva lcev pride na km2 površine celotnega vo j vod -stva. Zopet je na prvem mestu katovvicko vojvodstvo, in to p rep r i č l j i vo (306). S led i jo mu vojvodstva z na jveč j im i aglomeraci jami preb iva ls tva, kar zopet govor i o v e l i k i pr iv lačnost i n a j v e č j i h mest (gdaK-sko 95, wroclawsko 88, krakovsko 84, l(5dzko 80, varšavsko 75).

M e s t a i n m e s t n e a g l o m e r a c i j e

Leta 1972 so imela naslednja mesta več kot 300 000 preb iva lcev:

Varšava 1 356 000 Poznarf 486 000 L6dž 774 000 Gdan'sk 378 000 Krakov 610 000 Szczecin 350 000 Wroclaw 542 000 Katowice 309 000

Gospodarsko so od omenjenih mest pomembnejše t . i m . m e s t n o - i n d u s t r i j s ke a g l o m e r a c i j e , saj predstav l ja jo g lavne člene družbenogospodarskega ž i v l j e n j a države. Vsako aglomeraci jo sestavl ja-ta dva dela: mestno središče, ob iča jno kompaktno pozidano, ter obmestje z mnogo redkejšo zaz ida -vo.

20

Poijski p laner j i ugo tav l j a j o šestnajst mestno- industr i jskih ag lomeraci j (števi lo prebival cev v t isočih) :

1. ka towicka z Rybnikom 3 032 9. wroclawska 510 2. varšavska 1 782 10. poznarfska 501 3. krakovska 985 11. opolska 474 4. I(5dzka 932 12. bydgosko-torurfska 399 5. podsudetska 722 13. cz^stochowska 398 6. staropolska 633 14. szczecirfska 331 7. gdarfska 618 15. lubl inska 230 8. b ie lsko-b ia lska 553 16. b ia lostocka 172

Mestno- industr i jske aglomeraci je obsegajo koncent rac i jo preb iva ls tva, industri jske produkc i je , obrt i i td . G lede na vel ikost in f unkc i j o lahko raz l iku jemo nekaj t i pov , kot so n . p r . metropol itanska varšav-ska aglomeraci ja (metropoli tanska reg i ja ) ; pristaniški ag lomerac i j i (gdarfska in szczecirfska); aglome-r a c i j i , nastal i na osnovi premogovništva in težke industr i je (ka towicka , podsudetska); cglomeraci je, nastale na osnovi mnogovrstne predelovalne industr i je (staropolska, b ie lskobia lska, opolska cz^stochow-ska); aglomeraci je z družbenogospodarskim značajem (krakovska, wroc lawska, poznanska, bydgosko-torunska) in druge.

G o s p o d a r s k a s t r u k t u r a

Današnja s l ika gospodarske izrabe prostora izraža dve raz l i čn i razvo jn i f az i :

- kap i ta l i s t i čno , s t ih i jsko, s težn jo po i z raz i to "prof i tarskem" načinu izkor iščanja naravnih bogastev, ter

- plansko soc ia l is t ično, ki hoče doseči opt imalno o rgan izac i jo prostora.

Vsako obravnavanje po območj ih na le t i na težavo zaradi pomanjkanja podatkov. Tudi v našem primeru smo p r i s i l j en i , da se naslonimo na upravne enote najv iš jega reda - vojvodstva. Kot je znano, je Pol j -ska razdel jena na 17 vo jvodstev, poleg n j i h pa obstaja posebna skupina pet ih na j več j i h mest (Varšava, L6dž, Krakov, Wroc law , Poznari), ki so enakovredna vojvodstvom.

V začetku pog lav ja podana dejstva govor i jo prot i smiselnosti de l i t ve Poljske glede na zgodovinske mo-mente (pruski, avst r i jsk i , ruski de l ) ; prav tako pa se težnje moderne Poljske še ne odražajo v prostoru v taki mer i , da bi že v ce lo t i mogle zabrisat i dediščino pretek lost i . Upoštevaje naslov č lanka , bi lahko Poljsko razde l i l i na naslednj ih pet enot: južno in jugozahodno, Ve l ikopo l jsko-mazursko po jzer -j e , pr iba l tsko, osrednjo in vzhodno Poljsko.

J u ž n a i n j u g o z a h o d n a P o l j s k a (krakovsko, katowiško, opolsko, wroclawsko vojvodstvo). T o območje obsega Slez i jo in del Malopol jske in vk l j uču je skoraj ves v iš j i svet, ki ga premore Poljska. To reg i jo lahko imenujemo gospodarsko hrbtenico Poljske. Da to res zas luž i , nam pove že nekaj po-datkov: na 17 % površine ž i v i 30 % vsega prebivalstva Poljske. Več kot 90 % premoga se nakopl je na tem območju. Polovica poljske energi je se pro izva ja t u , ravno tako več kot 80 % metalurških i z -d e l k o v , skoraj vse neželezne kov ine , 40 % st ro jn ih , t re t j i na e lek t ro tehn ičn ih , 40 % steklarskih in dobra t re t j i na tekst i ln ih i zde l kov . Oč i t no je , da je srce pol jskega gospodarstva ravno na tem območ-j u , posebno ker gre za osnovno, baz ično industr i jo . Produkci ja še nadal je raste, vendar je tempo ra-sti v pr imer jav i z manj razv i t im i območj i precej počasnejši. Tako je I. 1960 odpadlo na to reg i jo 49 % vrednosti industri jske p ro izvodn je , I. 1972 pa še vedno 42 %. V kmeti jstvu je s l ika neko l iko drugačna, vendar daje to območje dobr ih 15 % t ržn ih presežkov, pri čemer ima na jveč jo v logo pro-dukc i j a mesa: 20 % tržne produkci je mesa Poljske izha ja s tega območja. Treba je poudar i t i , da s i -cer še močno kmet i jsko krakovsko vojvodstvo daje izredno skromne tržne presežke, kar je posledica močne razdrobl jenost i kmečk ih gospodarstev. Nasprotno je kmet i js tvo v wroclawskem, v v e l i k i meri tudi opolskem, vojvodstvu izredno razv i to in daje dobr ih 10 % t ržn ih presežkov Poljske. Pri tem gre predvsem za ž i t no -ž i v i no re j sk i t ip kmet i js tva.

21

K r a k o v s k o v o j v o d s t v o naj b i v bodočnosti r azv i j a lo naslednje funkc i je : industr i jsko, ku l tu rno-znanstveno ter tur is t ično. Vse te funkc i je so najširšega pomena, važne .-a vso državo. N a j v e č j i me-talurški kombinat Poljske (Nova Huta pri Krakovu) naj bi še naprej povečeval produkc i jo že leza in jek la (železovo rudo dovaža jo iz Ukra j ine , premog pa iz b l i žn je S lez i je ) . Poleg t radic ionalne ku l t u r -ne vloge mesta Krakova naj bi se posebna skrb posvečala turizmu (Tat re ! ) , saj l e - t a obsega že da-nes okrog 40 % vsega tur ist ičnega prometa Poljske.

K a t o w i š k o v o j v o d s t v o naj b i se razv i j a lo v smeri nada l jn jega izkor iščanja minera ln ih bogastev (črni premog, c inkova , sv inčena, že lezova ruda) ter n j ihove predelave, kar zahteva jo interesi d r žav -nega gospodarstva. V bodočem razvoju bo treba posveti t i posebno skrb odpravi negat ivn ih posledic, ki j i h prinaša tako močna koncent rac i ja industri jske pro izvodn je . Eden najvažnejš ih problemov je oskr-ba z vodo, poleg tega še zgradi tev prometnega omrež ja , sanaci ja industr i jskih in stanovanjskih prede-lov , st ih i jsko zgra jen ih v dobi kap i ta l is t ičnega gospodarstva.

O p o l s k o v o j v o d s t v o spada med na jbo l j r azv i te , tako po industr i jski kot kmet i jsk i p ro izvodn j i . G l a v n i problem je pomanjkanje delovne sile ter njena neenakomerna porazde l i tev . V bodoče se bo močneje razv i j a la energet ika , kemična industr i ja in industr i ja e l ek t r i čn ih stro jev. Kmet i js tvo se bo razv i j a l o v okviru obstoječega ž iv inore jsko-ž i tnega sistema. Dosedanja tesna gospodarska povezanost z G O P - o m kot tudi močna izmenjava delovne sile narekujeta sodelovanje pri načrtovanju gospodar-skega in družbenega razvo ja .

Za w r o c l a w s k o v o j v o d s t v o se predvideva rekonstrukci ja i n modern izac i ja gospodarstva, z last i izgradnja indust r i je , k i zahteva ve l ike invest ic i je in ki bi izkor išča la bogate zeloge surovin, pred-vsem r javega premoga (Turosz6w) in bakra (Lubin, Legnica). V e č j a pozornost bo posvečena razvoju tur izma, predvsem zdrav i l iškega.

V e I i k o p o I j s k o - m a zu r s k o p o j e z e r j e (z ie lenogdrsko, poznarfsko, bydgoszko in olsztynsko v o j -vodstvo). Za do loč i tev neko l i ko nenavadno razpotegnjene regi je obstaja vrsta tehtn ih argumentov - od podobnih pr i rodnih razmer (n iž ina , g l a c i a l n i t ip pokra j ine z množico jezer in ob i l i co industri jske v o -de) , naprednega kmet i js tva , h i t ro se razv i ja joče industr i je pa do sorazmerno redke posel i tve. Na 26 % površine Poljske ž i v i le 18 % njenega prebivalstva.

V industr i jski p ro izvodn j i ima pomembnejše mesto le poznarfsko vo jvodstvo; l e - to proizvede skoraj 20% poljske energ i je . K l jub vsemu prispeva to območje 18 % vrednosti industri jske pro izvodn je . Struktura industr i je je pestra, s koncent rac i jo v / e č j i h mestih. V zadnjem času nastajata dva nova industri jska predela, ki vnašata v zunanje l ice pokraj ine kot tudi v gospodarsko strukturo novo ob l i ko - reg iona l -no indus t r ia l i zac i jo . Taka industr i jska reg i ja nastaja okol i Konina na podlagi bogat ih zalog r javega premoga in okol i lnowroc lawa na osnovi kamene sol i . Posebno v logo ima ta reg i ja v ž i v i l sk i industr i -j i , saj ima dobro osnovo v t rad ic iona lno naprednem kmet i js tvu. Vsa vojvodstva da je jo v kmet i js tvu re-la t ivno najv iš je tržne presežke, in sicer ž i t (bydgoszko, poznarisko, zielenog<5rsko), govedi (poznarf-sko, zielenogc5rsko), mleka (bydgoszko, olsztyrfsko). 35 % t ržn ih presežkov ž i t in krompir ja izha ja ravno s tega območja.

Z i e I e n og 6 r s k o v o j v o d s t v o je b i l o do pred kratk im močno kmeti jsko z naprednim načinom kme-tovan ja , danes pa že prevladuje industr i jska funkc i j a . Razvoj in perspektive vojvodstva lahko p r imer ja -mo z bydgoszkim; obe vojvodstv i l ež i t a ob važni tovorni prometni pot i prot i morskim pristaniščem (L6dž-Varšava-Gdarfsk oz. G OP-Szcec in ) ter imata ob i lo vodnih za log. Tem ugodnim pogojem se v zielenog<5rskem vojvodstvu pr id ružu je jo še bogate zaloge bakrove rude.

P o z n a r f s k o v o j v o d s t v o je i z predvojnega t rad ic iona lno kmet i jskega predela postalo indust r i j -sko-kmet i jsko. Izkor iščanje r javega premoga v Koninu je pospešilo predvsem nastanek industr i je , ki rabi mnogo energi je (a lumin i jeva) , poleg ž i v i l ske , kemične ter industri je e lek t r i čn ih strojev. V o j v o d -stvo bo napredovalo v dosedanji smeri: razv i jan je industr i je v Poznanju in manjših mestih ter kme t i j -stva, tako da bi to območje še naprej ostalo na vodi lnem mestu po in tenzivnost i agrarne produkc i je .

B y d g o s z k o v o j v o d s t v o se bo razv i j a l o v treh smereh: v nadal jn jem razv i jan ju že danes močno in tenz ivnega kmet i js tva, industr i je (strojne in kemične) ter prometnega omrež ja . Industr i ja izkorišča

22

ugodno prometno lego ter bogate zaloge vode. Za promet je pomembno, da preko vojvocstva poteke t . i m . "premogova magistrala" ( S l e z i j a - G d y n i a ) .

Za o l s z t y r i s k o v o j v o d s t v o , od vseh najredkeje posel jeno, predvideva kratkoročni plan in ten-z ivno indus t r ia l i zac i jo . Predvsem manjši in lokalno razpršeni industr i jski obrati naj bi predelova l i kme-t i jske produkte, z last i mesne, saj je za to območje znač i lna precejšnja tržnost kmet i js tva.

P r i b a l t s k a P o l j s k a (szczeciftsko, koszal insko, gdarisko vo jvodstvo) . To reg i jo lahko imenujemo neenotno v svoj i enotnost i , tako v prirodnem kot gospodarskem pogledu. Razgiban in ledeniško močno preobl ikovan svet obdaja na vzhodu in na zahodu raven n iž insk i svet, ki sta ga i zob l i kova l i na j več j i pol jsk i r ek i , V is la in Odra. Dejs tvo, da do l i n i teh rek odpirata Poljsko v Bal t ik oz. v svet, je po-spešilo razvoj gospodarstva in tudi povzroč i lo kopičenje preb iva ls tva; v gdariskem vojvodstvu znaša g o -stota prebivalstva več kot 100 preb iva lcev na km2, v koszalinskem pa le 40. Več kot po lov ica v red-nosti industri jske proizvodnje v tej reg i j i odpade na gdarisko vojvodstvo. V državnem okviru ima nad-poprečno v logo v industr i j i le lad jedeln iš tvo v Gdarfsku. Zaradi posebno ugodnega po loža ja d o ž i v l j a vse območje močan gospodarski razvo j , ki za po lov ico presega poprečni tempo gospodarske rasti cele Poljske. V Gdarisku je v končni faz i izgradnje ve l i ko pr istanišče, imenovano "severna l u k a " . G r a d -n jo je v v e l i k i meri pospešila energetska k r i za , ki je ponovno dv ign i l a ceno premogu. Gdarisko p r i -stanišče naj bi postalo g lavna izvozna luka za pol jsk i premog ("magistra la premoga" Zg . S lez i ja --Gdar isk) . Ne smemo pozabi t i v loge tu r izma, saj je Ba l t ik eden od g lavn ih polov tur is t ičnega gospo-darstva (poleg Tater, de lno po j ze r j a , z l a s t i mazurskega).

Da pr ibal tska regi ja daje razmeroma na jveč je presežke kmet i jsk ih pr ide lkov (na enoto kmeti jske povr -šine), za to je več raz logov: intenzivnost kmeti jske produkci je zaradi b l i ž i ne potrošnih središč, t ra -d i c i o n a l n o napredno kmet i js tvo , predvsem pa visok de lež kmet i jsk ih površin v d ržavn i l as t i (koszal in-sko in szczecirisko vojvodstvo dobra po lov i ca , gdarisko t re t j i na ) . Obravnavano območje je usmerjeno v p r i de lavo krompi r ja in ž i t a r i c , saj daje v državnem okviru 20 % t ržn ih presežkov ž i t a r i c , krompir -ja ce lo nekaj več , medtem ko je ž i v ino re ja neko l i ko bol j v ozad ju .

S z c z e c i r i s k o v o j v o d s t v o tareta dva osnovna problema: koncent rac i ja industri je v navezavi na pristaniško funkc i j o ter problem razmestitve preb iva ls tvo oz. nasel i j . Če se gdariska aglomeraci ja razteza preko treh osnovnih koncentrac i j prebivalstva (Gdarisk, Sopot, G d y n i a ) , je tu naselbinski sistem iz raz i to monocentr ičen. Prevladujoča v loga Szczecina bo v bodočnosti poudarjena z razvojem pristanišča in vzporedno pro jek t i rano industr i jo . Okrog tega osnovnega industri jskega jedra se bo po-stopoma ob l ikova l "prstan" sate l i tsk ih nase l i j . Kmet i jska produkc i ja se bo razv i j a la v smeri nada l jn je -ga in tenz iv i ran ja , čeprav dosega že danes v produkc i j i k rompir ja na jv i š je hektarske donose.

K o s z a l i n s k o v o j v o d s t v o spada med t is te , k jer še prevladuje kmet i jska produkc i ja nad indust r i j -sko. Srednjeročni plan predv ideva, da bo prev ladala pomembnost industri jske produkci je zaradi pospe-šenega razvoja ž i v i l s ke , lesne in papirne industr i je. Pomembno mesto je namenjeno tur is t ičn i de javno -s t i , saj je danes v ta namen izkoriščena komaj t re t j i na pr irodnega potenc ia la .

G d a r i s k o v o j v o d s t v o mora načrte svojega gospodarskega razvo ja v v e l i k i meri podredi t i vsedr-žavnim interesom, to pa zaradi izredno pomembnega po loža ja . V gospodarstvu stopa na prvo mesto pristaniška f u n k c i j a ; de lno nan jo , de lno na bogate zaloge vode (Visla) se je nasloni la industr i ja . O b -močje ima kar 10 % tur is t ičn ih kapac i te t Poljske. Omembe vredni so načr t i ob l i kovan ja pomembnega kuI turno-znanstvenega središča, k i bo nadregionalnega znača ja . N a č r t o v a l c i h i t rega gospodarskega razvoja v tem vojvodstvu se s reču je jo z izredno perečim problemom: pomanjkanjem delovne s i le , ¿ la -sti moške.

O s r e d n j a P o l j s k a (varšavsko Iddžko vojvodstvo) . Skupno obravnavanje vojvodstev je povsem uprav ičeno, saj je predvsem povojn i gospodarski razvoj pr ipe l ja l do problemov, ki se v obeh v o j v o d -stvih rešujejo na precej enak nač in . Poleg tega je ze lo močno izražena tendenca po medsebojnem pri b l i ž e v a n j u in z l i t j u varšavske in l<5džke industri jske aglomeraci je . Na 15 % ozeml ja Poljske ž i v i sko raj 20 % njenega preb iva ls tva, od tega t re t j i na v obeh na j več j i h pol jsk ih mestih - Varšavi in Lddzu.

Ni povsem brez osnove, če p reb iva lc i Varšave radi neko l iko bahavo pr imer ja jo svoj industr i jski poten c ia I s potencia lom G O P Če pa dodamo še liSdžko industri jsko reg i jo , je ponos do neke mere opra-

23

v i č l j i v , saj skupno da je ta 18 % vrednosti industri jske produkci je Pol jske, torej le en odstotek manj kot G OP. Če je vrednost proizvodnje p r ib l i žno enaka, pa je njena narava bistveno drugačna; ba-z ična industr i ja je tu zamenjana s predelovalno in to tako , ki zahteva ve l i ke naložbe kap i ta la in visoko k v a l i f i c i r a n o delovno s i lo.

Industr i ja v l6džkem vojvodstvu je i z raz i to enostranske strukture. Skoraj po lov ico vrednosti indus t r i j -ske proizvodnje mesta Lčdž daj<i tekst i lna indust r i ja , če pa vzamemo celo vo jvodstvo, znaša delež tekst i lne industr i je v odnosu do celotne industri jske produkci je še vedno 37 %. Tako enostranska struktura industri je ima tudi svoj izraz v deležu tekst i lne industr i je celotne države: 40 % vredno-sti pol jskega tekst i la se proizvede v l6džkem vojvodstvu.

Nasprotno ima varšavsko vojvodstvo raznovrstnejšo industr i jo. Omeni t i je treba naslednje nadpoprečno razv i te industri jske panoge: f inomehanično, po l i g ra f i čno , e lek t r i čno in e lektronsko ter industr i jo trans portnih sredstev s 37 %, 30 %, 25 % in 16 % - n i m deležem v odnosu do celotne poljske produkci je ustrezne panoge. Ana l i za strukture industr i je v samem vojvodstvu nam pove, da daje 70 % vrednosti industri jske proizvodnje šest panog, ki si slede po vrstnem redu: ž i v i l ska indust r i ja , industr i ja transport nih sredstev, e lek t ro tehn ična in e lekt ronska, kemična indust r i ja , predelava tekoč ih gor iv in strojna in-dustr i ja . Kmet i js tvo je v obeh vo jvodstv ih presenet l j ivo podobno; v državnih rokah je le po 3 % kme-t i j sk ih površin, kar je - posebno za razmere na Poljskem - t i p i čen znak za majhne tržne presežke. Rela-t ivno najpomembnejši produkt za trg je m l e k o , s kater im se uvrščata med vod i lna vojvodstva, tako po absolutnih ko l i č inah kot po stopnj i tržnosti na enoto kmeti jske površine. Varšavsko vojvodstvo se poleg tega uvršča med vojvodst\* i z na jveč j im i presežki k rompi r ja . Da v e l i k i t ržn i presežki mleka niso slučaj nost, ampak posledica b l i ž i ne od jemalcev , govor i de js tvo, da se območja in tenz ivne mlečne govedore-je veže jo na gosteje posel jene, industr ia l iz i rane predele.

V a r š a v s k o v o j v o d s t v o je primer ve l ike neenotnosti v stopnj i družbenogospodarskega razvo ja . Medtem ko agrarno za led je spada med na jbo l j nerazvi te predele Poljske, je s l ika varšavske aglomera-c i je ravno nasprotna. Neracionalnost kop ičen ja gospodarskega potenc ia la v enem centru se je že poka za la , zato so v letu 1975 zače l i i zva ja t i od lok , ki prepoveduje dosel jevanje v Varšavo. Z deg lo -merac i jo Varšave naj bi dosegli tudi pospešen razvoj celega vojvodstva. Z zmanjševanjem dnevnega dotoka delavcev v varšavske tovarne bi mesto še naprej ostalo med vod i ln imi industr i jskimi območj i d r -žave , in sicer z modern izac i jo in spec ia l i zac i jo industr i je .

L č d ž k o v o j v o d s t v o bo izenačeva lo raz l ike v stopnj i gospodarskega razvo ja znotraj vojvodstva na enak način kot varšavsko. Ukinjene stare tovarne sredi L<5dzi bodo dobi le nadomesti lo z n®vimi industr i jskimi obrati na agrarnem za led ju . Se nodal je bo vojvodstvo predstav l ja lo g lavnega pol jskega p ro izva ja lca t kan in , čeprav se bo del tekst i lne industr i je preusmeril v s t ro jno, s čimer bo dob i la več -je možnosti za zaposl i tev moške delovne s i le .

V z h o d n a P o l j s k a (b ia lostocko, lub l insko, k ie lecko in rzeszdwsko vojvodstvo) . Po površini na job-sežnejša reg i ja obsega pr i rodno močno raz l ične predele: od jezerske pokraj ine na severu, močvirnega sveta Polesja, rodov i tn ih pokraj in na puh l i čn i osnovi do sredogorskih Beskidov na jugu. Območje ob-sega 27 % površine Pol jske, na njem pa ž i v i 20 % pol jskega prebivalstva. Gospodarski sistem carske Rusije, ki je b i l tu v poln i meri uve l j av l j an do konca 1. svet. vo jne , je pustil do danes močne po-s ledice. Vzhodne pokraj ine so še danes sinonim za nerazv i tost , za revno in zanemarjeno agrarno po-k ra j ino . Danes v laga Poljska precejšnje napore v razvoj teh območ i j , tako da je letna stopnja rasti industri jske proizvodnje neko l i ko nad državnim poprečjem. Da pa so območja še vedno deležna pre-majhne skrbi , o tem govor i de js tvo, da je omenjena d inamika rasti v nekater ih vo jvodstv ih še znatno viš ja (szczecirfsko, zielenog<5rsko, olsztynsko). Delež regi je v g loba ln i industr i jski p rodukc i j i znaša 13 ,8 % (glej de lež p reb iva ls tva ! ) in ni dosti narasel od leta 1960, ko je znašal 10 ,4 %. V indu-str i jski p rodukc i j i nobeno vojvodstvo, z iz jemo k ie leckega , z nobeno panogo ne dosega nadpoprečne pomembnosti. Od vseh št i r ih vojvodstev d o ž i v l j a na jh i t re jš i razvoj rzeszowsko, in sicer z razpršeno indus t r i a l i zac i j o , ki se koncentr i ra vzdo lž dveh prometnih l i n i j : podkarpatske železniške proge in pro-ge Krakov - PrtemySl ter oko l i nahajal išč žvepla pri Tarnobrzegu.

Gospodarska nerazvitost tega območja se v poln i meri pokaže v kmet i jsk i p ro izvodn j i . Tržni presežki

24

so izredno skromni, in če ve l ja jo vzhodni de l i Poljske za i z raz i to kmet i jske, je to zaostalo, v v e l i -ki meri av tark ično kmet i js tvo , čeprav so pogoj i za kmet i js tvo ponekod kar r az l i čn i . V e č j i pomen za vso državo ima le mesna govedoreja v lubl inskem vojvodstvu.

B i a l o s t o c k o v o j v o d s t v o spada med gospodarsko najmanj razvit:.! vojvodstva. Za odpravo zaosta-losti predvideva plan predvsem odpiranje š tev i ln ih novih de lovn ih mest v indust r i j i . Ve l i ke invest ic i je p r i vab l ja jezersko območje, k jer g rad i jo mnogo tur is t ičn ih ob jek tov .

L u b l i n s k o v o j v o d s t v o naj b i se otreslo zaostalosti na podoben način kot b ia lostocko, z indu-s t r i a l i zac i j o . Ugodne prirodne razmere narekuje jo posebno pozornost do kmet i js tva, z last i ker to v o j -vodstvo že danes predstavl ja pomembnega p ro izva ja lca industr i jskih rast l in in ž i v i ne .

K i e l e c k o v o j v o d s t v o s i j e za g lavn i c i l j kratkoročnega razvoja gospodarstva zadalo nalogo, da se njegova gospodarska struktura močno p r ib l i ža državnemu popreč ju , kar naj bi doseglo predvsem z razvojem kemične, strojne in e lekt ro tehnične industr i je .

R z e s z 6 w s k o v o j v o d s t v o , do pred kra tk im eno na jbo l j ne razv i t i h , je danes doseglo precejšnjo stopnjo indus t r i a l i zac i j e , predvsem zaradi izkor iščanja pred kratk im odkr i t ih naravnih surovin (žvepla, zemeljskega p l i na , de lno naf te) . Močnejš i dv ig kmeti jske proizvodnje ov i ra močna razdrobljenost kmečk ih posestev. Speci f ičen in ze lo pereč je način izrabe hr ibov i tega območja (Beskidi), pri če -mer polagajo vse več je upe v razvoj tur izma.

POLJSKA L. /000

O s n o v n e r a z v o j n e p e r s p e k t i v e

Tridesetletno obdobje naj bi prineslo znatno povečanje gospodarskega potenc ia la . Nada l j eva la naj bi se koncent rac i ja družbenogospodarskega ž i v l j e n j a na sorazmerno majhnih prostorih. Prišlo bo do pomemb-nih sprememb pokl icne strukture z najmočnejšim razvojem terciarnega in kvartarnega sektor ja. Agrarna dejavnost bo nud i la zaslužek le 15 % vsega prebivalstva. V e l i k a pozornost bo posvečena gospodarjenju s surovinami, p rodukc i j i brez odpadkov, majhni porabi vode ter reku I t i vac i j i industr i jskih ja lov išč . V na j več j i meri se bo razv i la naslednja industr i ja: industr i ja transportnih sredstev, e lek t ro tehn ična , e l e k -tronska, f inomehanska, kemična indust r i ja , p ro izvodnja atomske energi je i td .

D e m o g r a f s k a p e r s p e k t i v a

Po prognozah osrednjega stat ist ičnega urada bo I. 2000 znašalo š tev i lo prebivalstva 38 do 39 m i l i j o -nov. Gostota prebivalstva se bo povečala na 120 do 150 l jud i na km2 (danes 105). V tr ideset ih le -t ih se bo števi lo prebivals tva povečalo za 6 ,5 do 7 , 5 m i l i j ona a l i za 20 do 30 %. Spremenila se bo starostna struktura prebivalstva. Skupina prebivalstva v predprodukci jski dobi (do 18. leta) se bo zmanjšala od 33 na 22 %, nasprotno pa se bo povečal delež nad 60 starega prebivalstva od 15 na 21 %. Delež prebivalstva v produkci jsk i dobi (od 19. do 60. let) se bo povečal od 52 % na 57 %. Spremenila se bo tudi struktura akt ivnega prebivalstva. Do I. 1985 bo g lavno v logo igra la zaposl i tev v industr i j i in obrti-, po I. 1985 pa bosta dož ive la na j več j i porast obrt ter kvar tarn i sektor. Predvide-va se, da bo prostorska razporedi tev p reb i va l s t va v I. 2000 naslednja:

v aglomeraci jah bo ž i ve lo 23 m i l j . preb. - 6 0 , 4 °o v mestno- industr i jsk ih središčih z nad 100 000

preb iva lcev 2 5 , 3

25

v manjših mestnih središčih in na urban iz i ran ih območj ih 4 m i l j . preb. - 1 0 , 6 % izven aglomeraci j in mestno- industr i jskih središč 9 23 ,7

Planska predvidevanja kaže jo , da bo prišlo do na jveč je koncentrac i je prebivalstva v mestno- industr i j -skih ag lomerac i jah, k i bodo podvoj i le števi lo prebivalstva.

S p r e m e m b e v m r e ž i a g l o m e r a c i j

Ze l je po gradnj i lastnih družinskih domov in po nakupu avtomobi la bodo imele odločujoč v p l i v na razvoj mestno- industr i jsk ih ag lomerac i j . N j i h o v a območja se bodo znatno razš i r i la (od 8 , 6 na p r i b l i ž -no 20 % celotne površine). Istočasno se bo razredč i la zaz idava , predvsem v obmestnem pasu, ki se bo močno razš i r i l . Prebivalstvo aglomeraci j bo naraščalo z dosel jevanjem prebivalstva s predelov izven ag lomerac i j , z naravnim prirastom ter z razšir janjem meja ag lomerac i j . Po tej pot i bo vk l jučeno pre-b iva ls tvo manjših mestno- industr i jsk ih središč. Poprečna gostota prebivalstva v ag lomeraci jah se bo po-vzpela na 500 preb iva lcev na km2.

Aglomerac i je kaže jo tendenco po medsebojnem povezovanju v več je enote, imenovane d ružbeno-eko-nomske reg i je .

Do I. 2000 se bo južna makroregi ja znatno razš i r i la . Poleg ka tow icke , krakovske, cz9stochowske, o-polske in b ie lsko-b ia lske aglomeraci je bo južna makroregi ja v k l j u č i l a v svoj okv i r wroclawsko in pod-sudetsko ag lomerac i jo . Razšir i la se bo prav tako na vzhod z v k l j u č i t v i j o tarnobrzesko-rzsezowske ag lo -meraci je in se podal jšala vzdolž podkarpatske že lezn ice na odseku Nowy Spcz-Sanok. Tako bodo vsa južna vojvodstva povezana v ce lo to .

V središču države se bosta poveza l i varšavska in lodžka aglomeraci ja v centra lno makroregi jo . Le - ta se bo š i r i la prot i jugu in se p r ib l i ževa la czfstochowski ag lomerac i j i . Do podobnega zb l i žan ja bo p r i -šlo s staropoljsko ag lomerac i jo , ki se bo š i r i la v dveh smereh: prot i Varšavi in prot i Krakovu. Poseb-no pozornost vzbuja gdarlska ag lomerac i ja . Razvoj pristanišča povzroča razvoj ag lomerac i je , ki ne bo vsebovala samo severnega de la vojvodstva (Wejherowo, Puck, Hel ) , temveč bo segla na jug do Tczewa, Ma lborka , mogoče ce lo do Elblpga. Istočasno se bo močneje razš i r i la bydgoszko-torurfska ag lomerac i ja . Tako se bo i zob l i kova lo ogrodje t ret je družbenogospodarske makroregi je , ki jo lahko imenujemo makroregi jo Spodnje V is le . Ag lomerac i ja Szczecina se bo razv i la na osnovi pristanišč v Szczecinu in SwinoujSciu. Ag lomerac i ja se bo v glavnem razv i j a la prot i jugu in na jver je tne je v k l j u -č i l a še Stargrad Szczecir fski .

Ostale aglomeraci je : poznarfska, lubl inska in b ia lostocka se bodo razvrščale v o b l i k i " razš i r ja joč ih se madežev" .

M a n j š a m e s t n o - i n d u s t r i j s k a s r e d i š č a

Razv i ja la se bodo vzporedno z ag lomerac i jami . Mesta, ki imajo danes nad 50 000 p reb iva lcev , bo -do podvo j i la števi lo svojega prebiva ls tva, tako da bo skupno naraslo na 2 m i l i j ona . Proj ic i rana v I. 2000, j ih lahko razdel imo v dve skupini :

- mesta z nad 100 000 preb iva lcev in dobro razv i t im urbaniz i ran im območjem. Mednje lahko šte je-mo Konin, O l sz t yn , Koszal in i td .

- mesta s 50 do 100 000 p reb iva lcev , n . p r . Ko lobrzeg, P i la , Leszno, Kutno, Elk.

Poleg tega se lahko i z o b l i k u j e j o več ja mestno-industr i jska središča z dvema poloma: Z ie lona G t f r a -Nowa Sol, Zary-Zcgar f i td .

Vsi rudarskoindustr i jski cen t r i , ki se danes h i t ro r a z v i j a j o , bodo a l i i zob l i kova l i nove aglomeraci je (Legnica, Tarnobrzeg) a l i pa bodo ustvar i l i pomembna, ločena industri jska območja (Konin, Plock).

2 6

S i n t e t i č n e z n a č i l n o s t i

V daljšem razvoju bo nastal vozl išč no-pasovni sistem družbenogospodarskega ž i v l j en j a . Ob l ikova le se bodo predvsem aglomeraci je in urbaniz i rana območja. Vzdo lž pasov tehnične infrastrukture se bodo razpotegni la nasel ja, v voz l i šč ih pa bodo nastala več ja mestno-industr i jska voz l išča.

V aglomeraci jah in v mestno- industr i jsk ih središčih bo s tanova lo okrog 65 % vsega prebivalstva. To območje bodo za jemala nekaj več kot 20 % ozeml ja Poljske. Izobl ikovane ag lomerac i je , tudi v bo-dočnosti g lavn i gospodarski č l e n i , bodo t e ž i l i k združevanju in preko družbenogospodarskih makroregij us tvar i l i in tegr i ran prostorski sistem, v okviru katerega se bo razv i j a l o gospodarstvo. Po poti prostorske in tegrac i je se bodo izravnavale sedanje raz l ike v stopnji družbenogospodarskega razvoja posameznih območi j Poljske.

UPORABLJENA LITERATURA

1. D y l i k , A . , Geogra f ía Polski. Krainy geograf iczne, Varšava 1973 2. Je lonek , A . , Regiony demograf iczne Polski, Zeszyty naukowe uniwersytetu Jagie l lor lsk iego, Prace

geogra f iczne, zeszyr 30, Krakov 1971 3. Leszczycki S . , Zmiany w przestrzennym zagospodarowaniu kraju do roku 200Q, Aura 7, 1974,

str. 3 - 7 4. Polska, przyroda, c z l o w i e k , gospodarska, več avt . , Varšava 1974 5. Rocznik statystyczny, G US 1973 6. Zawadzk i , S . , Podstawy planowania regionalnego, Varšava 1972

Ivan G A M S

GEOGRAFSKE BELEŽKE IZ SOVJETSKE ZVEZE

L E N I N G R A D , J U N I J 1974

Ko nas udeležence mednarodnega simpozi ja o uravnavah, sovjetski ko leg i prevažajo po širokih in ravnih leningrajsk ih u l i cah in "prospekt ih" ter da je jo pri razlagah ve l i k poudarek na zgodov in i , mi venomer pr iha ja na misel pr imer java z Brasi l io , novo prestdnico Braz i l i j e . Primerjava med Leningra-dom in Brasi l io je izvrstna snov za iskanje geografskih podobnosti in r a z l i k , primerna zlasti za sku-pinski pouk. Na eni strani je Leningrad, ki je b i l dve s to le t j i (1714-1918) ruska prestolnica kot ustanova Petra Ve l i kega . On je po tako imenovani severni vo jn i in po zmagi nad Švedi pri Poltavi I. 1703 osvoj i l ustje reke Neve . Takrat Rusija še ni segala na jug do Črnega mor ja in ni imela i z -hoda na mor je , k jer je plovba mogoča ve l i ko več ino leta. Razširitev države do naj vzhodne ¡šega o-brež ja Balt iškega mor ja je b i l a plod vsem v e l i k i m kont inenta ln im državam pr i rojene težn je , prodret i na b l i žn je mor je . Pri tem je morala Rusija tako rekoč na novo ko lon iz i ra t i močvi rno ustje ob N e v i , k jer prej ni b i l o agrarnih nasel i j in v območju današnjega mesta n i t i r iSiških nasel i j .

27

\

Brasi l ia j e , v nasprotju z Leningradom, nastala iz težnje drugačne smeri, ki je latentna več j im oba l -nim državnim tvorbam in c i v i l i z a c i j a m in je prav tako oč i tna na kartah zgodovinskega dogajan ja . To je težnja po razšir janju z obaln ih predelov v kont inenta lno notranjost. To razši r janje navadno sloni na trgovinski in ku l tu rn i moči in manj na populaci jskem napredku. Ti dve s i l n i c i razš i r jan ja oblasti sta osnova geopo l i t i čnega prognoziranja bodočega razvo ja , kot ju lahko najdemo v zahodnih geogra f -skih rev i jah . V naši pr imer jav i sta ti dve težn j i vod i l i do prestavitve državne prestolnice in to na s la-bo a l i celo neposeljeno področ je , ki je glede prirodnogeografskih danosti s i lno raz l i čno . Pri Leningra-du gre za močvirno in poplavno ozemlje 6 1 / 2 ° južno od severnega povratn ika. Tod je polet je sicer še toplo ( ju l i j 18° C) , toda k ra tko , pomladi in jeseni v našem pojmovanju n i . Smo že na severni me-ji uspevanja jar ih pšenic. Padavin na leto je sicer razmeroma malo, 520 mm, toda izh lapevan ja je enkrat manj kot pr i nas in ker je de l ta Neve naplav ina z visoko talno vodo, je zamočvir jenost zem-l je močna. Vse to nudi težke pogoje za izgradnjo mesta. Mnoge stavbe teme l j i j o na p i l o t i h , kot pri nas na Ljubl janskem Bar ju. Stanovanje je treba ogrevat i t r i če t r t l e ta . 900 dni obleganja v le t ih 1941-- 4 4 po nacis t ičn i nemški vojski dobi v tak ih pogoj ih druge d imenzi je in posledice (1 ,2 m i l i j ona žr tev) . V k l j u b vsemu je Leningrad zrasel v drugo na jveč je industri jsko mesto SZ in v zadn j ih le t ih so zgrad i l i čez 40 km podzemeljske že lezn ice .

Ozeml je Brasil ie je ostalo neposeljeno iz drugačnih raz logov. Zrasla je v območju savanskega gozda na 16° j . g . š . , in zaradi ob i l n i h padavin ter visoke temperature so t la l a te r i tna , sprana h ran l j i v i h snovi za rastl ine in zato slabo rodovi tna.

Nastanek obeh prestolnic na neposel jenih t leh je pust i lo neizbrisen pečat v mestnem t l oč r tu , ki je geo -metr i jsko zasnovan, z do lg imi in širokimi u l i c a m i , v primeru Leningrada neko l i ko pr i lago jen imi tokovom Neve.

Moderna kmeti jska tehnolog i ja je sicer neko l iko razši r i la areal kmet i jsk ih ku l t u r , toda vk l jub temu sta ostal i obe mesti na robu pasu intenzivnejšega pr ide lovanja ž i v i l in sta navezani na dovoz hrane.

V zunanjem izgledu pa sta si obe mesti s i lno r az l i čn i . Zaposl i tvene možnosti so v Brasi l io pr i tegn i le nekva l i f i c i rane domačine iz široke o k o l i c e , ki so se mnogi nasel i l i na per i fe r i j i in si zg rad i l i barake -slume. Rusija in kasneje SZ sta bo l j strogo u re ja l i rast mesta in dovo l j eva l i samo tol ikšen p r i l i v pr iš le-kov , ko l ikor je b i l o zgrajenih stanovanj , postavl jenih po strogem načr tu. In ta je predvideval tudi na pe r i f e r i j i visoke b loke . Zato viš ina stavb skoraj nič ne pada iz centra prot i obrobju in tudi socia ln ih raz l i k v stanovanjski ku l tu r i ni v i de t i .

Pri obeh pr imer ih zavzemajo vodne površine ve l i k del mestnega ozeml ja , ki meri pr i š t i r imi l i jonskem Leningradu, kot berem v vodn iku , 575 km2. V Brasi l i i odpade največ vode na umetna jezera , v Le-ningradu pa na tokove Lene in p r i toke , ki so j i h števi lne kana l i z i r a l i in p rek r i l i . Mostovi so eden od znač i ln ih elementov Leningrada, k i j i h na N e v i odprejo po po lnoč i , ko p love jo konvo j i l ad i j . Ta-krat je mesto razde l jeno , tako kot je včasih b i l o ob povodnj ih .

Pod besedo povodenj si navadno predstavl jamo dv ig vodne g ladine po dežev j i h . Leningrajske poplave so drugačnega t ipa . Neva kot odtok iz Ladoškega jezera obdobno in sezonsko le malo narašča. Slo-venske reke imajo v poprečju stokrat v e č j i absolutni maksimalni pretok kot vode ob na jn iž jem sta-n ju . Pri N e v i kot jezern ic i je razmerje 1 : 1 ,7 . V Leningradu napne vode visoko morje in močni d o l -got ra jn i zahodnik . G l a d i n a se sicer ne dvigne tako ze lo (največ do 3 , 7 m, I. 1824, sicer pa navadno le do 2 m), toda de l ta N e v e , k jer je center starega mesta, je n i zka . Več ina od 50 o tokov , na ka te -r ih se je razraslo mesto, se je pred posegom č loveka dv iga la le kak meter , dva nad normalno vodno g lad ino in pr iš la so vsa pod udar katastrofa ln ih poplav. Človek je v s to le t j ih dv ign i l površje otokov z nasipavanjem in ko so na obrež j ih zgrad i l i še varovalne z idove , drugo znači lnost Leningrada, so b i -stveno ome j i l i obseg poplav.

Peterburg je nastal kot luka in kot okno v svet , skozi katero so pl juskale zahodnoevropske inovaci je v Rusijo. Po bol jševiški r evo luc i j i I. 1918 je ob v rn i t v i prestol ice v Moskvo izgubi l zvezne organe. Toda to ni zavr lo nadal jn je rasti V opuščene palače so se vsel i le kul turne ustanove. V vodniku be-rem, da je v mestu 450 raz iskovaln ih ins t i tuc i j (med n j imi I. 1845 osnovano geografsko društvo, n a j -starejše v SZ), 74 muze jev , več sto ku l turno zgodovinskih spomenikov; med n j imi je na jbo l j obiskova-na nekdanja carska in v ladna palača - Ermitaž. Na leto jo obišče 2 ,5 m i l i j ona tur is tov, največ po-

28

l e t i , ob prazn ik ih be l ih noči in ob praznovanju dogodkov iz boljševiške revo luc i j e , ki se je tu zače -la . Ga le r i j e v Ermitažu si takrat ogleda do 90 .000 l jud i dnevno. Kaj to pomeni za tur izem, si lahko misl imo. Nos i l c i gospodarskega razvoja pa so seveda drug je , i ndus t r i j a , pomorstvo, te rc ia rne de jav -nosti vobče.

A l i lahko iz pr imerjave z Leningradom sklepamo na bodoči razvoj Brasil ie kot prestolnice in ve leme-sta? Ta zavis i po mojem predvsem od uspeha od bučno proklamiranega pohoda v zeleni kont inent , od gospodarskega osvajanja tropskega pragozda. Ce je tam v prvem planu samo kmeti jsko osvajanje, se j a v l j a skepsa. Ce pa bo kmet i js tvo spremljala tudi industr i ja in druge gospodarske dejavnost i , se z d i -jo perspektive ugodnejše, podobnejše leningrajsk im.

K A V K A Z , J U N I J 1974

Med t r iurn im letalskim poletom iz Leningrada prot i Kavkazu smo se ude leženc i seje mednarodne komi -sije za geomorfološko proučevanje in kar t i ran je lahko p repr i ča l i , da je ta čas v subtropskih geog ra f -skih šir inah dan znatno krajši kot ob po larn iku. Se bol j nazorno nas je o tem pouči l povratek z le ta -l išča Minera ln ie vodi v Moskvo. Kavkaško predgorje smo zapust i l i v večernem mraku. V tropopauzi smo v v iš in i 10 .000 do 11.000 metrov dosegli sonce, ki je s i ja lo od strani in od spodaj ves čas, do -k ler se naš l l juš in ni pr ičel spuščati na moskovsko letal išče Seremetjevo.

K.ir nas med udeleženci zasedanja izhaja iz alpskih območ i j , smo vse »'tise, ki nam j ih je nudil Kav-kaz , p r imer ja l i z A lpami . Na jp re j smo ugo tov i l i podobnost geološke zgradbe z alpsko. Na naši poti od Minera ln ih vod prot i osrčju Kavkaza smo prečkal i vse prirodnogeografske pasove, ki predstavl ja jo severovzhodno str an t ega mladega gorov ja . Naše le ta l i šče je na piedmontski ravn in i , ki je na debe-lo prekr i ta z mlajšimi nanosi. Ruska p lošča s hercinsko orogenezo je tu 1 - 1 , 5 km globoko pokopa-na pod paleogen, kredo in juro. Od tu smo se voz i l i skoz i mesto Pjat igorski . Ime ima od ekshumira-n ih l a k o l i t o v , ki se na ravnin i d v i g a j o kot gore. Potem nas je vod i la cesta skozi prigorski pas z vzpe-t inami do 900 m, ki ima znač i lno ime Črne gore (Černie gor i ) . Na naši pot i je zgrajen iz paleogen-skih sedimentov, ki so oč i tno k i s l i , slabo rodovi tn i in redko pose l jen i . Od tod ime. Proti jugovzhodu se j a v l j a j o v tem pasu kredni apnenci in l apo r j i . Črne gore prehaja jo v tako imenovani Pašn iški hrbet (Pastbiščni hrebet) , ki je iz r az l i čn ih jurskih in krednih apnencev. Stratigrafsko bi odgovar ja l Sever-nim in Južnim Apneniškim A lpam, vendar je površje zaradi petrografske pestrosti mnogo manj p lanota-sto in kraško. Proti notranjost i gorov ja prehajamo v Skalni h "bet (Skal ist i j hrebet) , ki je širok do 1,5 km in z višinami med 2 500 in 3 600 m že predstavl ja visoko gorstvo. Ob znani kvesti se hrbt i prot i severozahodu v severovzhodnem delu gorov ja zn i ža jo , ponekod pa prehaja jo brez te " jurske" d e -presije v Predni a l i Bočni hrbet (Peredovoj a l i Bokovoj H rebe t ) , ki je iz kr is ta ln ih kamnin. Kot v A l -pah so tudi tu te pasove prerezale večje reke, ki teče jo sredobežno. Toda t a k o imenovano G l a v n o sleme, ki je iz predkambri jskih in paleozoiskih kamnin, so reke slabše razč len i le kot Centralne A l p e . Z a t o so preval i v i š j i , prečni promet t e ž j i .

Po eni od teh d o l i n , ob reki Baksan, smo se p r i b l i ža l i Elbrusu, k jer smo si udeleženci komisi jskega zasedanja izmenja l i i z kušn je , dobl jene pri geomorfološkem kar t i ran ju , pri terenskih obhodih. Naš na-men je b i l , i zde la t i enotna navodi la za kar t i ranje na karte srednjega in ve l ikega mer i la . Os ogledu terena in kavkaških geomor fo lošk ih kart smo u g o t o v i l i , da da je jo sovjetski ko leg i med morfogentskimi procesi v e č j i poudarek tek ton ik i kot mi iz Srednje in Zahodne Evrope. Po našem mišl jenju je sicer t e k -tonilaa res ustvar i la go rov je , toda nas bo l j zan imajo eksogeni procesi in iz n j i h izha ja joče ob l i ke . Sov-jetski ko legi so svoje stališče zagovar ja l i z mladostjo Kavkaza. Na ogromni vu lkansk i kopi Elbrusu (5642 m), ki sedi na Srednjem hrbtu, je magma prodi ra la od neogena vse do zgodovinske dobe. V k n j i gi Geomorfo logi ja Elbruškega področja (ČSAV, Brno, 1974), ki so jo sovjetski ko leg i p r ip rav i l i za zase danje komis i je , je navedeno, da je na nekem mestu andez i tno-dac i tna lava prekr i la morene Egessenske ga leden ika, to je tega iz 1 3 . - 1 4 . s to let ja po našem štet ju. Tedaj so b i l i namreč ledenik i manjši kot danes in na Elbrusu l ež i j o te morene pod mlajšimi ledenimi gmotami. Kot v Alpah so tudi na Kavkazu nato ledenik i porasli in od srede preteklega sto let ja se naglo umika jo . Ker so se sovjetski g l ac i o l og i v k l j u č i l i v mednarodno hidrološko dekadno raziskovanje, i z v a j a j o na dveh leden ik ih področne mer i tve.

29

Ledenik Jankuat je imel konec 17. stol . še 0 ,57 km3 ledu in je obsegal 6 ,96 km2. Danes je ostalo le še po lov ico gmote in površine.

To, kar nas je A lp va jenih morfologov najbol j presenet i lo, je b i l a t rd i tev , da po večinskem s o v j e t -skem mnenju kavkaški ledenik i v pleistocenskih ledenih dobah niso b i l i kaj pr ida več j i od današnjih oziroma ni sledov v v e č j i h iedostaj ih. Kot možno razlago so nava ja l i , da je b i l Kavkaz še v zadnj i ledeni dobi znatno n i ž j i . Te trdi tve so vzbudi le vrsto ug iban j . Med pot jo in med ekskurz i jami res nismo v ide l i več j i h moren. Vpraševal i smo se, če niso prekr i te z ob i ln imi vršaj i in mel išč i , ki ogro-ža jo cestni promet. Med našim potovanjem smo ;e moral i kar na dveh mestih i zogn i t i asfal tni cest i , k i je b i la prekr i ta a l i poškodovana. A l i pa raz iskovalc i niso dovo l j l o č i l i morenskega grad iva od v r -šajskega, per ig lac io lnega, hudourniškega? A l i so reke v ozk ih in g lobok ih do l inah zaradi dv igan ja in močnega strmca morene odnesle? N a j bo k a r k o l i , dejstvo j e , da v predgorju in v kavkaških do l inah ni več j i h f l uv iog lac ia ln i h prodnih teras, ki smo j i h va jen i v A lpah in kjer je v naši domovini več ina gospodarstva in prebivalstva. Kavkaška plemena so b i l a tudi zato v preteklost i bo l j navezana na paš-ništvo in manj na pol jedels tvo. To utegne b i t i vz rok , da so se tako dolgo up i ra la c i v i l i z a c i j i po l j e -delskih n iž insk ih narodov. Pri pleistocenski g l a c i a c i j i moramo upoštevat i lego Kavkaza, ki je 400 km južneje od A lp in na severni mej i subtropskega pasu. Kot vemo danes, je b i l o temperaturno zn ižanje v g lac ia ln ih dobah v smeri prot i ekvator ju manjše. Ob severnem povratniku je znašalo čez 10 , v S loven i j i domnevno 6 - 8 , ob ekvator ju pa je b i l a v Wurmu letna temperatura le za 4° n i ž j a od da-našnje. Poleg tega ima Kavkaz manj padavin kot A lpe . Sam tibrus dobi še nekaj nad 2 500 mm v e č i -noma v ob l i k i snega, ki se v 7 - 8 le t ih spremeni v led. Toda b l i žn je gorsko sosedstvo na severovzhodu pa le še 900 mm a l i manj. To pa je na strmih prisojah komaj dovo l j za gozd. Presenetilo nas j e , da so v osrčju gora dol ine porasle z gozdom le v osojni leg i . Pomisl i l i smo na posledico krčenja gozdov a l i požiganja za pašo v pretek l ih s to le t j i h . Sovjetski ko leg i pa so t r d i l i , da je za gozd v prisojah pre-malo padavin in sneg se pozimi tu obdrži le kak dan , ker ga koj pobere močno sonce.

Med bivanjem na koncu dol ine Baksan smo lahko v ide l i tudi h i t ro spreminjanje gorskega gospodarstva. Tendence so iste kot v A lpah , obl ike pa drugačne. Tudi tu so opust i l i več ino p lan in , odkar j im je nudi l tur izem bol jšo zaposl i tev. Ne smemo pozab i t i , da sega ruska socia l is t ična repub l ika , tu s Kabar-dinsko autonomno repub l i ko , do vrhov Kavkaza. Zan jo je do l ina Baksan nekaj takega, kar je v m in i a -tur i Jeseniška do l ina za Sloveni jo - središče smučarskega in sploh alpskega tur izma. Samo da so tu t u -r ist ične zgradbe za tisoč metrov više. Vstopne postaje ž i čn i c so nad 2 000 m nadmorske v iš ine. N a j v i š -ja izstopna postaja je b i l a doslej Stari Krugozor na pobočju Elbrusa v n . v . 2950. Zdaj pa grad i jo še N o v i K rugozor , ki je že na območju ledenikov. Snežna meja je namreč tukaj med 3500 in 3600 m, torej oko l i 900 m više kot na Tr ig lavu. Ker segata ž i č n i c i na goro Ceget in Elbrus do b l i ž i ne snežne meje , t raja smučarska sezona še g loboko v po le t j e . Južnejšo lego je ču t i t i tudi v močnejši r a d i a c i j i . To, več ja nadmorska višina in zagotov l jena smuka, so s tvar i , ki j i h pri naših smučarskih k ra j i h v Ju -l i j sk ih A lpah močno pogrešamo.

Poplave v de l t i Neve na ozemlju Leningrada (po V. A. Bergu)

1 - pogoste poplave

2 - večje poplave

3 - katastrofalne poplave

4 - obseg katastrofalne poplave leta 1924

30

M a v r i c i j Z G O N I K

K PROBLEMATIKI OPERATIVNE DIDAKTIČNE LITERATURE V GEOGRAFSKI UČNI PRAKSI

V vsakdanji učni praksi je raba operat ivne d idakt ične l i terature tudi v naših šolah že splošno u v e l j a v -l jena , ponekod b o l j , drugod manj . Učbenik že dolgo ni ed in i v i r in formaci j n i t i od loč i l no d i d a k t i č -no sredstvo. Poleg bogatega kartografskega mater ia la se v vseh naših obveznih šolah uspešno u v e l j a v -l j a j o v geografskem pouku tudi de lovn i zvezk i in naloge ob jekt ivnega značojo raz l i čn ih konceptov. Toda v vsakdanjem učnem procesu se srečavamo z nekater imi problemi in težavami. Ti i zha ja jo d e l o -ma še iz starega pojmovanja o vod i ln i in od loč i l n i d idak t i čn i f u n k c i j i učbenika, deloma iz še prema-lo jasnih stališč o pravi f u n k c i j i , deloma iz raz l i čn ih konceptov te d idakt ične l i terature v geog ra f i j i . Pr ičujoči referat že l i zato prispevati k več j i jasnosti o koncepc i j i in problemih de lovn ih zvezkov in deloma nalog ob jek t ivnega t i pa , zlast i z načeln ih stal išč.

I.

1) Izvor nekater ih težav , dev iac i j in problemov v vsakdanj i d idak t i čn i rabi v id im zlast i v tehle osnov-n ih izhodišč ih:

Na jpre j v še vedno prepočasnem pr i laga jan ju geografske didakt ike in geografskega učnega procesa zahte-vam koncepta in nalog geograf i je kot znanosti o geografskem oko l j u . Zastarel i deskr ip t ivn i , s in tet ičn i in ekv iva len tn i koncept ni več spre jeml j iv . Ker ga je moderna geograf i ja zavrg la , ga tudi d idak t i ka ne more in ne sme več imet i . Ker v ce lo t i ne ravnamo tako, se srečavamo v vsakdanji geografski u č -ni praksi z nekater imi tež j im i dev iac i j am i .

Drugi izvor t ežav in nepravi lnost i je v prešibkem upoštevanju sodobnih pedagoških zahtev po k r e a t i v -n ih in ak t i vn ih miselnih operac i jah , po samostojnem, ind iv idualnem angažiranju učencev v učnem pro-cesu ter po zasledovanju tudi instrumentalnih in kogn i t i vn ih učnih smotrov.

Tret j i izvor težav v id im v tem, da se geograf i p rak t ik i še nismo dovol j zavedal i, kako ve l i ko v logo imajo množična sredstva javnega obveščanja. Ta vsak dan seznanjajo javnost z množico geografskih spoznanj, ki si j ih je včasih last i la geografska d idak t i čna l i te ra tura.

Ob vsem tem stoj imo v šolski geogra f i j i še pred latentno nevarnostjo posredovanja enc ik loped ičnega znan ja .

Te t rd i tve potr ju je tudi de js tvo, da d idak t i ka geograf i je razmeroma počasi cap l ja za zahtevami sodob-ne geografske znanost i . Neka te r i obravnavajo specialno d idak t i ko preveč togo v okviru splošne d i d a k -t i ke . Danes se kaže ce lo tendenca po emanc ipac i j i d idak t ike geograf i je kot posebne veje geografske znanosti ki sicer uporabl ja metodolog i jo drugih ved, z last i splošne d idak t i ke , je pa po vsebini in osnovnem konceptu del geogra f i je , zato mora upoštevati tudi posebnosti, naloge in razvoj moderne geogra f i je .

Iz vsega tega nujno s led i , da mora tudi d idak t i čna l i teratura gornja izhodišča dobro poznat i in j i h upoštevat i v učni praksi. To ve l j a za konc ip i ran je tako geografskih učbenikov kot tudi ostale geogra f -ske d idakt ične l i te ra ture . N o v i učni načr t i se tega zavedajo. Po mater ia lno izobrazbeni vsebini so z a -

31

to bo l j "geografsk i " kot včasih, po obsegu učnega gradiva tudi skromnejši, po pobudah za k rea t i vne j -še delo pa bogate jš i . To ve l j a tako za učbenike kot tudi za druge d idak t ične delovne operac i je . V skladu s preor ientac i jo celotnega vzgo jno- izobraževa lnega procesa posredujemo učencem le elemente, osnovno grad ivo učnega spoznavnega sveta, vse drugo pa naj učenci p r idob i jo v lastnem nadal jn jem odkr iva jočem de lu .

Pri tem se srečavamo z d i lemami , npr. a l i je ob takšnih zahtevah učbenik še potreben, in če j e , kak -šen naj bo , da l je kakšen naj bo pravi odnos med učbenikom in de lovn imi z vezk i . A l i bi zadošča-la poleg karte skrbno izbrana in premišl jeno sestavljena operat ivna d idak t i čna l i te ra tura , kot so d e l o v -ni z v e z k i , naloge ob jek t ivnega t i pa , geografska č i tanka ? Zlast i pa je važno vprašanje, kakšno f u n k -c i j o naj imajo de lovn i zvezk i kot najpomembnejši d idak t i čno operat ivn i de l .

2) Čeprav imajo de lovn i zvezk i maksimalen operat ivn i značaj v smislu ak t i v i zac i j e in kreat ivnost i u-čencev , menim, da bo dober geografski učbenik še dolgo potreben. Naše učno -vzgo jno de lo še ni ta -ko napredovalo, da bi i zha ja l i brez n jega, z last i če vemo za n jegovo kompleksno funkc i j o . Razume se, da gre pri tem za takšen učben ik , ki naj bo konc ip i ran v skladu z novimi pedagoško-d idakt ičn imi zahtevami ter z bistvom sodobne geograf i je in n jen ih na log.

Geografski učbenik je potreben iz raznih raz logov. Na jp re j za to , ker se morajo učenci seznanit i tako v razpored i tv i kot v fo rmu lac i j i z osnovnimi e lement i , ki so miselno in formalno podani v s in te t ičn ih povzetk ih strogo log ično in k leno , sistematsko in snovno prav i lno . To je n jegova osnovna funkc i j a . Kot prva strokovna l i teratura daje učencu s komunikat ivno funkc i jo znanstveno besedišče in znanstveni kon-cept , s tem pa mu tudi odpira pot v drugo strokovno l i tera turo. Potrebe po učbeniku pa i zha ja jo tudi iz tega, ker imamo prav za geografsko temat iko mnogo disperznih in formaci j raz l ičnega izvora, napisa-n ih in zbranih z raz l i čn ih v id ikov in raz l i čn ih potreb ter pogosto podanih ze lo površinsko in ohlapno al i ce lo žurnal is t ično. Čim več je geografskih in fo rmac i j , ki p r iha ja jo po raznih t i r i h , in teh je v sredstvih javnega obveščanja v e l i k o , tem bol j je potreben tudi d idak t i čno dober učben ik . To i z j a v l j a -jo tudi dobr i geograf i p rak t i k i . Takšne informaci je ostaja jo namreč nepovezane, čeprav so tematsko zanimive in b l i zu ž i v l j e n j a . Geografske in fo rmac i je , k i b i temel j i le le na takšnih v i r i h , b i pomenile stalno nevarnost lahko pr idobl jenega nepovezanega, slabo s in tet iz i ranega in zato le površinskega znanja . To bi b i l a tudi družbena škoda. Zahteve družbene stvarnosti po samostojnem , k r i t i čnem sood-ločanju bi b i l o brez zahteve po log ično kavza ln i povezanosti dejstev problemat ične.

Za učenca osnovne šole je poleg atlasa in ostalega kartografskega mater ia la strokovni geografski učbe -nik edina strokovna l i te ra tu ra , k i i zpo ln ju je tudi takšne zahteve.

Toda še tako dober učbenik ne more b i t i za učence edina d idak t i čna l i te ra tura . Tako iz d idak t i čn ih kot iz snovno l og i čn ih , še bo l j pa iz pedagoških zahtev je v geografski učn i praksi vse bol j in bo l j potrebna še ostala d idak t i čna l i te ra tu ra , na prvem mestu de lovn i z v e z k i , nato pa tudi naloge ob jek -t ivnega znača ja . To zahteva tudi izredna ž iv l jen jska d inamika ter naglo spreminjanje in preobraževa-nje geografskega oko l j a . Pri tem pa ni dovo l j jasno, kako naj bodo konc ip i ran i in v čem vse je n j i -hova d idak t i čna f unkc i j a . Zato najprej neko l i ko o tem.

Problematika v zvez i z de lovn imi zvezk i in nalogami ob jek t ivnega t ipa v geografskem pouku je pre-cejšnja. Z n jo se srečavamo v vsakdanj i pedagoški praksi , o n je j se razprav l ja ne geografskih ak t i v i h in v pedagoški l i t e ra tu r i . Po vsej ver je tnost i tudi v drugih repub l ikah, moja i zva jan ja pa t eme l j i j o z last i na izkušnjah in in formac i jah iz S loven i je .

3) Na jp re j o bistvu in f u n k c i j i de lovn ih zvezkov .

M is l im , da je izhodišče prav i lnega razumevanja funkc i je de lovn ih zvezkov v tem, da morajo b i t i se-stavni del celotnega učnega procesa. Funkci ja de lovn ih zvezkov je potemtakem tudi v tem, da učenci p r idob i jo del nove učne snovi , nova geografska spoznanja tudi iz n j ih oz. z n j ihovo pomočjo. Prav to pa je v vsakdanj i geografski učni praksi manj znano. Premalo j ih vk l juču jemo v učnem procesu pri samem podajanju učnega grad iva oz. nove učne snovi. Delovne zvezke poznamo v učni praksi bo l j v zvez i z drugo d idak t i čno f u n k c i j o , to je za pog lab l jan je , u t r jevan je in š i r jenje že obravnavane učne snovi ter končno za prever janje znan ja .

32

Kot kaže jo vsakdanje izkušnje, uporab l ja jo u č i t e l j i delovne zvezke iz geograf i je na jbol j za dosego teh učnih smotrov, to je za prever janje in ponav l jan je , v obravnavanju novega grad iva pa redko a l i pa sploh ne. To po t r j u j e j o izkušnje v šolah, de lo z kandidat i v pedagoški praksi , razgovor i na terenu, ugotov i tve na ak t i v ih in rezu l ta t i anket , k i so j i h i zved l i nekater i zavodi za šolstvo. Neka te r i u č i t e -l j i j i h rab i jo r.elo za ocenjevanje a l i k l a s i f i k a c i j o , kar n i namen de lovn ih zvezkov .

Omej imo se le na delovne zvezke za osnovno šolo. Prva leta po iz idu so j ih uporab l ja l i v vsakdanj i učni praksi ze lo stvarno in ž ivahno, na jbo l j v 6. razr. , manj v 7. in najmanj v 8. razredu. U č i t e -l j i in učenci so se j i h že p r i v a d i l i , vendar pa teče de lo z n j im i d idak t i čno premalo načrtno in z last i ne v skladu z n j ihovo osnovno f unkc i j o .

D e l o v n i z v e z k i n a j i m a j o d i d a k t i č n o v l o g o i n s t r u m e n t a . Kakorko l i že , konc ip i ran i naj bodo tako, da č im bo l j uva ja jo učence k zasledovanju instrumentalnih in kogn i t i vn ih učn ih smo-t rov. Men im, da je to n j ihova osnovna funkc i j a . Ob reševanju nalog in vaj si naj učenc i p r idob i jo delovne navade za samostojno opazovanje geografskega oko l j a , iskanje in odkr ivanje geografskih feno-menov in in fo rmac i j . Konc ip i ran i bi naj b i l i tako, da razv i j a j o v učencih poleg pre jšnj ih d i dak t i čn i h smotrov to , kar je za geografska spoznanja bistveno-geografsko miš l jen je .

4) To postavl ja pred av tor ja de lovn ih zvezkov za geograf i jo ve l ike zahteve, ne t o l i ko v tehničnem smislu, kot bo l j v i z b o r u s n o v i in s tem v vsebinskem konceptu, z last i pa v t istem, kar je pogo-sto skr i to , p a vendar bistveno: v o d k r i v a n j u d o m i n a n t n i h e l e m e n t o v i n f a k t o r j e v v g e o g r a f s k e m o k o l j u v m e d s e b o j n i o d v i s n o s t i i n f u n k c i o n a l n o s t i . Z drugimi bese-dami se to pravi uva ja t i učence v b istvo geografske ana l i ze , v bistvo geografske obravnave. Po mojem je prav v tem na jveč ja moč geografskih de lovn ih zvezkov . Jasno j e , da to zahteva tudi primerno d i -dak t i čno metodo log i jo , uspešno kartografsko in tehnično reši tev, vendar je med prej omenjenimi e l e -mentarnimi d idak t i čn im i smotri to b istveno. Ko l i kor je ta zahteva v učbeniku premalo nakazana in u-poštevana, ko l ikor je učbenik še vedno preveč s in te t ičen, lahko to pomanjk l j ivost močno om i l i j o dobr i de lovn i z vezk i .

Delovn i zvezk i za geogra f i jo niso v današnji učn i praksi novost. Pravzaprav so obstajal i tudi v stari Jugos lav i j i . Toda kakšni? B i l i so bo l j a l i manj osamljen po jav , odvisni od d idakt ične vneme in i n i c i a -t ive u č i t e l j a . D rug i č , b i l i so ubrani vse preveč na mehanično, nekompleksno in izo l i rano prenašanje raz l i čn ih elementov iz atlasa v sk ice, ka r t i ce , obrise, osnutke v de lovn ih zvezk ih . Temel j i l i so na prenašanju imen, mehaničnem prerisavanju in spominskem dopoln jevanju manjka joč ih e lementov, imen oz i r . sestavnih de lov . V bistvu niso vseboval i operat ivno kreat ivn ih nalog. Imel i so natisnjene obr i -se držav , oba l , področ i j , razporedi tev go rov i j , mest brez imen. To so b i le neme a l i polneme ka r t i ce , k i j i h je b i l o treba i zpo ln i t i z manjka joč imi a l i oštevi lčenimi imeni .

Takšni so nekater i de lovn i zvezk i za geogra f i jo še danes. Ne bi reke l , da n ima jo določene d i d a k t i č -ne v loge , vsaj v prvi f az i so dobrodošl i . Vendar , če zahteva jo le spominsko a l i mehanično dopo ln je -vanje man jka joč ih sestavin, osnovne funkc i je ne izvršuje jo.

N a l o g e , ki j i h srečavamo še v nekater ih de lovn ih zvezk ih , kot n p r . : Naved i države, s kater imi mej i A lban i j a ! V kater i d ržav i je pokra j ina Anda luz i j a? Kaj so es tuar i j i ? V katerem mestu je tovarna FIAT? Katere reke i z v i r a j o v Švici izpod Sv. Gotharda? Kater i je na j top le jš i kon t inent? i td . , so geografsko in d idak t i čno premalo zahtevne, z last i pa ne nava ja jo učencev dovo l j na geografsko m iš l j e -n je .

Takšni de lovn i zvezk i ne i zpo ln ju je jo v ce lo t i osnovnih d idak t i čn ih zahtev. Šibki so, ker ne r a z v i j a -jo miselnih f u n k c i j , kogn i t i vn ih in abstraktnih nalog. G lede geografske zahtevnosti pa so p o m a n j k l j i -v i , ker ne odkr iva jo kavzalne odvisnosti in geografskega kompleksa.

Obsta ja jo tudi de lovn i z v e z k i , k i imajo bo l j značaj kont ro ln ih nalog. Jasne meje med n j im i in n a l o -gami ob jek t ivnega t ipa n i . Vzemimo de lovn i zvezek s takimi nalogami:

Kako imenujemo več skupin o tokov? Med kater imi kont inent i je Sredozemsko mor je? Elementi vremena so: Do loč i geografski položaj krajema A in B! Kater i je najgosteje naseljen otok Indonez i je? Kako se naz iva jo stepe v Sev. Amer i k i ? Na kar t i Evrope vpiši državam, ki so označene s š tev i l kami , ustrezna

° FILOZOFSKEGA 33 < FAKULTETE o 1

> v L J U B L J A N I O /

\ J?/

imena!

A l i je v takšnih in podobnih geografskih de lovn ih zvezk ih kaj k rea t ivnega, razmišl ja jočega dopo ln je -vanja nalog in vaj z novimi asoc iac i jami , ak t ivn im opazovanjem geografskih e lementov? Takšne d e l o v -ne naloge so d i d a k t i č n o umestne v prv i uva ja ln i f a z i , s ledi t i pa j im morajo nato geografsko zah tevne j -še, tematske naloge s kavza lno poant i rano vsebino, z iskanjem, odkr ivanjem elementov v geografskem kompleksu, najpre j t i s t ih , ki so v idne jš i , potem pa tudi osta l ih , bo l j prep leten ih med seboj.

5) Neka j k r i t i čn i h pripomb k delovnim zvezkom za geogra f i j o , k i tako d idak t i čno kakor geografsko ustrezajo osnovnim sodobnim zahtevam. V naši strokovni d idak t i čn i l i te ra tur i j i h srečavamo v vseh na -ših republ ikah. O b i l o j i h je na kn j ižnem trgu tudi izven meja , kar so pokazale svetovne d idakt ične razstave v Baslu, Hannovru, Bruslju. Med take vk l juču jem tudi svoje Va je iz geograf i je za osnovne šol-j. Komparat ivno in iz izkušenj v vsakdanj i učni praksi bi strni l svoja opažanja o n j i h na tele m i -s l i .

G lede težavnosti in zahtev naj de lovn i zvezk i naraščajo od 6. razr . d a l j e , tako po tehnični in ka r -tografski p la t i kakor po vsebinski in geografsko kompleksni smeri. Mnenja pa sem, naj bi b i l pouda-rek v 6. razr. z last i na odkr ivanju dominantn ih elementov v pok ra j i n i , v naslednj ih l e t i h pa naj p r i -de jo na vrsto ožje tematske naloge.

Ravno tako bi b i l o d idak t i čno zgrešeno, če bi se koncept de lovn ih zvezkov prezgodaj in preveč naslo-n i l na abstraktni g ra f i čn i mate r ia l , na rabo g ra f i konov , d iagramov, matemat ičn ih segmentov simbolov vsebinsko prerevnih sk ic . To učence odvrača, ker j i h prehi t ro postavl jamo pred tež je naloge s prema-lo geografske vsebine. Za to na tej stopnj i več takšnih kartogramov in t i p i čn ih s l i k , ki bodo baza za ind i rektno opazovanje realno geografskega sveta.

Druga zahteva b i b i l a p r a v i l e n i z b o r . Neka te r i geografski de lovn i zvezk i se naslanjajo v i zbo -ru in razporedi tv i nalog in vaj preveč le na r e g i on a I n og e og r a f s k o r a z v r s t i t e v po d r ž a -v a h . Premalo je vaj in na log , ki se nanašajo na t i p i č n e p o k r a j i n e , g o s p od a r s k o - g e o-g r a f s k a p o d r o č j a i n p o s a m e z n e g o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i . Nekatere vaje i n naloge naj bi reševale tudi določene probleme in teme, seveda stopnj i primerno in v skladu z učnim načr -tom, npr. v 8. razr. in še bo l j v de lovn ih zvezk ih za srednjo stopnjo. Tako bi b i l i de lovni zvezk i za geograf i jo b l i že ž i v l j en j u in sodobnemu družbenogospodarskemu r i tmu.

Na j navedem nekaj takšn ih primerov ožje in kompleksne temat ike: Plantažno gospodarstvo subtropskih kul tur v Makedon i j i ; Lesno gospodarstvo v S loven i j i ; Pretočne hidrocentrale v Dravski d o l i n i ; Proiz-vodnja mleka in mlečnih izde lkov v alpskem svetu; Sredozemska terasna ku l tu ra ; Zeniški industr i jski bazen. Takšne in podobne na loge naj bi učenci reševali kompleksno v zvez i s še drugimi p o j a v i , od naravno geografskih razmer do n j ihovega izkor iščan ja , od lokac i je in razporedi tve gospodc/skih /e j in objektov do n j i hov ih pogo jev , infrastrukture, uč inkov in problemov.

Precej geografske vsebine nam nudi jo tudi s o d o b n i p r e o b r a z b e n i d r u žb e n og e og r af s k i p r o -c e s i v zvez i z deagrar i zac i jo v goratem svetu, u rban izac i jo in indus t r ia l i zac i jo v nižinskem in do -linskem svetu, zgoščevanjem prometa, populac i jsko e k s p l o z i j o , problemi nafte in drugih energetskih v i r ov , problemi prehrane in uvoza surovin, nerazvi tega sveta i td . Ti in podobni po jav i so v naših de lovn ih zvezk ih redk i .

6) V učni praksi smo u g o t o v i l i , da se v v iš j ih razredih zanimanje za reševanje vaj in nalog v de lov -nih zvezk ih manjša. K je je vzrok temu? Ve r j e tno med drugim tudi v preveč s t e r e o t i p n i h k o n c e p -t i h , k jer je premalo ž iv l jen jske vsebine, zato naj b i vsebovale naloge in vaje v e č p e s t r o s t i v k o m b i n a c i j i t e h n i k i n v e č o p a z o v a l n i h n a l o g . Preveč strogo ločenih miselnih i n teh -n ičn ih kartografskih operaci j n i p r i po roč l j i vo . Primerne so za to v o d i l n e m i s l i i n z n a č i l n i n a s l o v i , k i j i h p o v e z u j e j o ,

npr. Jugoslav i ja ima precej premoga, a je slabše kakovost i . Turizem je v naši državi manjša, pa i z -redno važna gospodarska panoga.

Južnoameriške države so gospodarsko precej enostransko razv i te .

34

D i d a k t i č n o uspešne in psihološko pr iv lačne so naloge in va je , ki so pestro konc ip i rane , tako v s e b i n -s k o kakor k a r t o g r a f s k o i n s l i k o v n o z d i d a k t i č n o v o d e n i m i o p a z o v a l n i m i n a l o -g a m i .

Vsemimo primer iz vaje za 7. razr. osn. šole: Naravnogeografske pokra j inske enote Sev. Amer ike. Na jp re j višinski prof i l Sev. Amer ike , na katerem učenci napišejo imena posameznih enot ter e lemen-tov ; v sredini l ista je ka r t i ca Sev. Amerike z g lavn imi pokra j insk imi enotami ; n j im ustrezajo s l ič ice pokraj inskih t ipov ( tundre, V e l i k i bazen, Misisipsko n i žav je , kanadski gozdov i , V e l i k a jezerska po-k ra j i na , A p a l a č i , At lantska n iž ina ) . V dodatku ima zvezek tekste s k ra tko bistveno vsebino, ki j i h je treba p r i l ep i t i na ustrezna mesta v zvezku.

Včasih so naloge in vaje k l jub skrbni koncepc i j i preveč matemat iz i rane; v n j i h je preveč računskih operac i j , preveč kore lac i j z matemat iko, iskanja indeksov, de leža ras t i v %. Ce je vse to le račun-sko de lo brez problematike in nadal jn jega miselnega de la , n imajo ve l ike vrednost i . Tudi v takšnih vajah naj bo kakšna geografska poanta.

D idak t i čno vredne s o geografske v a j e i n n a l o g e p o l p r o g r a m i r a n e g a t i p a s svobodnimi po-vratn imi i n fo rmac i jami , k i j i h učenci odk r i j e jo iz učbenika in geografske č i tanke a l i atlasa in drug ih v i rov . V tem primeru sestoji geografska va ja iz več nalog in več de lovn ih o p e r a c i j .

Vzemimo primer vaje za 7. razr. z vod i ln im naslovom V e l i k o dežev je v I n d i j i . Kako pestre delovne operac i je so tu možne! N a j p r e j g ra f ikon padavinskih podatkov za Bombay v treh le tn ih obdob j ih . Sledi naloga: Ugotov i , kdaj je n a j v e č dež ja ! To je vod i lna misel. Nova i n fo rmac i j a : Ind i ja ima drugačne letne čase, kot so pri nas. N a t o sledi vprašanje, v kater ih le tn ih časih indi jsk i kmet je se-je jo in žan je jo . Zatem d e l o v n a operaci ja : Prečitaj v učbeniku (ali geografski č i t ank i ) , k je je že b i -lo govora o umetnem namakanju. N a t o zopet naloga: Ugo tov i načine namakanja drugod (ob N i l u , ob za jez i t ven ih jeze r ih , s prekop i , v oazah i t d . ) . Kater i nač in i so v I n d i j i na jpogoste jš i? N o v a informa-c i j a : g lavn i proizvod je v I nd i j i r iž (vidno na graf ikonu in s imbol ično). Vprašanje k temu: Ugotovi le tno pro izvodnjo v daljšem razdobju. Poleg pa je d iagram, ki kaže naraščanje preb iva ls tva. Ob njem sk ica, g ra f i čn i p r i kaz , da v I n d i j i ž i v i 1 / 7 č loveštva. Nova in formaci ja : V Ind i j i je stalno v e -l i k del prebivalstva nezadostno hran jen; nato vprašanje, kako temu pomagati i td .

Tako sestavljena geografska va ja s takšnimi in podobnimi de lovn imi organizac i jami ne služi samo pre-ver jan ju znan ja , temveč tudi pomaga, da učenci sami p r idob i jo nova geografska spoznanja z lastnim opazovanjem, lastnim akt ivn im de lom, in ne samo iz učben ika .

7) Za uspešno de lo z de lovn imi zvezk i so potrebni razen primerne koncepci je tudi d i d a k t i č n o - p e -d a g o š k i p o g o j i Se tako dobro konc ip i ran i , kartografsko in tehnično še tako dobro opremljeni d e -lovni zvezk i ne dosežejo svojega namena, če ni n j ihovo delo dovo l j mot iv i rano. V začetku učne ure oz. de la z n j im i je potrebna uč i t e l j eva uspešna d idak t i čna m o t i v a c i j a , ne samo psihološka, tem-več tudi stvarno geografska, recimo s pos tav i tv i jo kakšnega problema, z iskanjem kakšnega dominant -nega po java , s časovno in prostorno komparac i jo , z ugotav l jan jem bistva pojava a l i procesa.

Prepričan sem, da bo de lo z delovnimi zvezk i v geografskem pouku v smislu zahtev sodobne d idak t ike in moderne geograf i je uspešno le teda j , če uporabl ja uč i t e l j geograf i je podobne a k t i v n e m e t o d e tud i s icer , npr. pri o b r a v n a v a n j u p o p o l n o m a n o v e u č n e s n o v i i n p r i u t r j e v a n j u . Ni vseeno, a l i vz t ra ja pr i starem sintet ičnem konceptu a l i pa vendar vnaša v pouk geograf i je nove poglede v skladu z razv i jan jem instrumentaln ih, kogn i t i vn ih in splošnih učn ih smotrov, a l i de la tudi z drugimi instrument i , a l i pa je učbenik ed in i vir in fo rmac i j . Zlast i pa je važno, a l i uvajamo v vsak-dan j i učn i praksi s o d o b n i g e o g r a f s k i n a č i n i n t e r p r e t a c i j e i n smo osvo j i l i dominantno funkc iona lno asociat ivn i geografski koncept . Eden od pogojev je , da uspešno vk l juču jemo v pouk tudi k a r t o g r a f s k o i n d r u g o g r a f i č n o t e r s t a t i s t i č n o d o k u m e n t a c i j o , k i j o imamo v g e o -grafskem učben iku .

Uspeh dela z geografskimi de lovn imi zvezk i je odvisen tudi od primernega pedagoškega posluha, z l a -sti od p r a v i l n e g a o v r e d n o t e n j a u č e n č e v e g a d e l a pri reševanju nalog i n v a j , i n če že preidemo k " o c e n j e v a n j u " , naj bi to b i l o le d i a g n o s t i č n o , ne pa k las i f i kac i j sko . Ne nazadnje je odvisen uspeh de la z geografskimi de lovn imi zvezk i tudi od o b v l a d a n j a m o d e r n e k a r t o g r a f -

35

s k e t e h n i k e , s ka te ro se seznan ja jo učenc i že v sodobnih geogra fsk ih u č b e n i k i h in bogatem d o -poln i lnem- ma te r i a lu . Če to pr i ob iča jnem de lu v raz redu zanemar imo, bo težko d e l a t i s sodobnimi geogra fsk imi de l ovn im i z v e z k i .

D e l o z g e o g r a f s k i m i d e l o v n i m i z v e z k i n a j b i b i l o v č i m v e č j i m e r i s e s t a v -n i d e l c e l o t n e g a u č n e g a p r o c e s a ; lahko j e mo t i vac i j ska f a z a , lahko p a tud i prevzame del obravnavan ja a l i r a z v i j a n j a v d r u g i , a n a l i t i č n i učn i f a z i , uspešno pa je tud i v t r e t j i , s i n te t i čn i učn i f a z i . G e o g r a f i j a je znanost s in teze , vendar ne more pogrešat i poprejšnje ana l i ze po javov in n j i -hov ih medsebojnih odnosov v prostoru.

D e l o v n i z v e z k i ima jo v pouku geogra f i j e iz redno d i d a k t i č n o moč , za d e l o z geografsk im učben ikom so v d i d a k t i k i geogra f i j e v o d i l n o sredstvo. Brez n j i h si danes ne moremo p reds tav l j a t i uspešnega g e o -grafskega pouka , z las t i še v obvezn ih šolah. Poleg tega , da n a v a j a j o učence k samostojnemu opazo -vanju geografsko rea lnega in še bo l j geografsko "ne rea lnega" sveta, k i skan ju nov ih in fo rmac i j in v i -r o v , omogoča jo uspešno g r a f i č n o ponazar jan je in bo l jšo o r i e n t a c i j o učencev v at lasu in d rug ih z e m l j e -v i d i h . Ob tem s i i i j o tako učence kot u č i t e l j a k upo rab l j an ju bo l j š ih t e h n i k , k a k t i v n i m metodam, k v e č j i i n d i v i d u a l n i us t va r j a l nos t i , g e o g r a f i j o pa razumejo v smislu d inamične vede p rob lemov .

I I .

1) Vsakdanje izkušnje k a ž e j o , da pa so potrebne v učn i praksi še druge d e l o v n e o p e r a c i j e , seveda z istočasnim spremin jan jem osnovnega koncep ta u č b e n i k a ; potrebne so tud i n a l o g e o b j e k t i v n e g a t i p a kot kont ro lne na loge , o z i r . p r i m e r n i u č n i t e s t i .

V naši geografsk i d i d a k t i č n i l i t e ra tu r i so vsakdanj i po jav z r a z l i č n i m i nas lov i in v r a z l i č n i h k o n c e p -t i h . N j i h o v a osnovna f u n k c i j a je drugačna ko t pr i d e l o v n i h z v e z k i h , i m a j o manj o p e r a t i v n i h , o d k r i v a -j o č i h e lementov ter s l u ž i j o prvenstveno k o n t r o l i z n a n j a oz . p r e v e r j a n j u ž e o b r a v n a v a n e u č n e s n o v i . Podobno kot d e i o v n i z v e z k i ima jo več težavnostn ih stopenj ter so lahko močno d i f e r e n -c i rane . Kot k a ž e j o de lovne i zkušn je , so pr i učenc ih manj p r i l j u b l j e n e kot d e l o v n i z v e z k i , to pa rav -no z a t o , ker so instrument p reve r j an ja in kont ro le ter s tem v zvez i tud i k l a s i f i k a c i j e , d rug ič tud i z a -t o , ker so preveč stereot ipne in se vprašan ja in naloge v n j i h i z g u b l j a j o preveč v togem in m e h a n i č -nem d e l u . Učenc i se le v začetku navduš i jo z a n j e , pozneje pa zan iman je nag lo pada , ker je v n j i h premalo pestrosti in o d k r i v a n j a , premalo lastne sodbe in zadovo l j s t va pr i lastnem iskanju in d o p o l n j e -van ju .

2) Zd i se m i , da d i d a k t i č n o i z p o l n i j o bo l j e svojo f u n k c i j o t iste naloge o b j e k t i v n e g a t ipa in t is t i učn i tes t i , k i so pestrejši in i nvenc iozne jš i v asoc iac i j ah in ki j i h ad hoc sestav i jo u č i t e l j i sami g lede na temat i ko in v skladu s težavnostno s topn jo , po svo j i uv idevnos t i in soc iometr ičnem k r i t e r i j u . Danes je takšna možnost dana na vsaki bo l je o rgan iz i ran i popo ln i osnovni šo l i ; za to se ne zavzemamo samo za s tandard iz i rane naloge o z i r . učne teste ob jek t i vnega z n a č a j a . Če pa j i h že nat isnemo, se po t r ud i -mo, da ne bodo le obremenjeva le spomina, temveč da bodo pestre v m ise ln ih , opazova ln ih o p e r a c i j a h , v zboru in g r u p a c i j i nalog in vprašanj g lede na d i d a k t i č n i namen in no t ran jo l o g i k o snovi . Pri tem pa naj bo vendar r a z l i k a med d e l o v n i m i z v e z k i in učn im i test i g l e d e na p rev ladu joče d idak t i čne in f o r -malne smotre en ih kot d rug ih . Eden od problemov je ravno v tem, da pogosto ni jasna meja med o b e -ma vrstama opera t ivne d i d a k t i č n e l i t e ra tu re .

Ne b i b i l o odveč , če b i imel u č i t e l j na r a z p o l a g o za takšno d i d a k t i č n o opera t i vno d e l o manjši p r i -r o č n i k s p r i m e r n i m i n a p o t i l i i n s u g e s t i j a m i z a p rav i l no ravnanje v vsakdan j i geografsk i učn i praks i . Vsekakor je eden b is tven ih e lementov v na logah o b j e k t i v n e g a t ipa in učn ih test ih kon t ro -la z n a n j a , toda ta b i naj b i l a vodena s pedagoško f u n k c i j o , tako da konec koncev s l už i j o podobno kot d e l o v n i z v e z k i za samostojno p r i dob i van je novega znan ja in d e l o v n i h navad . Dobre ob jek t i vne na loge , z las t i če se nas lan ja jo na i n d i v i d u a l n o opazovan je ka r t , s k i c , s imbo lov , na presojanje v r e d -nostnih podatkov t e r samostojno ob l i kovan je odgovorov in u g o t o v i t e v , i zog iba joč se vsakega f a k t o g r a f -skega shematizma so t a k e , d a zah teva tud i tak nač in p reve r j an ja znan ja jasno pos tav l jen u č n o - v z g o j n i smoter.

Pogosto srečavamo prav v na logah ob jek t i vnega znača ja oz i roma v učn ih test ih takšna vprašanja in takšne na loge , k i s o v s e p r e m a l o g e o g r a f s k e i n n i s o u s m e r j e n e v g e o g r a f s k o m i š -

36

I je n j e . Kaj naj rečemo npr. o takšnih nalogah ob jekt ivnega t ipa za 6. razred osnovnih šol, ki imajo med 260- im i nalogami in vprašanji samo 4 vprašanja, ki naj j i h učenci rešujejo ob opazova-nju skic! Ogromna več ina na log v d e l o v n i h vajah za 8. razred je brez slehernega graf ičnega p r i -kaza t e r so samo spominsko usmerjene. Mnoge "geografske" naloge med n j im i n imajo nobene geograf -ske vsebine. A l i je kaj geografskega npr. v vprašan j ih : Kaj razumemo pod kemizac i j o? Kako se i z -delu je j ek lo? K a k o se vo l i predsednik repub l i ke?

Razen tega so mnogokrat naloge in vprašanja ob jek t ivnega t ipa v učnih test ih nejasna, dvoumna, ne-dosledna, strokovno neprecizna a l i pa ce lo nesmiselna in brez geografske vsebine. Kvečjemu je v n j i h že l ja po odkr ivanju kakšnega izo l i ranega e lementa, brez f unkc iona lnos t i , brez kompleksnosti ! Na j to i lustr i ra le nekaj naslednj ih primerov iz naših geografskih vaj in " rodn ih b i l j e ž n i c " .

Kakšna je karakter is t ika poljske k l ime? (Strokovno napačno. A l i obstoj i " p o l j s k a " , "avs t r i j ska " , " s l o -venska" k l i m a ? )

Kdo sestavlja prebivals tvo Finske? (Ne jasno ! )

Kaj vse uvaža jo v G r č i j i ? (Preširoko! Kdo naj odgovori zadovo l j i vo na takšno vprašanje! )

Na katerem mestu je Franci ja po indeksu p ro izvodn je? (Kakšen smisel ima takšno vprašanje? D i d a k -t i čno in pedagoško je neustrezno; brez geografske poante).

Ko l i kok ra t je Luxemburg manjši od Jugos lav i je? (Bolj računska naloga, brez problematike in i n te rp re -tac i j e . Vprašanje b i imelo geografsk i in d idak t i čn i smisel, če b i nakazovalo problem, np r . : Luxemburg je krat manjši od Jugos lav i je , pa ima . . . . krat več jo p ro i zvodn jo j e k l a ! )

K a j daje avstrijskemu gospodarstvu g lavno obe lež je? (D idakt ično neprec izno, preširoko formul i rano) .

A l i je razv i t promet v Sovjetski zvez i in z a k a j ? (Odgovor je že nakazan v " z a k a j " . Sdmo vpraša-nje je preširoko in n ič ne pove! Bol je bi b i l o mogoče tako: Kater i promet je v Sovjetski zvezi z last i močno razv i t in z a k a j ? ) .

Naštej g lavna mesta in luke v G r č i j i ! (Premalo zahtevno in neprodukt ivno vprašanje; premalo geo-grafsko! Bolje bi b i l o tako: Vsa več ja grška mesta so ob morju a l i v neposredni b l i ž i n i . Raz lož i , z a k a j ! )

Katero je g lavno mesto Kanade in ko l i ko prebiva lcev ima? (Faktografsko, enc ik loped ično vprašanje brez smiselne, operat ivne zahtevnost i) .

9 ) N a koncu š e nekaj besed o t e h n i č n i s e s t a v i t e r n o t r a n j i i n z u n a n j i o p r e m i d e -l o v n i h z v e z k o v in nalog ob jek t ivnega t ipa . A l i naj bodo vezan i , ločeni po posameznih l is t ih v o b l i k i mape , a l i naj bodo l is t i pe r fo r i ran i? Kako naj rešu je jo učenci na loge, vprašanja in v a j e , samo v šoli a l i tudi doma, vsi vse naloge a l i le posamezne, k o l i k o časa? Kakšna naj bo d i f e renc ia -c i j a v reševanju po sposobnosti učencev, vsebinski zahtevnost i in sami razpored i tv i? A l i smejo učen -ci pr i reševanju uporab l ja t i atlas in drug kartografski mater ia l a l i ne? Kakšen naj bo način u č i t e l j e -vega vrednotenja učenčev ih i zde l kov? Zadošča samo diagnost ično prever jan je? Takšnih in podobnih vprašanj je mnogo po geografskih ak t i v i h v skladu z vsakdanjo učno prakso ter so pedagoškega zna -č a j a . Imamo mnogo dobr ih , kor is tn ih pobud, precej pa je tudi odprt ih vprašanj.

Vsekakor morajo b i t i geografski de lovn i zvezk i kakor tudi na loge ob jekt ivnega t ipa P o d o b n o o -p r e m i j e n i , tudi v več barvah, g ra f i čno in kartografsko na višku. G rupac i j a nalog na posamez-n ih l is t ih naj b i b i l a tako opt ično kot vsebinsko in metodično skrbno premišl jena. P o s a m e z n e o-p e r a t i v n e n a l o g e n a j b o d o j a s n o d i f e r e n c i r a n e p o p o s a m e z n i h f a z a h i n p o I -p r o g r a m i r a n o . Toda sami spodbudni operat ivn i imperat iv i ne povedo mnogo, čeprav so v mast-nem tisku, če ni med n j imi asociat ivne povezanosti in d idak t i čno kompleksne smotrnosti. De lovn i ve-le I n i k i , kot npr. opazu j , p r ime r j a j , po išč i , razporedi , pobarva j , i z m e r i , v č r t a j , v r i š i , i z računa j , vnesi , p r ip iš i , i z r a z i , ugo tov i , dopo ln i , raz lož i i t d . , naj bodo jasno povezani na in fo rmac i jo v t e k -stu, na podatke a l i na ustrezni g ra f i čn i pr ikaz kot izraz določene miselne operac i je , ne pa sami se-bi namen.

37

O vsem tem tu ni b i l o govora, ne z a t o , ker bi b i l o to postransko in manj važno, temveč ker bi to zahteva lo posebne obravnave. V referatu smo se do takn i l i geografskih de lovn ih zvezkov in nalog ob-jek t ivnega t ipa ter n j ihove problematike kot del instrumentalne d idak t ične l i terature iz nače ln ih v i d i -kov . N j i h bistvo bodi v premišl jenem izboru geografske vsebine, primernem sodobnem konceptu ter jasnem d idak t i čno pedagoškem smotru. Tako po vsebini operaci j in razvrs t i tv i nalog kot po notranj i in zunanj i opremi morajo b i t i dovo l j spodbudni za samostojno opazovanje učencev, iskanje, odk r i va -n j e , d i ferenc i ran je ana l i t i čno dognanih dominantn ih elementov in fak to r jev v geografskem prostor-skem kompleksu, dovo l j spodbudni za geografsko in te rpre tac i jo s sposobnostjo abst rakc i je , ap l i kac i j e in transfera, pr i vsem tem naj zasleduje jo tudi instrumentalne in kogn i t ivne učne smotre v povezano-sti z ž i v l j en jsko d inamiko . Reševanje nalog v geografskih de lovn ih zvezk ih naj bi b i l o del geogra f -skega prakt ikuma, ki naj bi prinašal učencem veselje do samostojnega de la , tako da ne bi č u t i l i po -sebne obremenitve. Nagrade za tako de lo naj bi b i le zajete v psihološko-pedagoškem sržu besede heureka.

UPORABLJENA LITERATURA

1. A. Sav l i , I nd i v i dua l i zac i j a pouka tudi naš problem; Sodobna pedagogika 5 / 7 , L jub l jana 1958 2. O. Er lenhofer, G. G r a n d t , G. Rampelmann, Arbei tshefte für Erdkunde; Bochum 1963 3. Helmut Ebinger, Erdkunde in der Volksschule; Lübeck 1966 4. P. Kurtek - A. Cv i t anov i č , Radna b i l j e ž n i c a za 8. raz. osnovne škole; Zagreb 1966 5. M. Zgon i k , Geografske vaje in prakt ične naloge v šol i -geografsk i p rak t i kum; Geogra f , obzornik

XI11 /3—4, L jub l jana 1966 6. M. Zgon ik , Va je iz geograf i je za 6 . , 7 . , 8 . raz. osnovnih šol; L jub l jana 1967-1974, več izdaj 7. Tomaž Weber , Eno leto uva jan ja geografskih vaj v osnovnih šolah; Sodobna pedagogika 7 / 8 , L jub-

l jana 1968 8. J. Medved, O položaju in mestu d idak t ične geogra f i je ; Geografsk i obzornik XVI1/1 , L jub l jana

1970 9. H. Ebinger, Einführung in die D idakt ik der Geograph ie ; Freiburg 1971

10. V lado Schmidt, Smernice za sodobnejšo vsebino gimnazi jskega pouka; Vzgo ja in izobraževanje 1 - 2 , L jub l jana 1972

11. J. Medved, O novi o r i en tac i j i geograf i je kot učnega predmeta; Geografsk i obzornik X X / 1 - 2 , L j u b -l jana 1973

12. Miodrag M i l osev i c , Kont ro ln i zadaci iz geograf i je za 6 . , 7 . , 8 . razr . osnov, škola; Beograd 1973 13. A. C v i t a n o v i č , Zeml ja i l j u d i ; 2 . radna b i l j e ž n i c a za 6. raz. osnov.škole; Zagreb 1974

Dušan N O V A K

POROČILA O PROUČEVANJU KRASA V"PROTEUSU"

O p . u r e d . : Naravoslovno rev i j o Proteus hrani jo skoraj vse šolske kn j i žn i ce . Ker geograf i večkrat o rgan iz i ra -mo ekskurzi je na kras, bo koristna ob java , kaj vse so pr inesl i p re tek l i l e tn i k i o krasu, da bi laže zbra l i g ra -d i vo za pr ipravo na ekskurz i jo .

Proteus je vse od ustanovitve paz l j i vo spremljal napredek znanosti v svetu v domala vseh panogah, prav tako pa ni zanemarjal ved, ki so se razv i ja le tudi na domačih t leh . Ne najmanj važna od teh je krasoslovje. Do osnovanja rev i je Naše jame je b i l Proteus skoraj edina r ev i j a , ki je da ja la prostor prispevkom iz te veje znanost i .

38

Zgodovina raziskovanja krasa je omenjena na kratko že v uvodnem članku prvega urednika P. Groš-I ja , k jer je opisano, kako so odkr i l i č loveško r i b i co , Va lvasor jevo prvo srečanje s to ž i va l co in zgo -dov ina nada l jn j ih najdb. Isti avtor posveča del pozornosti krasu tudi v sestavku " Prirodoznanstvena pr izadevanja med S lovenc i " . Omenjena je ustanovi tev Društva za raziskovanje jam leta 1910 ter kas-neje v k ra tk i vesti tudi to , kako je Proteus prišel v mestni grb Postojne (4 /135) .

Zgodovine raziskovanja krasa se je dotakn i l mnogo kasneje tudi J. Wester v 18. in 19. l e tn i ku , k jer opisuje Hacquetovo delovanje in njegove obiske v jamah v Slovenskem pr imor ju , na Kočevskem in v l jub l jansk i o k o l i c i . O Putickovem delu na Slovenskem piše I. Gams, o zgodovin i jamarstva na M o -ravskem pa B. Kiauta v 22. l e tn i ku . Omenja Tuška, Schmidta, Haufena, župnika Robiča, Krausa in druge. Da naš kras omenja ce lo Humphry Davy ob poizkusih in opazovanj ih človeške r i b i ce , omenja L. Cermelj v 24. le tn iku .

Proteus je povzemal in obveščal bralce tudi o rezu l ta t ih raz iskovanj . Ze v prvem letn iku na le t imo na pomembno poroč i lo o A. Lbhnbergovem delu o h id rogra f i j i Cerkniškega po l j a , k jer je že dognan od-tok pod površjem po l j a , nerešena pa so ostala še mnoga vprašanja.

Dotakratno stanje poznavanja h id rogra f i j e na Primorskem je pr ikazal v 3. le tn iku L . C e r m e l j , ki po -vzema predvsem Timeusove rezul tate barvanj v porečju Notranjske Reke, Pivke, Unice i td . Isti avtor povzema v 7. le tn iku rezul tate še drugih i ta l i j ansk ih raziskovanj v območju našega krasa. Tokrat o-menja d iha ln ike v območju postojnskega jamskega sistema.

Le redkeje se v kasnejših l e tn i k ih po jav l j a j o povzetk i iz tuje l i te ra ture. Šele v 14. le tn iku L. Cermelj zopet piše o strelah v jamah, V. Bohinec pa je prispeval č lanek , kako so našli jamo v Lescauxu,kar je b i l o za marsikoga zan imivo bran je . V naslednjem letn iku poroča N . Čadeževa o novejš ih raz iska-vah Trebenske jame pri Trstu, v 16. le tn iku pa L Cermelj o raziskavah tržaških jamar jev v Labodnic i in o rezu l ta t ih raziskav v breznu Pierre Saint Mar t in v Pi renej ih .

V. Bohinec je v 16. le tn iku pisal o novi metodi za ugotav l jan je pot i podzemeljskih vodnih tokov s trosi in omenil tudi nekatere njene prednosti. N a j povemo, da so jo kasneje poskušali uvesti tudi pr i nas, da pa ni da la pravih rezu l ta tov .

V 17. le tn iku povzema L. Cermelj podatke o geo f i z i ka ln ih raziskavah za led ja izv i rov Timava. Poleg gravr-metričnih so b i l a oprav l jena tudi geoelekt r ična mer jen ja . Ugotov i l i so števi lne podzemeljske v o d -ne tokove in z vodo za l i te razpoke.

V 19. le tn iku piše L. Čermelj o meteorološki postaj i v Jami v Br iščik ih (Grot ta G igan te ) nad Trstom. O podobni raz iskovaln i postaj i v Podpeški jami poroča v 19. le tn iku tudi I. Gams. V tej jami je b i l podzemeljski laborator i j že pred 2. svet. vo jno. Se kasneje, v 23. l e tn i ku , piše o jamskih laborato-r i j i h in n j i h pomenu za b iospeleo log i jo M. A l j anč i č in poroča tudi o podzemeljskem laborator i ju v Tularju pr i Kranju (26/7) .

Po vesteh iz nemške l i terature poroča R. Pavlovec v 24. le tn iku o tem, kdaj >^aj bi b i l nastal kras. Trditve temel je na i zkopavan j ih . Sodi jo , da so nekatera območja zače la zakrasevati še v srednjem in mlajšem p l iocenu. Iz i ta l i janske l i terature izvemo že o senonskerr razkrasevanju na območju Krasa.

Iz minera log i je krasa je v 25. le tn iku prispevek o aragonitu v kraških jamah, v katerem D. Novak poroča o češkoslovaških in drugih ugotov i tvah o nastajanju aragoni ta.

V 26. ie tn iku je povzetek obširne razprave V. Maur ina in J. Zb t la o kraškohidroloških raziskavah na Ke fa l en i j i .

Raziskave porečja Notranjske Reke, to pot s pomočjo izo topov, so povzete zopet v 27. l e tn i ku .

Nove poglede na ba jan ico po francoski l i te ra tur i povzema D. Novak v 27. le tn iku . Omenjene so raziskave elektromagnetnega va lovan ja . Svoje izkušnje s to pr ipravo prispevata v istem letn iku I . M i c h -ler in kasneje P. Kunaver, v 18. le tn iku pa I. Cermel j , ki povzema članek G. Rodama. Vsi z a k l j u -č i j o , da pojav še ni raziskan.

39

V glavnem obsegajo prispevki v Proteusu opise posameznih kraških območi j doma a l i po svetu. Ta ob-močja so posamezni av to r j i bodisi obiskal i a l i pa so opise povze l i iz l i terature in j i h v deloma skra j -šani ob l i k i podal i bralcem. Tako že v 1 . le tn iku J. Rus predstavl ja Ribnico in Suho k ra j i no , eno n a j -bo l j kraških pokra j in v S loven i j i .

Svoja opazovanja vodnih razmer na krasu je začel ob jav l j a t i P. Kunaver v 10. l e tn i ku . Na jp re j je opisal Škocjanske jame pri D ivač i in takratne vodne razmere v n j i h . V istem letn iku je prispeval k ra t -ko vest o morskih jamah ob istrski obal i T. Ho rva t . Opisal je Modro jamo na otoku Banjol pri Rov i -nju ter opozor i l , da je na j t i še mnogo tak ih po javov. V 18. le tn iku poroča Z. Buffon o obisku Modre jame na C a p r i j u . Omenja , da sta na tem otoku še Zelena in Bela jama,manj poznani morski jami .

O iz jemno visoki vodi v Škocjanskih jamah poroča P. Kunaver v 27. l e tn i ku . V 21. le tn iku na jde -mo veren opis I. Gamsa o poplav i 24. dec. 1958 v Škocjanskih jamah.

O zan imiv ih jamah v Beneški S loven i j i govor i prispevek A. Rej ica v i l . l e tn i ku .

V istem letn iku P. Kunaver nadal ju je z opisi krasa. Prispeval je popis Zadnjega k ra ja , ki je poseb-nost Cerkniškega jezera , ter v t ise, ki mu j i h je zapusti l obisk Rakovega Skocjana ob visoki vodi j e -seni 1949, ko je b i l V e l i k i most za l i t malone do vrha. V naslednjem 12. le tn iku je topografski opis Rakove dol ine nekak vodič za vse š tev i lne jše obiskovalce. V 15. le tn iku P. Kunaver pr ikazuje Ra-kovo do l i no pozimi in se v 21 . le tn iku zavzema za popolno zašči to tega kraškega ozeml ja . Vars tve-ne odredbe so namreč le papirnate in nihče ne skrbi za n j ihovo i zva jan je . V25 . le tn iku se zavzema za zašči to Planinskega po l j a , k i je ogroženo zaradi načrtovane akumulac i je .

Opis porečja Lokve na severozahodnem obrobju Postojnske ko t l ine je prispeval v 14. le tn iku I . M i c h -ler. Ponika ln ica Lokva je b i l a leta 1951. obarvana, vendar rezul tat ni b i l povsem jasen. Nekak od-govor na ta č lanek je N. Čadeževo poroč i lo v 15. le tn iku o barvanju pon ika ln ice Logaščice. Eno redkih poroč i l o barvan j ih na našem krasu je vest v 16. le tn iku o barvanju pon ika ln ice Hotenke.

V tem letn iku so se og las i l i tudi jamar j i s poroč i l i o raziskovanju v visokogorskem krasu pod Skuto ( 1 6 . / 9 in 17 . /9 ) . Dosegli so g lob ino oko l i 80 m in preiskal i več je š tev i lo jam v v iš in i oko l i 2000 m n. m.

V 17. le tn iku je |. M ich le r opisal Planinsko do l i no in h idrografske razmere v območju med Cerkniškim in Postojnskim po l jem, Logarček in pož i ra lno območje Planinske do l ine ter na podlagi dotedanj ih bar -vanj dokazova l , da so i z v i r i na V rhn i k i deltasto ustje enotnega podzemeljskega toda od Planinskega pol ja do Bar ja.

V 18. le tn iku se s Primorskega oglaša L. Jež z opisom pon ika ln ic v Matarskem podol ju . Opozar ja , da je še povsem nerešeno vprašanje n j ihovega podzemeljskega odtoka.

V zvez i z opisom Planinske dol ine je tudi N. Cadeževe prispevek o barvanju v Jami pod Gradom pri P lan in i . V 21. le tn iku P. Kunaver opisuje Cerkniško jezero, pa tudi Triglavsko b rezno- leden ico , ki je b i l o leta 1957 preiskano do g lob ine 75 m. V 22. le tn iku piše ist i avtor o Rdečem in Modrem jezeru pr i Imotskem. Obe jezer i sta v g lobok ih udornih do l i nah , ki so ver je tno nastale ob dubrovniški potresni con i . Z opazovanj i vodnih razmer nadal ju je v 23. le tn iku s poroči lom Kras v jesenskih n a l i -v i h in opisuje narasle in visoke vode na Cerkniškem jezeru in Planinskem po l ju . Tudi v Rakovem Skoc-janu so i z v i r i d a j a l i mnogo vode. O visoki vodi na i z v i r i h L jub l jan ice poroča v 4 . - 5 . š tev i lk i 25. l e t -n i ka .

Kra jš i opis porečja Temenice je v 25. le tn iku prispeval D. N o v a k , A. Piskernikova pa je v zvez i z načr t i za o jezer i tev Planinskega po l ja opozor i la , da je kras v a r l j i v .

V 26. le tn iku opisuje I. Gams izolanski kras, k jer tudi nahajamo podzemeljsko vodo in podzemeljske jame.

Povzetki iz l i terature prinašajo regionalne opise kraških ozemelj in krajše vesti iz Romunije in Japon-ske (25 /8 ) , o severnomoravskem kraškem svetu (27 /7 ) , o kraških po jav ih v severni A f r i k i (27 /8 ) , k ra -

40

su v Južni Amer ik i (29 /1 ) in poroč i lo M. A l j onč i čo o biospeleoloških raziskavah na otoku Puerto Rico v istem le tn iku .

Kot bo tan ik , ki hodi po krasu, se je oglasi l v 28. le tn iku B. Prekoršek, o delu geo logov , h idrogeo lo-gov in geo f i z i kov na krasu pa je v istem letn iku obsežnejše poroč i lo .

Vsekakor pa ne smemo pozab i t i povzetka , v katerem L. Kuščar že v 4. le tn iku opozar ja na raziskave N. Castereta, k i je odkr i l podzemeljske s l ikar i je in kipe v Montespanski j ami , našel pravi i zv i r G a -ronne v Pirenej ih ter v v iš in i 2 700 m je odkr i l na jv iš jo ledeno jamo.

Poroči la o podrobnejšem raziskovanju kraških jam se pr ično že v |. le tn iku z dvema člankoma I . M i c h -ler ja o Kr ižn i jami . Sele v 8. le tn iku je zopet č lanek iz te skupine izpod peresa D. Kuščer ja, ki o-pisuje lubniški Kevdrc - nekdanj i pož i ra ln i k , v 9. le tn iku pa opis č j d n e g a kraškega i zv i ro Peručice, katere zvezo z N i kš i čk im pol jem je dokazalo barvan je . Poudarja neobičajen režim i z v i r a , ki je bržko ne v zvez i s podzemeljsko mor fo log i jo . Isti avtor leto kasneje, v i l . l e tn i ku , poroča o Simnovi jami v G o r j a h . Jama je b i l a poznana že pred 2. svet. vo jno. Dosežena je b i l a g lob ina 125 m.

V 11. le tn iku poroča I. M ich le r o ledenih jamah v Trnovskem gozdu, o V e l i k i in Ma l i ledeni jami v Paradani. V 14. le tn iku nadal ju je z opisom Ve l i ke ledene jame, kamor je leta 1950 prodrl do g l o -bine 1 20 m.

K poznavanju ledenih jam prispeva vrsto mnenj in opazovanj P. Kunaver že v 11. l e tn i ku . V 16. let n iku poroča o ledu v V r a n j i inSkedneni jami in piše o lednih razmerah na obrobju Planinskega pol ja in v Rakovem Skocjanu. Razpravo nadal ju je v 19. l e tn i ku , ko govor i o ledu in ledenih kapn ik ih na splošno in opozar ja na že znane pojave ob Planinskem in Cerkniškem po l ju .

V i l . le tn iku srečamo tudi poroč i lo in skico o jami i zv i ra Savica, v 13. le tn iku pa poroča D . N o v a k o raziskovanju Kopr i vn i ce , Male Vra tn ice in Jame v k le t i pri Dobrn iču. I. M ich le r poroča istega l e -ta o Hudi Lukn j i . O tej jami je obsežno poroč i lo tudi v 30. le tn iku . V 15. le tn iku pr ičen ja I. M i c h -ler ser i jo poroči l o nov ih o d k r i t j i h v sistemu Postojnske jame. Na jp re j poroča o novih odk r i t j i h v Čr -ni jami in v Magdalenskem breznu. Nada l ju je v 18. le tn iku z opisom hidrograf i je Črne jame, v 22. le tn iku pa s F. Hr ibar jem poročata o nada l jn j ih raziskavah sistema postojnskih jam. Podrobneje ga a-na l i z i ra ta glede na hidrografske razmere. V 24. le tn iku poročata o jami Čednikov i kašči v območju postojnskega krasa. V 26. in 27. le tn iku I. M ich ler nadal ju je s poročanjem o novih o d k r i t j i h v Č r -ni j am i , o zveznem hodniku med Črno in Magdalensko jamo i td . Piše o tem, da je dokazana zveza med Črno in Pivko jamo. Č l a n k i so plod več letnega sistematičnega de la v sistemu Postojnske jame.

Med drobnimi vestmi je zan imiva vest o 42 dni t ra ja jočem b ivan ju Mi lavčevega racmana v podzemlju Planinske j a m e , kamor ga je zanesla visoka voda.

Z a l e d j e i zv i rov L jub l jan ice in območje i zv i rov samih je opisano v 27. le tn iku . Od tega piše F. Su-šteršič jun . o Na jden i j am i , ki je ena najbol j skrivnostnih jam za Planinskim pol jem. Poroči lo se na-da l ju je s člankom o sledovih odtoka severnega de la Planinskega po l j a , pri tem so opisane še nekate-re druge jame in n j ih povezava v Na jdeno jamo in podzemeljskim tokom Unice.

O Ma t jažev ih kamrah pod Rovtami poroča v 16 /10 . le tn iku J. Trobec. V 19. le tn iku je podrobnejše poroč i lo o Ze l jnsk ih jamah pr i Kočev ju . A. Sle jko poroča o Jami v G r a p i , enem od pož i ra ln ikov v območju predjamskega sistema.

V 20. le tn iku sta poroč i l i o jamah v Rašici in prispevek o Grad i šn i c i , važnem objektu v območju kraške L jub l j an i ce .

V 21. le tn iku so poroč i la o Breznu pod Ma l im i Bel imi stenami pri Jelenovem žlebu v V e l i k i gor i in o Pugljevem breznu, do t le j na jg lob l jem breznu na Dolenjskem (105 m).

O Ž i g l o v i c i in zgodovin i raziskav te jame piše P. Kunaver v 22. l e tn i ku . Z območja ob Kolp i poro-ča o raziskovanju Z ju ta pri Predgradu D. N o v a k .

Vrsta takih poroči l se nadal ju je v 24. le tn iku s člankom P Kunaver ja , ki opisuje t r i ve l i ke jame na Slovenskem, dvat isočo jamo v Rakoverr, Skocjanu, 142 m g loboko Medvedovo Konto na Pokl juk i in 105 m g loboko Brezno pod Tobakovo hruško v Ma l i gor i . R. Gospodaric opisuje jamo Beiojačo v Ha-lozah. I. Gams in P. Habič poročata o Breznu pod Grudnom v Novem svetu, v območju idr i jskega preloma. Raziskovalca sodita, da je jama nekak pre l i v visokih voda podzemeljske Horenjke. A.Ramovš piše o K lokočovn iku pri Slovenjskin Kon j i cah . Tudi te jame so nastale v apnencu v pretežno nekraški o k o l i c i . V zadn j i š tev i lk i le tn ika piše B. K iauta o breznu v Gabrovšk ih t a l i h pri Škof j i Lok i .

V naslednjem 25. letniku I. Gams opisuje Jamo pod Babjim zobom ter razprav l ja o nastajanju jame in k l imatsk ih spremembah v p re tek l ih geoloških dobah, o čemer sodi po sediment ih v j a m i . R. Pav-lovec v 28. le tn iku opozar ja na povezavo med tek ton iko in nastankom podzemel jskih prostorov v Škoc-janskih jamah.

Članek o hidrogeoloških raz iskovanj ih na krasu je v istem letn iku dopoln i l Gams z opozor i lom, da je strokovna termino log i ja v krasoslovju še nepopolna.

Slednja dva č lanka pa lahko že sodita v naslednjo skupino pr ispevkov, to je k č lankom, ki se do t i ka -jo teoret ičn ih vprašanj tak ih pojavov in kraškega procesa. Vendar že v 9. le tn iku nahajamo članek I. Kušcer ja , ki razprav l ja o nastajanju in rasti kapn ikov . Predpostavl jamo, da je vzrok rasti in raz -v i j an ja v spremembah temperature zraka v jami in v piesežku C 0 2 v vodi ter še v drugih oko l išč inah, ki so v jami drugačne kot na površju. Omenja , da je našel v rudnik ih skoraj natančne posnetke ap-nenčeve sige, vendar iz l imon i ta .

Na podlagi novejših opazovanj je pisal o kapnik ih I. Gams v 29. le tn iku . Poudaril j e , da je uhajanje C 02 poglavi ten vzrok n j ihovega nastanka, manj izh lapevanje vode. Zaradi raz l ičnega pretoka vode je neenakomerno tudi i z ločan je sige. Pomembno je tudi kroženje zraka in zakoni k r i s ta l i zac i j e .

V č lanku Kras ž i v i , ob jav l jenem v 10. l e tn i ku , P. Kunaver opozar ja , da se premalo posvečamo po-javu , ki ga opazujemo na dobri t r e t j i n i površine S loveni je . Kraški po jav i imajo ve l i k vp l i v tudi na gospodarstvo pokra j ine . O znači lnost ih kraške pokraj ine pr ipoveduje tudi A Serko v i l . le tn iku .

V istem letniku I. M ich le r opisuje znač i ln i smrk - sifon in njegov nastanek. Se v istem letn iku na-da l ju je z opisom nastanka vrtač al i d o l i n , predvsem pa kol iševk a l i kukav , o kater ih povzema mne-nje pok. dr . A. Serka, da so nastale z udori stropa nad več j im i podzemel jskimi vodnimi tokov i . D i -namiko kraških tal je opazoval tudi A. Horvat in iz svoj ih bogat ih izkušenj v 10. š tev i lk i 17. l e t n i -ka pisal o samotar j ih , samotnih apnenčastih čereh, v naslednjem letn iku pa pozival k bo l j vsestran-skemu preučevanju krasa. Posebej je nakazal problemat iko v zvez i z napredovanjem kraškega procesa, poudari l potrebo po enotnem meri lu kakovostnega in ko l ič inskega de lovan ja voda, na kar-se vežeta tudi poroč i l i o N o v i prepadini v Pret l ih pri Semiču in poroč i lo o g rez ih , eni od ob l i k kraške d ina -mike , ki je važna z gospodarskega in znač i lna z genetskega stal išča.

Seri jo razprav je nadal jeval v 19. le tn iku s č lankom A l i prepušča kraška i l ov i ca vodo. Dokazuje pre-pustnost kraške i l o v i c e , če je l e - ta v prvotn i leg i . Trdi , da i l ov i ca ni nap lav l j ena , ka j t i procesi na krasu gredo v smeri odp lakovanja . Razprave nadal ju je s člankom o pož i r a l n i k i h , v katerem se do tak -ne tudi terminološkega problema (20/9)

Zan imiv in pomemben je č lanek F. Osoleta o pomenu jamskih sedimentov za speleo log i jo . Avtor raz-laga t ipe sedimentov, ki j ih nahajamo v jamah, in n j ihov pomen pr i raz lag i zgodovine določenega kraškega območja.

Teoretična razg lab l jan ja nadal ju je v 25. letniku I. Gams s člankom Kako nastajajo korozi jske kot i i— ce, v 27. pa s člankom o oglašajoč ih se kapn ik ih , k jer ana l i z i ra način rasti in zgradbo posameznih vrst kapn ikov .

Krajši prispevek o Navideznem krasu v istem letn iku povzema podatke iz l i te ra ture . Pojave, ki so na v idez podobni kraškim, nahajamo tudi v sadri in so l i , l a v i , v konglomerat ih in peščenjakih. Za na-stanek so pomembni povsem drugi procesi. O tem je pisal v 16. le tn iku že M. Pleničar , ki je poro-čal o podzemeljskem potoku v pesku in lapor ju . O udoru na Kranjskem pol ju je poročal v 6. štev.

42

istega le tn ika tudi B. Prekoršek.

V Varstveni š tev i lk i 27. le tn ika poročata o g ibanju za zašči to kraških znamenitost i D. Novak in R„ G o l o b . Neka j znamenitost i je že zašč i ten ih , še več pa bi j i h b i l o treba zavarovat i . Tovrstna p r i za -devanja je opaz i t i tudi na Tržaškem.

Precej ak t i vn i so b i l i pr i poročanju o kraških znamenitost ih tudi b i o log i . Prav iako na straneh Proteu-sa srečujemo števi lna poroč i la arheologov in pa leonto logov. Že kar v prvem le tn iku je poroč i lo o na jd -bi prazgodovinske s l ikar i je v jami A l tami ra v severni Špani j i . Slede poroč i la o dveh zoogeografsko važ -n ih skupinah pajkovcev iz jugoslovanskih jam izpod peresa J. K ra tochv i l a , prispevek J. Hadž i ja o tem, kako se r a z v i j a j o jamske ž i v a l i , in L. Kuščerja poroč i lo o novih vrstah jamskih po l žev , ki pa je že v 4. le tn iku . Omenja najdbe v izv i ru Studene pri Kos tan jev ic i . Spodbuja mladino k nabiranju mate-r ia la in daje za to tudi navod i la . Nada l j n je zanimivost i o jamskih po lž ih je prispeval šele v 14. l e t -n iku J . Štirn.

J. Kratochv i l nadal je v 6. le tn iku razprav l ja o mar i fug i jah v jugoslovanskih jamah. K č lanku dodaja nekaj svoj ih opazovanj tudi L. Kuščer.

Zatem slede v naslednj ih l e tn i k i h poroč i la o raziskovanju jamskih maloščet incev in o na jdb i redkega raka v Luknj i pr i Novem mestu. Ta vrsta ž i v i sicer le v ta ln i in podzemeljski vodi na krasu. Podrob-no je v 7. letniku opisana jamska mokr ica , v 8. le tn iku pa je poroč i lo o na jdb i jamske suhe južine v T i tov i pečin i pri Drvaru. V 11. le tn iku daje B.Sker l j pregled slovenskega pa leo l i t i ka , plod do lgo-letnega de la akademika S. Brodarja. O posameznih predmet ih, ki j i h je uporabl ja l pa leo l i tsk i č l o v e k , poroča S. Brodar v jamski š tev i lk i tega (11 . ) l e tn i ka , J. Hadži pa je prispeval č lanek o iamskih pa-šč ipa lc ih v 12. l e tn i ku , I. Rakovec pa o jamskem levu in jamski h i j en i . Lev je ž ive l v |amah le občasno, h i jena pa stalno. Pri nas so našli njune ostanke v jamah na Notranjskem in v o k o l i c i Trsta.

N a d a l j n j i pr ikaz ž ivalskega sveta v jamah je prispeval I. Rakovec v 19. l e tn i ku , ko je pisal o jam-skem medvedu, eni najpomembnejših ž i v a l i , sodobniku jamskega č loveka . Medved je izumrl bržkone zaradi degeneraci je na koncu würma.

A. Seliškar poroča v jamski š tev i lk i 12. le tn ika o starem proteju (Paleoproteus) in o zgodovini rodu Proteus. To vrsto so našli tudi že v eocenskih plasteh. B. Škerlj prispeva nekaj primerkov stenskih s l i -kar i j iz jam v Franci j i in poroča o odtisih stopal jamskega č loveka , ki j i h je našel N. Casteret. N a -dal je razprav l ja o fonteshevadskem staropaleol i tskem človeku in n jegov i v log i v razvojnem deblu. Ta č lovek je ž ive l še pred würmsko po leden i t v i j o .

Nada l j n j e ugotov i tve o razvoju jamskih ž i v a l i , posebej o laborator i jsk ih poskusih na osl ičku - Assellus aquaticus - je prispeval v 13. le tn iku H. Pehani.

O najdbah ku l tu rn ih ostankov iz neke jame na Gor jušah je v 16. le tn iku poročal T. Gr imš ičar .

Proteus je spremljal tudi h i ter razvoj preučevanja jamskega ž ivals tva v zadnjem deset le t ju . Posebej se je povečalo zanimanje za č loveško r i b i co , ki jo študirajo v raz l i čn ih labora tor i j ih v raz l i čn ih državah. Poleg č lanka P. Groš l ja v 1. le tn iku zasledimo vesti iz novejšega časa šele v 22. l e tn i ku , k jer J. Hadži povzema nekaj podatkov in razprav l ja o problemat ik i njene p lod i tve . O prehrani močer i la po-roča v 23. in 24. le tn iku M. A l j a n č i č . V 24. le tn iku poroča tudi isti avtor o na jdb i spermatofor č l o -veške r i b i ce , H. Pehani pa nas seznanja z novimi podatk i o njenem razmnoževanju. V naslednjem l e t -niku M. A l j a n č i č zasleduje nova spoznanja o ž i v l j en j u človeške r ib ice in navaja tudi nekaj svoj ih i z -kušenj. V 26. le tn iku piše o najd išč ih proteja v Jugoslav i j i in na Dinarskem krasu ter podrobneje po-roča o lastnih in tu j i h eksper iment ih.

Se več piše o močer i lu v 28. in 29. l e tn i ku , k jer povzema, kaj je o močer i lu pisal H. Freyer. V 23. le tn iku se B. K iau ta pog lab l ja v eko log i j o jamskih ravnokr i l cev .

Zan imivo je poroč i lo M. A l j a n č i č a v 24. le tn iku o najdbi hroščka Anophtalmus v naših jamah. Isti avtor piše v naslednjem le tn iku o p t i č ih v jamah, to je o skalnih go lob ih pri nas in še o drugih t rop-

vrstah v tropskih kra j ih ter o naplavinah po l ž j i h h iš ic .

Pomemben je članek J. Boleta v Varstveni š tev i lk i 19. l e tn i ka , ki se zavzema ne le za zaščito po-sameznih vrst jamskega ž iva ls tva , ampak tudi za zašči to celotnega oko l ja podzemel jskih voda na k ra -su pred onesnaževanjem, nepaz l j i v im izkopavanjem, urejanjem jam i td .

Organizac i jsk ih vesti je v tr ideset ih l e tn i k ih Proteusa razmeroma malo. Prve zasledimo šele pri nekro-logu A. Serku v i l . l e tn iku . Takrat je prv ikrat omenjeno delovanje Društva za raziskovanje jam in Zavoda za raziskovanje krasa v Postojni. Dr. A. Serko je umrl 7. sept. 1948. le ta .

Istega leta je 3. š tev i lka 12. le tn ika posvečena 40 le tn i c i de lovan ja in obstoja društva za raz iskova-nje jam. I . M ich ler na kratko podaja n jegovo 40 - le tno zgodovino in prob lemat iko raziskovanja. V zvez i z udejstvovanjem mladih jamar jev je tudi poroč i lo o t r idnevni ekskurz i j i k rožkar jev po krasu.

Ponovno, vendar neko l i ko obši rneje, piše o težavah povojnega strokovnega in organizaci jskega de la I. Mich ler v 13. le tn iku . V 8. š tev i lk i se po jav l j a prvo poroč i lo o občnem zboru. Delovanje jamar jev je seglo že izven meja S loven i je , saj zasledimo članek o raziskovanju jam na progi Lupog lav -S ta l i j e . Prvo reševalno akc i j o naših jamarjev opisuje P. Kunaver v 14. l e tn i ku . Pri pož i ra l n i ku v Pazinu se je zgodi la smrtna nesreča.

Tega leta se je po jav i l na straneh Proteusa tudi prv i glas o st ik ih med slovenskimi in avstr i jskimi j a -mar j i . D. Novak je poročal o akc i j i v Totes Gebi rge in o obisku nekater ih tur is t ičn ih jam v Avs t r i j i . Podobno poroč i lo je prispeval v naslednj i š tev i lk i V. Bohinec, ko je pisal o proslavi 40 - le tn i ce Dru -štva za jamoslovje v Salzburgu. Proslave sta se ude lež i l a dva č lana DZRJ. Naveza l i smo stike tudi z jamar j i iz drugih držav , kar je našlo odmev tudi v poroč i lu I. M i c h l e r j a o občnem zboru.

V naslednj ih le t ih se je dejavnost jugoslovanskih, predvsem pa slovenskih jamar jev razš i r i la . V 16. l e t -niku je že poroč i lo o I. jugoslovanskem speleološkem kongresu, ki je b i l v Postojni. Poroča tudi o i z i -du prve jugoslovanske speleološke rev i j e , ki je izšla na Hrvaškem - Speleologu. O razmeroma široki dejavnost i č i tamo zopet v poroči lu z občnega zbora, ki je v 8. š tev i lk i tega in v 18. le tn iku . V tem poroči lu slutimo zametek nove dejavnost i . Tako č i tamo v 18. le tn iku o sestanku I. plenuma Speleolo-ške zveze Jugos lav i je , ki so jo takrat vod i l i zastopnik i iz S loveni je .

O odpravi č lanov DZRJ v Črno goro in a k c i j i na N ikš ičkem pol ju poroča I. M ich le r (20 . ) kot o pr ime-ru plodnega sodelovanja z jamar j i sosednjih repub l i k . Prav to tudi pr ikazuje poroč i lo o raziskovanju Vraž jega kot la v Tonionu, k jer sta z dunajskimi in graškimi jamar j i sodelovala dva slovenska jamar ja . Poroči lo je prispeval D. Novak v 22. l e tn i ku .

O podobni , b io loški odpravi na Popovo pol je pa poroča M. A l j anč i č v 25. l e tn i ku .

O sodelovanju med jamar j i in geolog i piše tudi R. Pavlovec v 1. š tev i lk i 20. l e tn i ka .

V kasnejših l e tn i k ih pa zopet zmanjka organizac i jsk ih po roč i l , poroči l o de lovan ju in reorgan izac i j i DZRJS, vendar se jamar j i pogosteje oglašajo z opisi posameznih domačih a l i t u j i h jam. V k n j i ž n i h no -vostih izvemo l e , da je izšla popravl jena in dopoln jena izda ja Kunaver jeve kn j ige Kraški svet in n j e -gov i po jav i (20-2) ter da je Društvo za raziskovanje jam Sloveni je začelo i zda ja t i svojo rev i jo Naše jame (24-7) , vendar č i tamo šele o njenem drugem le tn iku .

44

K N J I Ž N A P O R O Č I L A

RAZGLED PO NOVEJŠIH GEOGRAFSKIH PUBLIKACIJAH O SLOVENIJ I

Preletimo nekaj novejših izdanj tiste l i te ra tu re , k i utegne b i t i zan imiva za šo ln ike, posebno za p r i -pravo šolskih ekskurz i j .

V letu 1974 je Inšt i tut za geogra f i jo univerze v L jub l jan i izdal G e o g r a f s k o b i b l i o g r a f i j o S l o v e n i j e z a l e t o 1 9 7 2 . Mehko vezani 6 1 strani obsegajoči z vezek , urejen p r ib l i žno tako kot predhodni , se naroča naravnost pri i zda ja te l j u .

Z a l o ž b a Obzo r j a v Mar iboru je I . 1975 izda la 218 strani debelo kn j i go V l a d i m i r j a Brač iča "Ptujsko p o l j e " . N j e n podnaslov je "H is to r i čno soc ia lno geografska š tud i j a " , vendar najdemo v kn j i g i podatke iz vseh področi j geogra f i j e , tako da de lno zasluži oznako monograf i je . V javnosti vzbuja Ptujsko po-l je zadn j i čas zanimanje z last i zaradi gradnje hidroelektrarne Formin a l i Srednja Drava I I . Več ina prostora v kn j i g i pa je namenjena zgodovinskemu razvoju k ra jev in soc ia ln i sestavi prebivalstva.

Mladinska kn j i ga je t iskala in i zda la zvezek z dolg im naslovom Z e m l j e v i d z i t a l i j a n s k i m i i n s l o v e n s k i m i k r a j e v n i m i i m e n i v F u r l a n i j i , J u l i j s k i K r a j i n i i n B e n e č i j i in enakim naslovom v i ta l i janskem jez i ku . Avtor zeml jev ida je prof . dr. J . Medved. Na koncu zvezka je seznam slovenskih in i t a l i j ansk ih imen, vpisanih na ka r t i .

Med rednimi pub l i kac i jami Slovenske matice za leto 1974 je izšla kn j i ga I .Gamsa K r a s , z g o d o -v i n s k i , n a r a v o s l o v n i i n g e o g r a f s k i o r i s 360 strani.

I zda ja te l j a Turistkomerc v Zagrebu in Dolenjska tur is t ična zveza v Novem mestu sta i zda l i I. 1974 žepno izda jo tur is t ičnega vodnika z naslovom "Po Dolenjsk i (105 strani) . Pred abecednim tur is t ičnim opisom kra jev so opisi dolenjske zgodovine in njen prispevek k umetnosti ter tudi pregled gospodar-stva s tur izmom. V zb i r k i K u l t u r n i in naravni spomeniki Sloveni je je zadn j i čas izšlo več žepnih z v e ž č i č e v , v kater ih najdemo tudi marsikatero geografsko zanimivost . To ve l ja za 45. zvezek - R a -d o v l j i c a , z a 48. zvezek - A r h e o l o š k o N o v o m e s t o , zlast i p a z a k n j i ž i c o S m a r n o g o r -s k a G r m a d a . V s lednj i je opis gozdne vegetac i je ob po t i , k i je posebno markirana in ki vodi iz V ikerč čez Grmado in Sedlo ter po njeni severni strani nazaj v V i ke r če . V k n j i ž i c i je opis gozdne sestave po opazova l i šč ih , ki so na terenu označena s š tev i lkami . Ekskurzi ja po tej pot i je koristna z last i za l jubl janske srednje šole, katere d i j ak i si ž e l i j o poglob l jenega znanja o gozdu in gozdn ih drevesih. Po geoloških vodn ik ih smo dob i l i tako tudi prvi gozdarski vodn ik , za katerega je teren o-značen, a ne še opisan v t iskani besedi, v S loven i j i samo še nad gradom Bistro. Kdaj bomo tako d o -b i l i podobne geografske vodn ike?

Iz območja zbornikov si najprej og le jmo naslove teh o slovenskih reg i jah . O zborniku V o g l a j n s k o -s o t e l j s k a S l o v e n i j a (g lavni urednik dr . M. Žagar , i zda lo Geografsko društvo Sloveni je ter skup-ščini obč in Šmarje pri Jelšah in Šent jur , 235 st rani , naroča se pr i Geografskem društvu Sloveni je ) ne bomo mnogo g o v o r i l i , ker š tev i ln i geograf i poznajo n jegovo vsebino. Obsega namreč referate z deve-tega zborovanja slovenskih geografov v Rogaški S lat in i I. 1973. Čeprav spada kn j i ga v vsako šolsko in geografsko k n j i ž n i c o , je dosedanji uspeh pri prodaj i pod pr ičakovanjem.

X X I . kn j iga L o š k i h r a z g l e d o v ( izda ja Muzejsko društvo v Škof j i Lok i , le tn ik 1974, 324 strani) je na t rad ic iona lno v isoki strokovni ravn i . Izmed š tev i ln ih prispevkov naj opozorim le na dva, na štu-d i j o o razvoju (pretežno kvartarnega) re l ie fnega ob l i kovan ja (M. Šifrer) in študi jo o Goren j i vasi (F. Planina).

P o drugi š tev i lk i Geographice Slovenice ( G e o g r a f s k i s i m p o z i j o S e v e r o v z h o d n i S l o v e -n i j i , 1973) je v letu 1974 izšla še t re t ja š tev i lka: " S o c i a I n og e og r a f s k i a s p e k t s o c i a l n e -g a r a z l i k o v a n j a m e d s l o v e n s k i m i p o k r a j i n a m i " (182 strani, dobi se pri Geografskem inšt i tu tu) . Kn j iga je posvečena 10. le tn ic i Inšt i tuta za geograf i jo univerze in obsega referate z geo-

45

grafskega s impoz i ja , ki je bi! dec. 1972 v L jub l jan i . 16 prispevkov geografov nudi dragocer, v i r za poznavanje družbenogeografskih procesov slovenskih pokra j in kot tudi nekater ih reg i j .

C e l j s k i z b o r n i k 1 9 7 3 - 1 9 7 4 j e izredno zajeten (Izdaja Kul turna skupnost C e l j e , 602. strani). Med ob i l i co prispevkov se naj omejim na omembo treh: Rast števi la prebivalstva na celjskem območju v deset let ju 1961-1971 (M. N a t e k ) , Novejša populaci jska in ekonomska g iban ja v ve lenjsk i ko t l i n i (A. Sore) in Nov ine in novinski gozdov i (A. Mušič) . Poleg <amnika in Škofje Loke premore Cel je na jbo l j redne in razsežne krajevne zborn ike , ki so ze lo pomemben vir geografskega preučevanja.

Na jnove jš i meteorološki in k l imato lošk i učbenik je izšel v Murski Soboti (Pomurska za ložba, 1974, 282 strani) . Polni naslov: J . P u č n i k , V r e m e i n p o d n e b j e . N a koncu j e podrobno obde la-no vreme Pomurja. Učbenik je koristen z last i za srednjo šolo. Obsega tudi tabele r. mesečnimi tem-pera tu rn imi in padavinskimi vrednostmi za števi lne slovenske postaje za dobo 1925-1956.

Čeprav ni namen tega pregleda, omenjat i geografske izdaje o Jugos lav i j i , ne moremo mimo obsežne pub l i kac i j e pod skupnim naslovom G e o g r a f i j a H r v a t s k e . Do apr i la 1975 so izšle št i r i kn j i ge . V prv ih dveh kn j igah je obdelana Srednja Hrvatska (splošni del in pr ikaz po reg i jah ) , v 4. kn j ig i srečamo gorsko Hrvatsko in v šesti južno hrvatsko Primorje. Na ostale kn j i ge , ki bodo dopoln i le reg io -nalno geogra f i jo Hrvatske, še čakamo. Knj ige je pr iprav i l Inšt i tut za geogra f i jo univerze v Zagrebu, t iskala pa Šolska kn j iga (Školska kn j iga) v le t ih 1974 in 1975. Po Zemljepisu Hrvatske, ki je izše l med drugo svetovno vo jno , imamo tako pred seboj prvi povo jn i moderni regionalno geografsk i pr ikaz Hrva tske , ki se lahko s tav l ja ob Me l i kove pokraj inske opise S loven i je , le da je i lustr i ran in obse-ga na koncu tudi barvne fo tog ra f i j e . Sodeloval i so najuglednejš i hrvatski geograf i .

Ivan Gams

D R O B N E N O V I C E

Z A L O G E NAFTE NA SVETU

Po podatkih ameriške rev i je " O i l and Gas Journal" znašajo celotne zaloge nafte na svetu (po stanju 1. I . 1974) 85 ,7 m i l i j a rd ton. Š tev i lke , ki j i h prinaša spodnja tabe la , se v zadn j ih le t ih niso b is tve-no spremenile!

Zaloge nafte na svetu (v 1000 ton)

Konec leta 1973 %

BL IŽNJ I I N SREDNJI V Z H O D

Saudova Arab i j a 18 000 000 2 1 , 0 Ku va i t 8 800 000 10,3 Iran 8 100 000 9 ,5 Irak 4 200 000 4 , 9 Abu Dhabi 2 900 000 3 , 4 Nev t ra lna zona 2 500 000 3 , 0 Si r i ja 1 400 000 1 , 6 Katar 850 000 1 , 0 Oman 720 000 0 , 8 Dubai 340 000 0 , 4 ostal i 290 000 0 ,3

48 100 000 5 6 , 2

46

VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE I N KITAJSKA

Sovjetska zveza Ki ta jska ostal i

A/VERI KA

Združene države Amerike Venezue la Kanada Ekvador Mehika Argent ina Trinidad Ko lumbi ja Peru ostali

AFRIKA

L ib i ja N i g e r i j a A l ž i r i j a Egipt Kongo ostal i

Z A H C D N A EVROPA

V e l i k a Br i tan i ja Norveška Zvezna republ ika Nemč i j a Jugoslav i ja ostal i

D A L J N I V Z H C D - A V S T R A L I J A

Indonezi ja Avstral i ja ostal i

S k u p a j

10 700 000 12,5 2 700 000 3 , 2

400 000 0 , 4

13 800 000 16,1

4 700 000 5 , 5 2 000 000 2 , 3 1 270 000 1 , 4

770 000 0 , 9 510 000 0 , 6 340 000 0 , 4 320 000 0 , 4 200 000 0 , 2 140 000 0 , 2 160 000 0 , 2

10 410 000 12,1

3 360 000 3 , 9 2 720 000 3 , 2

990 000 1,1 750 000 0 , 9 660 000 0 , 8 570 000 0 , 7

9 050 000 10 ,6

1 350 000 1 ,5 550 000 0 , 6

70 000 0,1 60 000 0,1

140 000 0 , 2

2 170 000 2 ,5

1 430 000 1 ,7 300 000 0 , 3 400 000 0 ,5

2 130 000 2 , 5

85 660 000 100 ,0

Iz tabele je razv idno, da h ran i B l i žn j i in Srednji vzhod sam več k o t po lov ico (56,2 %) vseh sve-tovn ih zalog naf te . Posebno bogata so ležišča "črnega z la ta " v Saudovi A r a b i j i (21 ,0 %) , ki je z dobro pet ino vseh svetovnih zalog nafte z n jo najbogatejša država na svetu. Na azi jskem j u g o z a h o -du j i s ledi ta Kuva i t (10,3 %) in Iran (9,5 %) .

Drugo z naf to najbogatejše področje so vzhodnoevropske d ržave s K i ta jsko , ki premorejo skupaj 1 6 , 1 % svetovnih za log. Pri tem odpade na Sovjetsko zvezo 12,5 %, kar pomeni, da je ta država takoj za Saudovo A r a b i j o druga z naf to najbogatejša država na svetu.

47

Amer i k i pripada po tej razde l i t v i z 12,1 % vseh svetovnih rezerv nafte t re t je mesto. O p a z i n o lah -ko, da premore vsa Amer ika manj nafte kot Sovjetska zveza sama. Se n a j v e č j e zaloge v Amer ik i hrani jo Združene države Amerike (5,5 %)v ta š tev i lka vk l j uču je tudi že nova naftna nahajal išča na A lask i . Druga je še vedno Venezuela (2 ,3 %) , medtem ko opazimo, da je Ekvador (0 ,9 %) prekosil takšne deže le , kot sta Mehika (0 ,6 %) in Argent ina (0 ,4 %) .

A f r i ka je po vrsti čet r ta in hrani 10 ,6 % vseh svetovnih zalog naf te . Prvo mesto na tem kont inentu pripada po najnovejš ih podatk ih L ib i j i ( 3 ,9 %) sledi pa j i N i g e r i j a (3 ,2 %) pred A l ž i r i j o (1,1 %).

Zadn j i mesti pr ipadata Zahodni Evropi (2,5 %) in Dal jnem vzhodu z Avs t ra l i j o (2 ,5 %). V Zahodni Evropi neko l i ko izstopata V e l i k a Br i tan i ja (1,5 %) in Norveška (0 ,6 % ) , pač zaradi novoodkr i t ih l e -žišč nafte na dnu Severnega mor ja . Po tej tabe l i ima Jugoslavi ja 60 m i l i j onov zalog naf te , kar po-men i 0,1 % vseh svetovnih reze rv . Na Dal jnem vzhodu je s " č rn im z l a t o m " najbogatejša Indonez i -ja (1 ,7 %).

Druga tabela nam daje vrstni red 10 d ržav , ki imajo po zadn j ih ceni tvah na jveč je zaloge nafte na svetu. Teh 10 držav skupaj hrani več kot 3 / 4 vseh sve tovn ih rezerv (77 ,4 %). Pet držav med n j i -mi lež i v območju Perzijskega z a l i v a , po dve sta na evrazi jskem kont inentu in v A f r i k i in le ena v Amer i k i . N j i h o v vrstni red je naslednj i :

Zaloge nafte na svetu po državah ob koncu leta 1973 (v 1000 ton)

Konec leta 1973 %

1. Saudova Arab i ja 18 000 000 2 1 , 0 2. Sovjetska zveza 10 700 000 12,5 3. Kuva i t 8 800 000 10 ,3 4. Iran 8 100 000 9 ,5 5 . Združene države Amerike 4 700 000 5 , 5 6. Irak 4 200 000 4 , 9 7 . L ib i ja 3 360 000 3 , 9 8. Abu Dhabi 2 900 000 3 , 4 9. N i g e r i j a 2 720 000 3 , 2

10. Ki ta jska 2 700 000 3 , 2

66 180 000 7 7 , 4

L i teratura: Nachgewiesene Erd ölreserven stagnieren. Geographische Rundschau, Braunschweig, 26 (1974), 7, str. 293-294.

Tatjana Sifrer

C ABORA B A S S A - N O V HIDROENERGETSKI V E L I K A N V J U Ž N I AFRIKI

Mnoge afriške reke skr iva jo v sebi s svojo vodnatost jo ter s š tev i ln imi b rz i cam i , ki spremljajo n j ihov tok , še ve l ike potencialne možnosti za pr idobivanje e lek t r i čne energ i je . V le t ih po zadn j i vo jn i smo b i l i priče i z v a j a n j u v e l i k i h pro jektov na nekater ih af r išk ih rekah, a samo reko Zambezi v južn i A f r i -ki so v zadn j ih dveh dese t le t j i h pregradi l i kar na dveh mestih za potrebe hidroelektrarne Kariba in C abora Bassa.

Prvi , starejši jez Kar iba so zgrad i l i cca 450 km od V i k t o r i j i n i h slapov po r e k i navzdol v g loboko zajedeni soteski na reki Zambez i , k jer tvor i ta veletok brz ice kar na št i r ih mestih. Lokac i ja je b i l a zato povsem pr imerna, pa tudi potrebe po e lek t r i čn i energ i j i so b i le spričo h i t rega gospodarskega raz -

¿8

vo ja obeh tedanj ih Rodezij po zadnj i vo jn i ze lo ve l i ke . Z načrtovanjem te nove hidroelektrarne na mejni rek i pa je b i l a tudi vseskozi povezana čisto po l i t i čna težnja po tesnejši gospodarsko-pol i t ičn i povezavi obeh Rodezij v okviru tedanje Federaci je Rodezije in Njase , ki je obstajala v le t ih 1953--1963. Ta Federaci ja je sicer pozneje kmalu razpad la , h id roe lek t ra rna Kar iba , ki so jo zgrad i l i v le t ih 1956-1959, pa jo je srečno prež ive la in napaja danes z e lek t r i čn im tokom tako "č rno" Zambi jo kot " be lo " Rodezi jo . Jez h idroe lek t rarne Kar iba je visok 125 m in dolg 615 m, n jegovo za jez i t veno jezero pa sega kar 300 km po reki navzgor. Iz obrežnih, sedaj pop lav l jen ih področi j so moral i i zse l i -t i kar 5 2 . 0 0 0 domačinov in rešit i pred poplavo števi lne d i v j e ž i v a l i . Turbine te ogromne hidroelektrar ne d a j e j o 1 .200 megavatov e lek t r i čne energi je in pokr iva jo kar 80 % vseh potreb tako Zambi je kot Rodezi je , vodo iz za jez i t venega jezera pa u p o r a b l j a j o tudi za umetno namakanje.

D r u g i , mlajši in še grandioznejš i p ro j ek t na reki Zambez i , Caboro Basso, so prav tako p r i k l i ca la v ž i v l j en j e si lno ugodne naravne razmere in gospodarsko-pol i t i č n i m o t i v i , pri kater ih je b i l p o l i t i č n i moment morda še pomembnejši. Tudi jez te h id roe lek t rarne so zgrad i l i v ze lo ugodn i , tesni soteski s š tev i ln imi brz icami v odmaknjeni mozambiški p rov inc i Tete, 480 km vzhodneje od hidroelektrarne Ka -r i ba , in to prav na mestu, k jer se ta afr iški ve letok iz vzhodne smeri preusmeri v jugovzhodno. Sote-ska se tukaj tako z o ž i , da je jez Cabore Basse dolg le 300 m, t o re j po lov ico manj kot pri h id roe lek t ram i Kar iba , medtem ko je visok kar 160 m in sega za jez i t veno jezero skoraj do zambijske meje cca 300 km zahodneje od tod. Jez te h idroelektrarne so p r i če l i g rad i t i le ta 1969, dograjen pa je b i l v pet ih l e t i h . Gradnja je potekala povsem po načr tu , k l jub širokopoteznemu osvobodilnemu gibanju in k l j ub po l i t ičnemu prevratu na Portugalskem leta 1974 in v Mozanb iku samem, ki bo leta 1975 končno dosegel polno neodvisnost.

V svoj i prv i faz i de la Cabora Bassa s tremi genera tor j i z zmog l j i vos t jo 408 megavatov, v dveh le t ih bodo po načr t ih pognal i še četr tega in v pr ihodn j ih pet ih le t ih še petega. Hidroelekt rarna Cabora Bassa naj bi v svoj i končni faz i (I . 1980-1990), ko bo de lova la s svojo popolno zmog l j i vos t jo , d a j a -la kar 4 .000 megavatov e lek t r i čne energ i je , kar jo bo uvrs t i lo med na jveč je hidroelektrarne na svetu (le dve v e č j i v Sovjetski zvez i in ena v Združenih državah Amer i ke ) ter na prvo mesto v vsej A f r i -ki (HE Assuan 2 .100 megavatov, HE Kar iba 1 .200 megavatov, HE V o l t a 768 megavatov).

Seveda pa se takoj ustavimo ob vprašanju, kam s tol ikšno množino e lek t r i ke v tej odmakn jen i , redko nase l jen i , ne indust r ia l i z i ran i prov inc i nekdaj močno zaostale portugalske ko lon i j e , oziroma danes ko -m a j ro jene, nove in neodvisne afriške države. Takoj moramo namreč poudar i t i , da je b i l a h id roe lek -trarna Cabora Bassa in z n jo povezan i , čep rav še ne povsem izdelan i načrt gospodarskega razvoja v do l i n i reke Zambezi (Zambesi V a l l e y Development Plan) premišl jeno de lo portugalskih ko lon ia l i s tov , ki so b i l i ob načrtovanju nove e lek t r i čne centrale tesno povezani z Južnoafr iško republ iko in n j e n i -mi gospodarsko-pol i t ičn imi interesi . Tako sta Portugalska in Južnoafr iška republ ika že leta 1967 sk le-n i l i sporazum, s kater im se je slednja obveza la , da bo v prvi f az i razvoja odkupi la kar 80 % e l e k -tr ike iz Cabore Basse. V ta namen so zgrad i l i dva vzporedna da l jnovoda v do lž in i po 1 .900 km vse do Južnoafriške republ ike in se torej niso ustraši l i n i t i ogromne razdal je in problemov, ki ob tem na-s ta ja jo , n i t i precejšnje izgube e l e k t r i k e , ki nastane ob prenosu na takšno razda l jo .

Tudi ze lo ambic iozni načrt o bodočem gospodarskem razvo ju v do l i n i reke Zambezi je v sebi nosil močno po l i t i čno noto. V te kraje so ho te l i Portugalci t j a do ieta 2 .000 nasel i t i kar m i l i j on be l ih nasel jencev, predvsem portugalskih po l jedelsk ih de lavcev , k i naj bi b i l i v pr ihodnje trdna opora " b e -le" oblast i v vsej k o l o n i j i . Načr t sam je b i l resnično ve l i kopotezen! Ob ob i ln i e lek t r i k i iz nove h i -droelektrarne naj bi zrastla nova indust r i ja , saj premore prov inca Tete raznovrstne rude: tako že lezo -vo , manganovo, bakrovo , n i k l j e v o , k romovo ter boks i t , pa tudi premog. Pri k ra ju Tete so že zgra -d i l i nov most čez reko Zambez i , ki povezuje ta okol iš s sosednjo državo M a l a v i . Pod Caboro Basso naj bi na Zambezi ju zg rad i l i še tr i manjše jezove , kar bi j im omogoči lo regul i ra t i množino vode v r e k i , s tem prepreč i t i vsakoletne un iču joče pop lave, obenem pa omogoči t i p lovbo po veletoku vse do kra ja Tete. Vodo iz za jez i t ven ih jezer naj bi tudi spel ja l i na sosednja po l j a , saj prejme to področje le 600-800 mm padavin le tno , k jer bi in tenz ivno g o j i l i kva l i t e tn i bombaž, r i ž in sladkorni trs, med-tem ko bi v v iš j ih legah p r ide lova l i ž i t a in tobak ter razv i l i mlečno ž i v ino re jo . Pogozdi l i naj bi kar 80 .000 ha zeml je . Vse to načrtovano b lag in jo pa bi seveda obču t i l i predvsem a l i samo be l i ko lonis t i in bi domače črnsko prebivalstvo imelo od nje le malo kor is t i .

Po prvotni zamisl i portugalskih ko lon ia l is tov in n j ihov ih somišl jenikov naj bi torej taka nova h id roe lek -t ra rna Cabora Bassa kot tudi načrtovani bodoči razvoj v do l i n i reke Zambezi s luž i la predvsem za opo-rišče ko lon ia lne oblast i v tedaj po l i t i čno ze lo nemirni prov inc i Tete, saj je b i l o osvobodi lno g ibanje Frel imo (Frente de Liberacao de Mocambique) prvotno ak t ivno predvsem v teh področ j ih . S tem pa je b i l a vseskozi povezana tudi težnja Južnoafriške repub l ike , kot smo v ide l i iz primera Cabore Basse, da bi č imbo l j na široko razpredla svoje gospodarske n i t i in tako us tva r i l a bo l j in tegr i rano, širše zasnova-no južnoafriško gospodarstvo, v katerem pa bi imela Južnoafr iška repub l i ko , kot gospodarsko daleč na j -bo l j r azv i ta , seveda vod i lno v logo. Ta ekonomska odvisnost a l i soodvisnost naj bi jo v pr ihodnje obe-nem varova la pred po l i t i čno sovražnimi režimi sosednih, neodvisnih črnskih držav.

Gospodarska soodvisnost je prav za Južnoafr iško republ iko in Mozambik ze lo oč i tna , saj ju ne povezu-je zgo l j e l ek t r i ka iz h idroelektrarne Cabora Bassa. Že do lgo vemo, da gre skoz i mozambiško pr ista-nišče Lourenco Marques ve l i k del južnoafr iškega i zvoza , p rav tako pa je Južnoafr iška republ ika moč-no odvisna od mozambiške črnske delovne s i le , ki de la v transvaalskih rudn ik ih . Tudi luka Beira je s luž i la predvsem interesom rasistično nastrojene Rodezije in z rudami bogate, danes že neodvisne Zam-b i j e . Kako bo te gospodarsko-po l i t i čne odnose s sosednjima, gospodarsko ze lo razv i t ima , a po l i t i čno sovražno razpo ložen ima sosedama usk l a ja la nova neodvisna država Mozambik , bo kaj kmalu pokaza-la b l i žn ja prihodnost!

Tat jana Sifrer

LITERATURA:

1. Puis, W i l l i Wal te r : Cabora Bassa - Aufbau oder Zerstörung? Geographische Rundschau, Braun-schweig: Jhg .23 (1971), 3, str. 95-99.

2. Conne l l , John: Bui ld ing the Cabora Bassa dam. Geograph ica l magazine, London: V o l . XL IV (1972), 10, str. 669-671.

3. G r i f f i t h s , leuan L I . : Cabora Bassa in perspect ive. Geograph ica l magazine, London: V o l . XLVI I (197 5 ) , 6, str. 354-359.

D R U Š T V E N E V E S T I

OBČNI ZBOR GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

Dne 24. maja 1974 je b i l v prostorih Fi lozofske faku l te te v L jub l jan i redni le tn i občni zbor G e o g r a f -skega društva S loven i je .

Osrednjemu poroči lu o delu društva od zadnjega občnega zbora v Rogaški Slat in i 1973. l e ta , ki ga je podal predsednik dr . M i r ko Pak, so s led i la poroč i la b laga jn ika in ak t i vov : pomurskega (Ludvik Olas) , mariborskega (dr. M a v r i c i j Zgon ik ) , cel jskega (Zvezdana Knez) , kranjskega (Stojan Trošt), l jub l janskega (Mar jan Ravbar) in primorskega (dr. France Habe).

iz poroči l je b i l a razv idna ve l i ka delavnost mariborskega in pomurskega ak t i va , saj so v prvem pr ip ra-v i l i v tem času kar 16 predavanj , v drugem pa so s 5 predavanj i uspel i p r i vab i t i širok krog poslušal-cev - poprečno nekaj čez 50 na posamezno predavanje. Žal pa se cel jsk i in kranjski ak t i v še ne mo-reta ustrezno razmahni t i , čeprav je njuna dejavnost oč i tna . Ljubljanskemu akt ivu pa je po krajšem za stoju ponovno uspelo ož i ve t i in pog lob i t i strokovno de lo . Primorski ak t i v praznuje šele prvo ob le tn ico obstoja. A k t i v na Ravnah pa obstaja, ž a l , le na pap i r j u .

50

V novi upravni odbor so b i l i i z vo l j en i : d r . F .Habe , i . Klemenčič (b laga jn ik ) , M. Klemenčič ( ta jn ik I . ) , dr . V. Kokole (vodja znanstvenega odseka), D. Kompare (predsednik), M. Košak (vodja odseka za geo-grafski pouk), F. Lovrenčak, C. M a r j e t i c , dr . J . Medved, D . Plut ( ta jn ik I I . ) , S. Polajnar, M. Ra-d in j a (urednica Geografskega obzorn ika) , M. V reča , dr. I . Vr išer (urednik Geografskega vestnika), dr . M. Žagar , predstavnik študentov. Akademik dr . S. I lešič je častni predsednik GDS. V novi od-bor so kot vodjo p r ip rav l ja lnega odbora za naslednje zborovanje slovenskih geografov, ki bo 26. sep-tembra 1975 v Posočju, p r i tegn i l i še dr . J. Kunaver ja .

Nadzorn i odbor pa sestavl ja jo dr . I . Gams, dr . V. Klemenčič in d r . M. Pak.

Pred kratk im je prišlo do spremembe v upravnem odboru. Ker je dosedanji b laga jn i k spremenil de l ov -no mesto in ni mogel op rav l ja t i b laga jn išk ih poslov, je upravni odbor na to mesto koopt i ra l Metko Spes, d i p l . geogr.

Pred občnim zborom je b i l o posvetovanje o ure jan ju in varstvu oko l j a . Tri je referent i so za izhodišče obravnavane problematike osve t l i l i raz l ične aspekte za današnj i čas ze lo aktualnega problema - " o n e -snaženja" oko l j a . O odnosu geograf i je do proučevanja oko l ja je govor i l d r . D. Radin ja, o v log i geo -gra f i je pr i neposrednem ure janju oko l ja dr . M. Jeršič in o v log i geograf i je pr i osveščanju in vzgo j i občanov ter mladine do oko l ja pa je spregovori la Vera Koko le . Posvetovanje je uspelo, udeleženci pa so ž e l e l i , da bi GDS s podobnimi posveti nada l jeva lo .

Mar i jan Klemenčič

N O V I ODBORI A K T I V O V GDS

CELJSKI: Zvezdana Knez

GORENJSKI : Trošt Stojan (zaradi bo lezn i de lo Brinovec S lavko ) Cern i lec Mara Kr ižnar Stana

MARIBORSKI:

vodi

KOROŠKI : Stopar Mar jana Veber Gustav Erker O lga

LJUBLJANSKI: Kunaver Je lka Ravbar Mar jan Gams Vera Orožen Mi lan Berlot Zvone Sircel j V o j k a Ver to t Ne l ka Žerovnik Marko M ih i č M inka Pak M i lena Briški Andrej M ihevc Andrej Bračič S.

POMURSKI:

PRIMORSKI:

Velnar Mar jan Hajd in jak Slav ica Primorec Mar i jan Mar ic Franc Krope Joco Svečnik Janez Repotočnik M.

Olas Ludvik Kučan Zo l tan Sticl Herman Sever Bela Strgar Franc Kasaš Franc Pevec M i l i c a

Habe dr . France Kovačič Nada Pupovac L id i ja Siškovič Pavel Tomažič M i r ko

51

POROČILO O DELU LJUBLJANSKEGA A K T I V A GDS

Zadn j i občni zbor l jubl janskega ak t iva GDS je b i l 18. apr i la 1974. Po zboru, na katerem so ocen i l i in pregledal i de lo pre tek l ih dveh le t , je dr . Jur i j Kunaver predaval o IV . h imala jsk i odpravi na M a -kalu leta 1972. Na zboru je b i l i zvo l jen upravni odbor ak t i va v skoraj povsem novi sestavi. Na prvi seji novega odbora je prevzela predsedništvo Je lka Kunaver. Tajnik je še naprej ostal Mar jan Ravbar, b lagajn iško de lo pa je prevzela Petronela Ver to t . Kot č lan i sodelu je jo v odboru še Andrej Br iški , Z v o -ne Ber lo t , Vera Gams, Minka M i h i č , M i l an Oražen Adamič , M i lena Pak, M i l i v o j a S i rce i j , Marko Zerovnik in zastopnik študentov Andrej M ihevc .

V zadnjem letu se je odbor ak t i va sestal t r i k ra t . Na sestankih smo v glavnem do loča l i smernice de la v našem mandatnem obdobju. Dogovor i l i smo se, da bomo znova skušali o ž i v i t i nekdanje živahne me-sečne sestanke članstva na predavan j ih , da bomo organ iz i ra l i strokovne ekskurzi je ter povab i l i v vrste č ianov tudi geografe, ki se doslej še niso v k l j u č i l i v Geografsko društvo S loven i je . V programu naše-ga de la smo predv ide l i tudi nekaj sestankov a l i diskusi jskih večerov, ka ter ih temat ika naj bi p r i t egn i -la k delu ak t i va tudi geografe , ki ne pouču je jo v šolah in tudi niso vk l j učen i v znanstveno sekci jo GDS.

Naša prva skrb v tekočem šolskem letu je ve l j a l a o rgan izac i j i p redavanj , saj je b i l a že po t r ad i c i j i med l jub l jansk imi geograf i ta akt ivnost na jbo l j ž ivahna. Uspelo nam j e , da smo vsak mesec o rgan iz i -ra l i eno predavanje. Že lansko jesen smo se dogovo r i l i , da bodo naši sestanki vsak drugi četr tek v mescu, vendar smo dvakrat zaradi ob jek t i vn ih razlogov moral i naš sestanek premakni t i na t re t j i če t r -tek (februar in apr i l ) .

Predavanja so b i l a naslednja:

17. oktobra 1974: Aleksander Jakoš: O popotnih v t i s ih geografa od Mehike do Paname

15. novembra 1974: dr . Ivan Gams: Leningrad, Moskva in Kavkaz

12. decembra 1974: i ng .a rh . Franc Vard jan : O ure janju parkovnih površin na primeru Vzhodne Nem-č i je

9. januar ja 1975: ing. M i l an C ig la r : Spreminjanje kul turne pokraj ine na Kočevskem

21. februar ja: Posvet o narodnih manjšinah z naslovom: Sodobni problemi zamejske Sloveni je in z a -mejskih Slovencev. G l a v n i referent je b i l dr . V lad im i r K lemenč ič , v diskusi j i sta sodelovala Slo-venca iz zamejstva Franček Muhič iz Porabja in Ferdinand Wiser iz Koroške. Dr . Jakob Medved je predstavi l karto z dvo jez ičn im i imeni (s lovensko- i ta l i jansk imi) za Beneč i jo , Fur lan i jo in J u l i j -sko Kra j ino .

13. marca 1975: M i r ko Bogič: S pot i po Špani j i ( M a d r i d - S e v i l l a - G r a n a d a - M a l a g a )

17. apr i la 1975: dr . France Habe: Po gorah in jamah Slovaške in Češke.

Organ iz i ra l i smo tudi dva razgovora o posebni temat ik i :

27. februar ja 1975 je vodi l razgovor o " o k o l j u " in geogra f i j i M i lan Orožen Adamič

24. apr i la 1975 pa nas je seznanil Božo Kristan z modernimi metodami raziskovanja ( računa ln ik i , f o -toaeroposnetki i t d . ) , ki se lahko uporab l ja jo v geog ra f i j i .

K l jub temu, da si je odbor ak t i va pr izadeval za vsako predavanje posebej o času in temat ik i obvest i t i pismeno vsakega od stopetdesetih č lanov , pa moramo reč i , da je b i l odz iv razmeroma ze lo šibak. Če se ne bi predavanj ude leževa l i v večjem š tev i lu študenti geograf i je na f i lozo fsk i f aku l t e t i in na peaago ški akademi j i , bi moral predavatel j pogosto nastopit i pred napol prazno predava ln ico. Zaradi pomanjka-nja denar ja in v isokih cen oglasov ne moremo več sporočati o predavanj ih v dnevnem časopisju in radiu Za to so morda letos izostal i nekoč tako zvest i ob iskovalc i predavanj iz vrst negeografov.

Delo v akt ivu smo nameraval i pož i v i t i tudi z ekskurz i jami . B i l i smo mnenja, naj bi b i l o naše zan ima-nje predvsem namenjeno domači geografski p rob lemat ik i . Za to smo člane že v jeseni povabi l i na eks-

52

kurz i jo v Koper, k jer smo si nameraval i og ledat i pr istanišče, popoldne pa nam bi domačini - geogra-fi na terenu p r i kaza l i problemat iko naše obalne regi je - Kopra in n jegovega za led ja . Predvsem zelo slabo vreme in majhno štev i lo p r i j av l j en ih je jeseni to ekskurz i jo onemogoči lo. Zaradi zanimive tema-t ike smo jo skušali o rgan iz i ra t i spomladi , vendar med članstvom sploh ni b i l o odz iva . Menimo, da bi se vendarle kaza lo zamis l i t i in se vprašat i , k je so vz rok i , da geograf i l jub l janskega območja ne č u t i -jo potrebe po strokovnih sestankih in ekskurz i jah.

V nasprotju s pre tek l imi l e t i , ko je delo ak t i va f inančno podpiral upravni odbor Geografskega društva S loven i je , smo pri našem sedanjem delu povsem odvisn i od lastnih f inančn ih sredstev - to je od 75 % č lanar ine , ki ostane ak t ivom. Zahva l ju jemo se predvsem vsem predavate l jem, da so pr ip rav l jen i preda-vat i našim članom za na jn i ž j o odškodnino, ki j i sploh ne moremo reči honorar. Tudi redno plačevanje č lanar ine ni od l i ka večine našega č lanstva. Na sej i našega odbora smo zato sk l en i l i , da v novem šolskem letu ne bomo mogl i več šteti za člane društva vseh t i s t i h , ki do oktobra ne bodo poravnal i zaostal ih obveznosti do svojega strokovnega društva, S tem bo seveda odpadlo redno obve-ščanje o predavanj ih in drug ih akc i jah a k t i v a , prav tako pa tudi ugodnosti pri naročanju geografskih revi j in pub l i kac i j .

Je lka Kunaver

IX . ZBOROVANJE S L O V E N S K I H G E O G R A F O V V ROGAŠKI SLATINI LETA 1973

Sicer sta od zadnjega zborovanja geografov pretek l i še skoraj dve le t i in se pr iprav l jamo že na novo, X. zborovanje v Posočju, vendar je prav, da se seznani jo z delom in sklepi zadnjega zborovanja tu -di t is t i geogra f i , ki niso mogl i p r i t i v Rogaško Slat ino.

V tem gostol jubnem zdrav i l iškem kraju je b i l o zborovanje 5 . , 6. in 7. oktobra leta 1973. Na tem zborovanju smo že le l i člane Geografskega društva Sloveni je seznanit i s pokra j ino med Bohorjem in Konj iško-Boškimi gorami , torej smo posvet i l i naš strokovni interes števi ln im problemom šmarske in šent-jurske obč ine. Zborovan ja se je ude lež i l o 250 geografov, to je več , kot j i h je b i l o na kateremkol i od dosedanjih devet ih zborovanj .

Prvi dan je b i l namenjen plenarnemu zasedanju. Za o t vo r i t v i j o in pozdravi gostov je prof. dr . Sveto-zar l lešič orisal Posotel jsko-Voglajnsko reg i jo , njene osnovne geografske poteze in njeno v logo v s lo-venskem prostoru. Na to so dopoldne in popoldne s led i l i re fe ra t i , ki so b i l i posvečeni posameznim geo-grafskim problemom v obravnavani pokra j in i in so ob jav l jen i v zborniku IX . kongresa Vog la jnsko -so te l -ska S loven i j a .

Benjamin Božiček: Problematika občine Šmarje V i n k o Jagodic: Problematika občine Šentjur Andrej Briški: Manj razv i ta območja v S loven i j i Dr . Ivan Gams, dr . Jur i j Kunaver, Franc Lovrenčak in dr. Darko Radinja: Prispevek k pr i rodnogeo-

grafski t i po l og i j i pokraj ine v porečju Vog la jne in zgornje Sotle Dr. Darko Radinja: Usadi na Sotelskem v pokraj inski l u č i D r . Jakob Medved: Osnovni problemi kmet i js tva v občinah Šmarje in Šentjur Jože Bučar: Ž iv inore jsk i problemi v občinah Šmarje in Šent jur D r . Borut Belec: Neka j znač i l nos t i v inogradn iš tva na Sotelskem in Voglajnskem v zadn j ih 70 le t ih Dr. V lad im i r K lemenčič : Sodobni regionaln i problemi prebivalstva na območju občin Šmarje in Šentjur D r . V lad im i r Koko le : Struktura naseli j med Savo in Sotlo D r . Mar jan Žagar: Prometnogeografski problemi občin Šentjur in Šmarje V e r o n i k a Došler: Neka te r i geografski problemi Rogaške Slatine D r . Anton Sore: Zdrav i l i šk i tur izem s posebnim ozirom na Rogaško S la t ino in "atomske top l i ce" D r . Joško Majhen: Popolno in de lno nesposobni za de lo v zdravstvenem okolišu Šmarje

53

V soboto dopoldne je b i l o de lo no zborovanju razdel jeno na sekc i je . Kot je b i l o p r i čakova t i , je na j -več udeležencev prisostvovalo delu sekci je za d i dak t i ko , vendar so b i le tudi ostale t r i sekci je s svo-bodnimi temami dobro obiskane. V sekc i j i za d idak t i ko so b i l i na programu naslednj i referat i :

Dr. Jakob Medved: Opazovanje v šoli Dr. Mav r i c i j Zgon ik : Rac iona l i zac i ja oziroma i n t enz i f i kac i j a pouka geograf i je Slavko Br inovec: Rogaška Sla t ina, poskus pr ikaza d idakt ične predelave znanstvenega teksta V s i ude leženc i te sekci je so dob i l i referate razmnožene že na zborovanju.

K l jub temu da so b i l i referat i v ostal ih treh sekci jah namenjeni predvsem t ist im geografom, ki so za -posleni izven šol, j ih je poslušalo tudi precej geografov šoln ikov.

V sekci jah so b i l i podani* naslednj i re ferat i :

Dr. Svetozar l leš ič : O v log i regionalne geograf i je D r . Igor Vr išer: Naloge in metode industri jske geograf i je Je lka Kunaver: Stor i tvena obrt kot predmet geografskega proučevanja M i l an Orožen A d a m i č : Problemi zb i ran ja in obdelava podatkov v urbanis t ičnem plani ranju V e r a Kokole: Neka te r i v i d i k i p roučevan ja oko l ja D r . Peter Habič : Vodnogospodarski problemi krasa Dr. Jur i j Kunaver: Relief Vogla jnsko-rogaškega podol ja kot primer strukturno skulpturnega re l ie fa in

morfometr ična m a l i z a ter poskus funkc i jske ra jon izac i je Franc Lovrenčak: Nove smeri v pedo- f i t ogeogra f i j i Dr. France Bernot : Predlog katastra s:,ežnih plazov M i lan Na tek : V p l i v prirodnega prirastka in sel i tvenega salda na rast š tevi la prebivalstva na primeru

pokraj ine med Sotlo, Savo, Savinjo in Bočem D r . Metod Vo jvoda : Problemi planinskega pašništva Mar jan Ravbar: Črne gradnje kot element transformacije slovenske pokraj ine in k o t posledica neusmer-

jene urban izac i je Ignac K lemenčič : Gostota stanovanj po posameznih območj ih Sloveni je v p r imer jav i z gostoto p reb iva l -

stva D r . V lad im i r Bračič: Spremembe v prebivalstveni podob i občine Ptuj

Več ina re feratov iz vseh treh sekci j je ob jav l jena v Geografskem obzorniku in v Geografskem vestn i -ku.

Sobota popoldne je b i l a namenjena občnemu zboru društva, ki se ga je ude lež i l predsednik Geog ra f -skega društva Bosne in Hercegovine dr . Sulejman Bakaršič. V imenu Jamarske zveze Sloveni je in Speleološkega saveza Jugoslavi je pa je zbor pozdrav i l predsednik dr . France Habe. Na občnem zbo -ru so b i le podel jene pohvale za do lgo le tno ak t ivno delo v društvu, za zasluge pri razvoju geografske znanosti in za zasluge pri a f i rmac i j i slovenske geograf i je doma in v zamejstvu dr . Vladimiru Brač iču, dr . Go jm i ru Budalu iz Trsta, dr. Božu Ker tu , Stanetu Košniku, dr . Jur i ju Kunaver ju , Borisu L ipuž iču , M a t i j i Mavčecu , dr . Dragu Meze tu , Ludviku Olasu, dr . Mi rku Paku in M i r i V e r b i č .

Z občnega zbora smo poslal i v zvez i z dogodki na Koroškem v septembru 1973 avstr i jski v lad i na Du -naju protestno pismo, z n jegovo vsebino pa smo seznani l i tudi slovenske organ izac i je na Koroškem.

Na občnem zboru so b i l i ob koncu IX zborovanja slovenskih geografov sprejet i tudi sk lep i , ki naj bi usmeri l i de lo upravnega odbora društva ter znanstvene sekci je in sekci je za šolski pouk v naslednjem obdobju.

V soboto zvečer sta udeležence pr i je tno preseneti la p o k r o v i t e l j a , t . j . občinski skupščini iz Šent jur ja pri Cel ju in Šmarja pr i Jelšah, ki sta p r ip rav i l i sprejem v koncertn i dvoran i Zdrav i l iškega doma v Ro-gaški S la t in i .

V nedel jo je več kot ena t re t j i na udeležencev odšla še na ekskurz i jo po pok ra j i n i , ki smo o njeni p rob lemat ik i dva dni prej r azp rav l j a l i . Pot nas je vod i l a najprej do Šent jur ja pri C e l j u , nato pa v osrčje Kozjanskega do Planine in Kozjega in končno v Posotelje in mimo Podčetrtka nazaj v Rogaško

54

Slat ino. Ekskurzi jo so strokovno vod i l i Franci E r javec , d r . V lad im i r Kokole in d r . Mar jan Žagar.

Je lka Kunaver

OBVESTILO O X. Z B O R O V A N J U SLOVENSKIH G E O G R A F O V V Z G O R N J E M POSOČJU JESENI 1975. LETA

Ker bosta letos jeseni m in i l i dve le t i od zadnjega zborovanja v Rogaški S la t i n i , smo po sklepu občne-ga zbora, da bodo strokovni sestanki te vrste vsaki dve l e t i , zače l i že pozimi s pr ipravami za o rgan i -zac i j o novega zborovanja. Na pobudo skupščine občine Tolmin je upravni odbor Geografskega društva Sloveni je sk len i l , da bo letošnje X . zborovanje slovenskih geografov v Z g o r n j e m P o s o č j u od 2 6 . do 2 8 . s e p t e m b r a . Zborovanje se bo zače lo v petek, 26. 9. v občinskem središču Tolmin z dopoldanskim plenarnim zasedanjem. Popoldne je namenjeno ekskurz i j i po Tolminski k o t l i n i c i , po d o -l i n i Soče do Kobarida in v Breginjski ko t . Proti večeru se bodo vsi ude leženc i zborovanja p r i pe l j a l i v Bovec, k je r bo v soboto ves dan zborovanje z referat i o problemat ik i tolminske občine in še posebej Bovškega. V nedel jo dopoldne bo najprej kratek občni zbor društva, nato pa se bodo ude leženc i z ž i č -n i co povzpe l i na Prestreljeniške pode v Kaninskem pogorju (2200 m). Polurna vožn ja s kaninsko ž i č n i -co bo omogoči la razgled po obširnem gorskem obrobju Bovške kot l ine in po območju kaninskega smučar-skega središča. Na Piastrel jeniških podih se bodo udeleženc i seznani l i tudi s posebnostmi visokogorske-ga krasa, ki je tu zaradi ob i ln ih padavin še posebno močno razv i t . Popoldne bodo ude leženc i zborova-n ja odpotova l i domov.

Znanstvena sekci ja GDS je že p r ip rav i la strokovni program zborovanja. V ta namen je sproži la akc i j o kompleksnega geografskega proučevanja Zgornjega Posočja, katerega rezu l ta t i bodo predstavl jeni na zborovanju. Posoške družbeno-po l i t i čne skupnosti so organizator jem ob l jub i le moralno in mater ia lno po -moč, p r i čaku je jo pa, da bomo geograf i osve t l i l i predvsem tiste naravno- in družbeno-geografske f a k -t o r j e , ki so posledica dosedanjega razvoja in osnova za nada l jn j i razvoj in napredek Zgornjega Posoč-ja . Zato bodo v ospredju predvsem raziskovanja problematike obmejnega po loža ja Zgornjega Posočja in njegove prometne povezanost i , problemi agrarnega in tur ist ičnega gospodar jenja, problemi izrabe vodnega potenc ia la in varstva o k o l j a , problemi depopulac i je in deagrar izac i je ter uč ink i indus t r ia l i za -c i je v pok ra j i n i . Del zborovanja bomo, kot je že navada, posvet i l i v log i in položaju geograf i je v šo-l i , še prav posebno v usmerjenem šolstvu, kar je prav sedaj ena od na jbo l j ak tua ln ih tem.

Z ž e l j o , da bomo udeležence seznani l i z enim od manj znanih obrobnih področi j Sloveni je in z n jegovo prob lemat iko , vabimo vse člane G D S , vse uč i t e l j e geograf i je in vse t is te, ki j i h ta problemat ika z a -n ima, na naše X. zborovanje v Posočje.

Organ izac i jsk i odbor bo v mesecu maju članom GDS in po šolah poslal podrobnejše informaci je o zbo -rovan ju , o programu, o stroških b i van ja , k o t i z a c i j i i t d . Pri ložena bo tudi p r i j avn i ca , ki jo bo treba organizator jem izpo ln jeno v rn i t i do srede j un i j a .

Jur i j Kunaver

GEOGRAFSKI KROŽEK NA CELJSKI G I M N A Z I J I V ŠOLSKEM LETU 1974/75

Član i krožka so se redno sestajali vsakih 14 dn i . Sestankov se je ude leževa lo poprečno okrog 50 d i j a -kov. Predsednik krožka je b i l Tepeš Bojan iz 4b.

V šolskem letu 1974/75 se je v krožku zvrs t i lo 14 predavanj :

Alpe v c v e t j u , (Skoberne Peter, s tud .b io l . )

O raziskovalnem mladinskem taboru v Strunjanu (Tepeš Bojan, 4b)

Počitnice v A n g l i j i , 1. 2. 3. del (Čuka Zdenka in V i r t i č Zvone, 4b)

Egipt (P lan ine Laura 4c)

E t iop i ja (Hočevar A leš , 4b)

Maroko (K ike l j Bojana, 4g)

Sovjetska Osrednja A z i j a , 1. 2. del (Tepeš Bojan, 4b)

Tibet (Sopar M i r j a m , 3g)

L i t v a , 1. 2. del (Kavčič Cve tka , 4c)

Sumadija (Malečkar Franc, d i j ak koprske g imnaz i je )

Zdomstvo in dnevno vozaštvo v Cel jsk i r e g i j i , (d i jak in je 2a in 2c)

Vo j vod ina (Jak l ič Da r j a , 4 f )

Zagreb (Kukovnik Adr iana , 4d)

Predavatel j i so predavanja popestr i l i z barvnimi s l i kami , d i a p o z i t i v i in kartografskim gradivom.

Za zak l juček je geografski krožek pr i redi l za predavatel je in stalne krožkar je nagradno ekskurz i jo na Kozjansko in v Hrvatsko Zagor je . Ravnatel j osnovne šole v Podčetrtku tov. Jože Br i le j je krožkar jem razkazal novo osnovno šolo, tov. Jože Poznič pa atomske topl ice v Podčetrtku. Na to smo si og leda-li spominski dom v Kumrovcu, muzej Sel jačka buna 1 573 in Avgust inč ičev spomenik M a t i j i Gubcu v G o r n j i S tub ic i . Za zak l juček smo se v G o r n j i Stubic i zbra l i pod Gubčevo l i po , nato pa smo se usta-v i l i še v Stubiških top l i cah .

Apr i l a smo i zda l i G las i l o geografskega krožka. V njem je ob jav l jena študi ja o Zdomstvu in dnevnem vozaštvu v Cel jsk i r eg i j i . Sodeloval i so Cestnik M a t i l d a , Cestnik V i d a , Hrastnik E l izabeta , Korošec Z i n k a , Kranjc Mar t i na , Pečnik Vekos lava, Petaci V i d a , Soster L judmi la (vse iz 2a razreda), Guze j Da r j a , Krapež M a r i j a , Kremenšek Jana, Ml inar I rena, Mart inšek M i ran , Ramšak L judmi la in Skornik Metka ( iz 2c razreda). V glasi lu smo ob jav i l i tudi prispevek o Tibetu, ki ga je v krožku imela So-per M i r jam iz 3g razreda.

Mentor ica geografskega krožka Zvezdana Knez-Sterbenc

56

UDK 911.3 : 312 "Osredn je Slovenske gor ice"

Bračič V lad im i r 62000 Mar ibor , Y u , Pedagoška akademi ja, Mladinska 9

PREBIVALSTVO OSREDNJIH SLOVENSKIH GORIC

Geografsk i obzorn ik , le to X X I I : št. 1 - 2 (1975)

V okvi ru Združenja visokošolskih zavodov Maribor je zasnovana in terd isc ip l inarna raziskovalna naloga "Slovenske g o r i c e " . Sodeluje jo u č i t e l j i in študenti . Demografska ana l i za , k i so jo p r i p rav i l i študentje pedagoške akademije pod vodstvom av tor ja te študije obsega: stoletni razvoj prebiva ls tva, ki kaže de -popu lac i jo z močno negat ivn im migraci jsk im saldom; starostno strukturo, ki govor i o procesu s taran ja ; strukturo po de javnost i , ki pr ikazuje 86 % akt ivnega agrarnega preb iva ls tva; izobrazbeno strukturo in socialno strukturo gospodinjstev. Podatki dovo l j u j e j o t rd i tev - potencirana nerazvi tost .

U D K 711 .002 .23 + 914 .971 .2 : 634 .8

Mam Stane 61000 L jub l jana , Y u , Fi lozofska faku l te ta , Oddelek za geogra f i j o , Aškerčeva 12

D E J A V N I K I SPREMINJANJA V I N O G R A D N I Š K E POKRAJINE NA TRŠKI GORI

Geografski obzorn ik , le to X X I I , štev. 1 - 2 (1975)

Članek nas seznanja z osnovnimi znači lnostmi razvoja vinogradništva na Tiški gor i . K l jub ugodnim pri — rodnogeografskim pogojem za gojenje vinske t r te , se je de lež v inogradn išk ih površin od začetka 20. s to le t ja stalno zmanjševal. V zadnjem deset let ju pa je zanimanje za v inogradniško dejavnost poraslo, kar je odraz že l je neagrarnega prebivalstva po rek reac i j i .

U D K 5 5 1 . 4 : 551 .3 .053 "St raža pri Novem mestu"

Ravbar Mar jan 61000 L jub l jana , Y u , Zavod SRS za spomeniško varstvo, Plečnikov trg 2

KRAŠKA EROZIJA V O K O L I C I STRAŽE PRI N O V E M MESTU

Geografsk i obzorn ik , leto X X I I , št. 1 - 2 (1975)

Nepr imerno poseganje č l o v e k a v naravo sprošča procese, ki z last i v h r ibov i t ih o b m o č j i h povz roča jo e roz i j o ta l . Avtor v prvem delu opisuje znači lnost i in uč inke pospešene e roz i je . V drugem delu pa po-drobne je govor i o nastanku, jakosti in posledicah kraške eroz i je na apniškem pobočju v oko l i c i Straže pri N o v e m mestu.

57

UD K 914.38 " V č e r a j , danes, j u t r i "

Klemenčič Mar jan 61000 L jub l jana, Y u , Fi lozofska faku l t e ta , Oddelek za geog ra f i j o , Aškerčeva 12

POLJSKA VČERAJ, DANES, JUTRI

Geografski obzorn ik , leto X X I I , štev. 1 - 2 (1975)

Avtor na kra tko p r i kaže obsežne spremembe, ki j i h je dož ive la Poljska po 2. svetovni vo jn i in ki so vp l i va le na ob l ikovanje osnovnih demografsk ih in gospodarskih območi j . Z last i poudarja ve l i ke r a z l i -ke med n j i m i , kar je posledica neenake zgodovinske preteklost i in raz l i čn ih pr i rodn ih razmer i j . Po pre g ledu sedanjega družbenogospodarskega stanja posameznih območi j nakazuje n j ihove znač i lne razvojne tendence do leta 2000.

UDK 913 (047) : 914 .7

Gams Ivan 61000 L jub l jana , Y u , Fi lozofska faku l t e ta , Oddelek za g e o g r a f i j o , Aškerčeva 12

POPOTNI VTISI G E O G R A F A IZ SOVJETSKE ZVEZE

Geografsk i obzorn ik , le to X X I , štev. 1 - 2 (1975)

V potopisu je oris Leningrada, katerega nastanek spominja na Brasi l io, in Kavkaza ter n jegovih pr i rod-nogeografskih znači lnost i po pot i udeležencev zasedanja mednarodne komisi je za geomorfološko ka r t i ra -n je .

UDK 91(075) + 3 7 1 . 3 2 . 0 0 2 . 2 3

Zgonik Mav r i c i j 62000 Mar ibor , Y u , Pedagoška akademi ja , Mladinska 9

K PROBLEMATIKI OPERATIVNE DIDAKTIČNE LITERATURE V GEOGRAFSKI U Č N I PRAKSI

Geografsk i obzorn ik , leto X X I I , štev. 1 - 2 (1975)

V referatu avtor poudar ja , da učbenik geograf i je v naših šolah že dolgo ni ed in i vir in formaci j in da se že uspešno u v e l j a v l j a j o de lovn i zvezk i in kontrolne naloge. Ugotavl ja težave, ki se po jav l j a j o v zvez i z n j imi v učni praksi , in ana l i z i ra n j ihove vzroke. Nakazu je smernice in navod i la , kako naj bi i zbo l jša l i kva l i t e to de lovn ih zvezkov in kont ro ln ih nalog in kako naj bi j i h uporab l ja l i z več j im uspehom.

59