FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI

MAGIJA

AVTORICA: ALJA MAJCENIĆ

SMER: NOVINARSTVO (IZREDNI)

VPISNA ŠTEVILKA: 21111296

PREDAVATELJICA: KARMEN ŠTERK

1

KAZALO

1.) SPLOŠNO O MAGIJI 3 2.) SIMPATETIČNA MAGIJA 4 3.) HOMEOPATSKA ALI IMITACIJSKA MAGIJA 5 4.) MAGIJA STIKA ALI DOTIKALNA MAGIJA 7 5.) MAGIJA V FILMIH 8 6.) FRAZERJEVA KRITIKA MAGIJE 9 7.) VIRI IN LITERATURA 10

2

SPLOŠNO O MAGIJI

Beseda "magija" izvira iz perzijščine in je poimenovala nekega perzijskega zdravilca.

Magija je seveda veliko starejša, kot sama beseda in predstavlja valovanje in delovanje

materialnih in astralnih oblik energij, ki so nam pogosto nepoznane in nepojasnjene. Danes le

s težavo ugotavljamo, ali je starejša magija ali religija. Najbrž sta se oba miselna procesa

razvijala nekako sočasno. Zavedati pa se moramo, da je magija v svojih zgrešenih naravnih

zakonitostih neprimerno bližja sodobni znanosti kot religija. Magija namreč ne priznava

nadnaravnih sil in vsemogočnih božanstev. Njeno načelo je, da je vse dogajanje v naravi

posledica naravnih zakonov, na katere pa lahko človek s svojim razumom in dejanji vpliva in

si tako podreja naravne sile v svoje dobro.

V bistvu magija pomeni poskus vplivanja na nadnaravne sile za korist celotne družbe ali pa

posameznika, z uporabo nekih neznanstvenih metod. Pri tem lahko gre za uporabo raznih

simbolnih ritualov, urokov, zaklinjanj … Zanimivo se mi zdi to, da je zanimanje za magijo še

danes prisotno v vseh družbah- v tradicionalnih, enostavnih in tudi pri tistih družbah, ki so

tehnološko izredno napredne. Veliko ljudi je mnenja, da je magija najstarejša znanost, ki jo je

človek sploh kdajkoli uporabljal v svojemu vsakdanjemu življenju. Seveda so bili ljudje takrat

zelo primitivni, ampak dejstvo je, da so vedeli, da obstaja in deluje. Že zelo stare kulture so

med svojimi vrstami imele t. i. bele žene in šamane, ki so zelo dobro poznali delovanje

zakonov Matere Narave in njenih kozmičnih moči. Intenzivnost magije naj bi bila soodvisna

od moči uma in ega posameznika, ki magijo izvaja.

3

SIMPATETIČNA MAGIJA

Škotski antropolog James George Frazer v knjigi Zlata veja razpravlja o načelih simpatetične

magije, poudarja, da je magija zasnovana predvsem na dveh miselnih tokovih. Po prvem

načinu naj bi podobno povzročalo podobno; posledica dejanja je podobna svojemu vzroku.

To Frazer imenuje »zakon podobnosti«. Po drugem načinu pa naj bi stvari, ki so bile nekoč v

medsebojnem stiku, delovale druga na drugo-in to neredkokdaj na veliko razdaljo-še po

koncu fizičnega stika. To Frazer imenuje »zakon dotika ali prenosa«. Frazer pravi, da lahko

čaranje, ki temelji na »zakonu podobnosti«, imenujemo homeopatska ali imitativna magija.

Čaranje, ki je zasnovano na »zakonu dotika ali prenosa«, pa je prenosna magija.

Homeopatska magija torej domneva, da so stvari, ki so podobne drugi, enake; prenosna

magija pa domneva, da so stvari, ki so bile v dotiku z drugo stvarjo ali osebo, stalno v dotiku z

njo. Homeopatska magija torej zmotno predpostavlja, da so reči, ki so si podobne, eno in isto,

magija prenosa pa, da so reči, ki so bile nekoč v stiku, za vekomaj v stiku.

V praksi se obe načeli simpatične magije pogosto združujeta. Obe namreč predpostavljata,

da stvari delujejo druga na drugo na daljavo, in to s pomočjo skrivnostne simpatije.

SIMPATETIČNA MAGIJA (zakon vzajemne privlačnosti)

HOMEOPATSKA MAGIJA MAGIJA PRENOSA

(zakon podobnosti) (zakon stika)

Shema 1: Povzeto po Zlata Veja, J. G. Frazer

4

Vedeti moramo, da sistem simpatične magije sestavljajo pozitivna in negativna pravila.

Pozitivna pravila so uroki, negativna pa tabuji. Pozitivna magija pravi: »Stori to, da se bo ti in

to zgodilo«. Negativna magija oziroma tabu pa pravi: » Ne stori tega, da se to in to ne bo

zgodilo«.

Ko prebiramo razne uporabe tabujev, ugotovimo, da magični vpliv nekaterih deluje na

precejšnje razdalje. Frazer pravi, da je takšno verovanje v simpatetični vpliv med bitji in

stvarmi, ki deluje na daleč, bistvo magije.

HOMEOPATSKA ALI IMITACIJSKA MAGIJA

Za homeopatsko ali imitacijsko magijo, je značilno, da »podobno povzroča podobno« (zakon

podobnosti). Homeopatska magija je postala najpomembnejše »čarovno orodje« za

uravnavanje naravnih sil in preprečevanje

bolezni, torej sredstvo, s katerim je skušal

preprost človek premagati temo zla in

sovražnega. Že pred več tisoč leti so jo

poznali vrači v stari Indiji, Babilonu in Egiptu

pa tudi v Grčiji in Rimu. Še dandanes se z njo

ukvarjajo staroselci v Avstraliji, Afriki in na

Škotskem.

Kot primer homeopatske magije bi lahko navedla vrača, ki oponaša grom; s tem ritualom bi

naj priklical dež in posledično tudi boljši pridelek.

5

Frazer v svoji knjigi navaja kar nekaj primerov uporaba homeopatske magije.

Prvi način: Če denimo Indijanec iz plemena Odžibvi želi komu prizadejati kaj

hudega, naredi leseni kipec svojega sovražnika in zabode iglo skozi njgovo glavo ali

srce ali pa vanj izstreli puščico v prepričanju, da bo sovražnik na tistem delu telesa,

kjer bo kipec prebodla igla ali zadela puščica, začutil hudo bolečino; če pa ga hoče

ubiti, lutko zažge ali zakoplje in pri tem izgovori ustrezne čarovne besede.

Perujski indijanci pa so iz loja, pomešanega z žitom, izdelovali kipce ljudi, ki jih niso

marali ali so se jih bali, nato pa na cesti, kjer naj bi žrtev šla mimo, kipec sežgali. Tako

so mu, kot so pravili, »sežgali dušo«. (Frazer, 2001, str. 35)

Drugi način: Stari hindujci so za zdravljenje zlatenice izvajali zapleten obred, ki je

temeljil na homeopatski magiji. Njegov poglavitni cilj je bil pregnati rumenino na

rumene živali in predmete, kakor je sonce, ki mu ta barva pripada, in bolniku

priskrbeti zdravo rdečico s kakega živega, krepkega bitja, denimo z rdečega bika. Nato

je duhovnik izrekel ustrezen urok. In medtem ko je izgovarjal te besede, je dal

požoltelemu bolniku, da bi mu vrnil zdravo rdečico, srkati vodo, pomešano z dlako

rdečega bika; nato je vodo polival živali po hrbtu in bolnik jo je pil; potem ga je

posadil na kožo rdečega bika in kos te kože privezal nanj. Nato je, da bi bolnikovi

polti povsem odvzel rumenino in mu vrnil zdrav videz, ravnal takole. Najprej ga je

namazal od glave do peta z rumeno kašo, napravljeno iz kurkume, ga posadil na

posteljo in k posteljni nogi z žolto vrvico privezal tri rumene ptice: papagaja, drozga in

rumeno tresorepko. Nazadnje je, da bi bolniku vrnil zdravo rdečico, vzel nekaj dlake

rdečega bika, jo zavil v zlat list in jo prilepil na bolnikovo kožo. (Frazer, 2001, str. 35)

Kot sem omenila, se homeopatska magija bolj pogosto uporablja v zle namene, a Frazer

navaja tudi primere, ko so jo ljudje uporabljali v dobre namene. Večkrat so poskušali z

uporabo homeopatske magije pomagati ženskam pri porodu. En vrač je namreč ženski

pomagal na ta način, da ji je dajal navodila, obenem pa je bil zraven še drugi vrač, ki je imel

na trebuh privezan velik kamen. Ta vrač je imitiral porod, se pretvarjal, da rojeva, da tudi on

čuti bolečine. Vse to je počel tako dolgo, dokler je trajal porod. Frazer pravi, da je to ena

izmed velikih prednosti homeopatske magije, saj človek lažje prenese bolečine, če vidi, da

nekdo zraven njega doživlja podobno usodo. Poleg vsega naštetega pa igra homeopatska

6

magija pomembno vlogo pri postopkih, s katerimi si skuša navaden lovec zagotoviti čim večji

plen.

MAGIJA STIKA ALI DOTIKALNA MAGIJA

Druga oblika magije po Frazerju se imenuje magija stika ali dotikalna magija. Zanjo je

značilno, da deluje po načelu »enkrat v stiku, vedno v stiku«. To načelo bi naj delovalo tako,

da če vrač naredi nekaj slabega predmetu, ki je bil nekoč v stiku z določeno osebo ( npr.

človeški las ) se bo ta ista slaba stvar zgodila tudi omenjeni osebi.

V mnogih plemenih je običaj, da mlajšim dečkom med raznimi obredi izbijejo prednji zob. Ta

zob so nato nekateri skrivali pred mitološkimi bitji, ki bi lahko lastniku zoba zagodli s kako

čarovnijo, drugi so ga položili pod lubje drevesa in če je lubje preraslo zob je bilo vse lepo in

prav, če pa je ostal odkrit in so čezenj lezle mravlje, pa je lastniku grozila kakšna ustna

bolezen. Zanimivo se mi je zdelo dejstvo, da v Nemčiji baje velja skoraj življenjsko pravilo,

da izpadli zob nastavijo v mišjo luknjo. Če tako naredijo z otroškim mlečnim zobom to

pomeni, da bo otrok obvarovan pred zoboboli. Tudi v Sloveniji je navada, da otroci izpadli

zob nastavijo pod blazino, kjer ga bo domnevno našla miška. Vse to, so različni načini

uporabe prenosne magije-zveza med delom telesa, v tem primeru zobom, in lastnikom zoba se

ohrani tudi po tem, ko človek tega zoba več nima.

7

MAGIJA V FILMIH IN RISANKAH

Mnogokrat se v filmih in tudi risankah pojavljajo

različne oblike magije. Harry Potter je prav gotovo

najbolj znan in tipičen primer filma, ki nam

predstavlja svet magije, čarovnikov in čarovnic. V

filmih o Harry-ju Potter-ju gre predvsem za uporabo

bele in črne magije. Črna magija je konceptualni

sistem,ki poudarja človeške sposobnosti manipuliranja, zla

in napovedovanja naravnemu svetu s pomočjo

paranormalnih ali nadnaravnih  sil.

Izvede se s pomočjo raznih predmetov kot so: zelišča,

magični simboli, ples za priklic duhov,osebni predmeti žrtev, kosti, zemlja ... Izraz bela magija pa

označuje vse magične aktivnosti, ki imajo pozitiven učinek na nas same in okolico ter nam pomagajo

življenje notranje obogatiti in osrečiti. Poenostavljeno povedano, se z belo magijo borimo proti slabi,

črni magiji. V Filmu Harry Potter je mogoče zaslediti razne uroke, čarovnije, magične simbole,

čudežna zelišča, itd …

Kot naslednjo bi izpostavila precej staro risanko »Tales of

the tooth fairy« oziroma »Zobna miška«. Lahko bi rekla, da

je tudi ta risanka na nek, sicer ne tako očiten način,

povezana z magijo, natančneje z magijo stika. Zgodba

namreč temelji na tem, da zobna miška zbira izpadle

mlečne zobke otrok, v zameno za zobe pa jim prinese

darila. Malo prej smo ugotovili, da se prav za tem običajem

skriva verovanje v magijo stika, saj ljudje nastavijo izpadli

zob zato, ker verjamejo, da jih bo to obvarovalo pred zobnimi boleznimi in jim zagotovilo močne

zobe, prav takšne kot jih imajo miši.

Ugotovila sem, da je tudi med Hollywoodskimi filmi kar nekaj takih, v katerih se pojavlja magija.

Možno jo je zaslediti v filmih kot so film Duh, Gospodar prstanov, serija Supernatural, itd … vsi

izmed naštetih filmov, so zelo popularni, zato lahko sklepamo, da magija očitno še dandanes pri

ljudjeh vzbuja določeno mero zanimanja; ne glede na to če govorimo o razvitih ali nerazvitih državah,

o intelektualnih ali manj inteletualnih ljudeh.

8

FRAZERJEVA KRITIKA MAGIJE

Frazer pravi, da usodna zmota magije ni v njeni splošni podmeni o zaporedju dogodkov, ki ga

odrejajo zakoni, temveč v njenem povsem zmotnem pojmovanju narave posameznih zakonov,

po katerih se to zaporedje odvija. Če razčlenimo različne primere simpatetične magije,

vidimo, da gre pri vseh za zmotno uporabo enega ali drugega izmed dveh temeljnih zakonov

mišljenja, namreč za povezovanje idej po podobnosti in povezovanje idej po bližini v prostoru

in času. Slavni antropolog nato zanimivo doda, da so načela povezovanja sama po sebi

imenitna in brez njih človeški um sploh ne bi mogel delovati. Če jih uporabimo pravilno,

dobimo znanost; če jih uporabimo nepravilno pa dobimo magijo, nezakonsko sestro znanosti.

(Frazer 2001, str. 56)

VIRI IN LITERATURA

9

Frazer, J. Zlata veja, raziskave magije in religije I, Ljubljana, Nova revija d.o.o.,

časopisno in založniško podjetje, 2001

Ovsec, D. Slovanska mitologija in verovanje, Ljubljana, Domus, 1991

Kosovel, I. Magija in metamorfoze duha, Ljubljana, ZPS d.o.o, 1993

10