Ustno poslovno komuniciranje

predavanje: 22. oktober 2007

mag. Jana nidari

Poslovno komuniciranje

Stopnje prepriljivosti

1. Sogovornik razume sporoilo.

2. Sogovornik spremeni svoje ravnanje.

3. Doseemo eljeni cilj.

Sestavine prepriljivega

komuniciranja

Poznamo namen komunikacije.

Poznamo vsebino, ki jo elimo sporoiti.

Poznamo sebe (komunikacijske spretnosti,

ustvene odzive )

Poznamo sogovornika(e) (njihove informacije in

zaznave, kulturo, komunikacijske spretnosti,

ustvene odzive, potrebe, stalia)

Poznamo okoliine, v katerih se odvija

komunikacija.

Ustno poslovno komuniciranje Ustno poslovno komuniciranje se v poslovnem svetu najpogosteje uporablja.

Prednosti:

hitrost komuniciranja (hitre so povratne informacije),

celovitost sporoanja pomena (vkljuuje neverbalno komunikacijo)

omogoa presojanje skladnosti (verbalno:neverbalno)

neposredno preverjanje razumevanja sporoila

veja zasebnost sporoanja (manja je monost, da sporoilo pride v roke tistega, ki mu ni bilo namenjeno)

Pomanjkljivosti:

ni dokumentirano,

manja dokazna vrednost,

manja natannost

SPLONA PRAVILA POGOVARJANJA

Grajenje kooperativnega duha

Ne uporabljajmo govornih aktivnosti kot:

obtoevati, kritizirati, zavrniti, izzivati, prekiniti

besedo, neaktivno posluati, pozabiti ime

sogovornika, izolirati enega od poslualcev itd.

Uporabljajmo govorne aktivnosti: nakazovanje

skupnih ciljev, kazanje simpatije, spotovanja,

uporaba prijateljskega jezika itd.

Odgovor

Odgovori so razlini:

Zaeleni (ustreza zaetnemu nagovoru, vpraanju)

Nezaeleni (bolj sestavljena izjava, vsebuje kratke pavze, oklevanje, pojasnjevanje, opravievanje, zahvala za

uvodni nagovor, se strinjam, toda )

Tiina kot odgovor

Uporaba humorja

UINKI:

ljudje se bolje poutimo (spremeni se razpoloenje),

se sprostimo,

humor olajuje pogovor,

bolja je zapomnitev poudarimo vsebino,

zmanjuje stres in

pripomore k lajemu reevanju problemov.

Oblike govornega delovanja

Diskutiranje (razmiljanje o zadevi z argumenti podprtim pogovarjanjem, izmenjava mnenj in razvijanje idej; med.zaupanje !),

Dokazovanje (navajanje razlogov za in proti; problematika ugleda udeleenih e zmagujejo argumenti drugih),

Grajanje (upravienost in dokazi; graja avtoriteta, ki ima moralno pravico, naj bo sorazmerna s prekrkom, izreena v primernem asu, neosebno, ne javno,),

Informiranje (kot podlaga za odloanje, priprave na poslovna pogajanja: vsebina, podatki, pozor pri ljudeh iz razlinih kulturnih okolij),

Obljubljanje

Obdolevanje (razlina jakost - glede na koga je izreena),

Spraevanje (odprta, zaprta, retorina, sugestivna ponujajo odg. vpraanja)

Odgovarjanje, opravievanje, poroanje, potrjevanje, pritoevanje, sklicevanje, sprejemanje, svetovanje, usmerjanje, zagovarjanje, zavraanje itd.

ZVRSTI USTNE POSLOVNE

KOMUNIKACIJE

Neposredni poslovni razgovor (knj.: str. 159)

Telefonski pogovor (knjiga)

Poslovna predstavitev (posebno predavanje)

Poslovni sestanek (posebno predavanje)

Intervju (posebno predavanje)

Novinarska konferenca

a) Neposredni poslovni razgovor

Fizina prisotnost najmanj dveh udeleencev (prodajalec-kupec, naronik-dobavitelj, proizvajalec-kupec).

Obsega:

Pripravo na razgovor (doloitev vsebine, udeleencev, kraja in asa, strategije, zbiranje informacij)

Sporoanje (uvod, jedro, zakljuek; do izraza pride osebni stil komuniciranja besedno, glasovno, vidno)

Posluanje sprejemanje zvonih signalov (dve sestavini: besede in nain, kako so povedane; posledice slabega

posluanja: napake, slabi odnosi)

b) Telefonski pogovor

Pomeni posredno ustno komuniciranje dveh oseb, kjer se

uporablja in sprejema le zvone signale.

PREDNOSTI: hitrost, prironost, hitra povratna

informacija, neposrednost, relativna zasebnost.

POMANJKLJUVOSTI: omejenost na besedne in zvone

signale, omejena zasebnost, nedokumentiranost.

e) Intervju

Je formalni in vnaprej organizirani pogovor med dvema

(spraevalec in vpraani) ali ve osebami.

Uporaben je za ve namenov:

zaposlovanje,

odpuanje,

svetovanje,

ocenjevanje,

obveanje,

zbiranje informacij itd.,

ki jih lahko zdruimo v tri skupine, in sicer:

izmenjava informacij, vplivanje, pouevanje - dajanje navodil.

f) Novinarska konferenca

Je eden od nainov komunikacije organizacije z javnimi mediji.

Razlog za sklic je dogodek posebnega pomena za

organizacijo, ki eli o tem obvestiti iro javnost: zaloba izda novo knjigo,

podjetje podpie pomembno pogodbo,

otvoritev nove tovarne,

krizna situacija,

zdruitev podjetij itd.)

Razistimo vpraanja: ali je dogodek dovolj pomemben, ali bo imela javnost koristi od predstavitve, koliko se e javnost spozna na zadevo, znane osebe itd

Opredelimo: temeljna sporoila, predvidimo vpraanja, prisotne kdo bo odgovarjal, doloimo scenarij, poljemo vabila, pripravimo prostor, gradiva itd.

Asertivnost in neverbalna

komunikacija

predavanje: 05. november 2007

mag. Jana nidari

Poslovno komuniciranje

Kaj je asertivnost

Temelji na filozofiji osebne odgovornosti in spotovanja

pravic drugih ljudi,

potenost do sebe in do drugih,

sposobnost naravnost povedati, kaj elimo, potrebujemo

ali obutimo, vendar ne na kodo ostalih ljudi,

samozaupanje in pozitivna naravnanost ter hkrati

razumevanje stali ostalih ljudi,

odgovorno in odraslo ravnanje,

sposobnost pogajanja in doseganja sprejemljivih reitev,

spotovanje sebe in drugih.

Metoda asertivnosti

1. aktivno posluajte sogovornika in mu pokaite, da

sliite in razumete, kaj govori

* razumem, da

2. povejte, kaj vi mislite ali obutite

* vendar jaz mislim

3. povejte, kaj elite, da se zgodi

* zato predlagam ...

Tehnike asertivnosti

govorica telesa:

pokvarjena ploa:

rei ne:

izvedljiv kompromis

notranji dialog

Zameglitev

izpoved obutkov

nasprotje trditev

Aktivno posluanje

A

B

NAPANO

PRAVILNO

B

A

Govorjenje

Posluanje

Priprava na govorjenje

Nebesedno komuniciranje

Predstavlja vse naine komuniciranja, pri katerem za

prenos sporoila niso uporabljene besede (neverbalno).

Zahteva neposredno komunikacijo (bliino oseb)

Uporabljamo ve kanalov hkrati (dra telesa, izraz obraza)

Sporoanje pomena je bolj celovito, zanesljivo

Usmerjeno je na vsa utila (skladnost med razlinimi kanali ?)

Nebesedno komuniciranje

Pred zaetkom pogovora

govorica telesa (gibanje, stisk roke, oesni stik ....)

osebni videz (podoba, obleka, lasje, nakit, liila ...)

poloaj sogovornikov:

pomen razdalje med sogovornikoma:

intimno obmoje (do 0,4 m)

osebno obmoje (0,4 do 1,5 m)

druabno obmoje (1,5 do 4 m)

javno obmoje (4 do 8 m)

Nebesedno komuniciranje

Med pogovorom - vrste neverbalnega k.

parajezik - glasnost, ton, hitrost govora, poudarki

(slui kot sredstvo za sporoanje ustev)

oesni stik

obrazna mimika

poloaj telesa (dra)

gibanje, gibi in kretnje

prostor, as...

nosilci pomena so lahko e: pojava, obleka, barve,

starost, viina