Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
MAGISTRSKO DELO
Katja Matijovc
Maribor, 2018
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
Magistrsko delo
DIDAKTIČNI PRISTOPI PRI POUČEVANJU KULTURNE DEDIŠČINE PRI
POUKU SPOZNAVANJE OKOLJE IN DRUŽBA NA PRIMERU JUVANOVE
HIŠE
Mentorica: Kandidatka:
red. prof. dr. Vlasta Hus Katja Matijovc
Maribor, 2018
Lektorica:
Simona Funtek, prof. slovenskega in nemškega jezika
Prevajalka:
Simona Moličnik, prof. angleškega in nemškega jezika
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici, red. prof. dr. Vlasti Hus, ki me je pri delu usmerjala,
vzpodbujala in strokovno svetovala.
Lepa hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi praktičnega dela in mi pri tem
pomagali, da je bilo le to uspešno izvedeno.
Hvala tudi mojim domačim, ki so me pri mojem šolanju vedno podpirali in mi
pomagali.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Katja Matijovc, roj. 14. 2. 1992 v Slovenj Gradcu, študentka Pedagoške
fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je zaključno delo z
naslovom Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine pri pouku Spoznavanje
okolje in Družba na primeru Juvanove hiše pri mentorici, red. prof. dr. Vlasti Hus
avtorsko delo. V zaključnem delo so viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
PODPIS:
____________________
Maribor, 2018
POVZETEK
Kulturna dediščina nas spremlja v vsakdanjem življenju na vsakem koraku, enkrat
skrita za vogalom stare hiše, drugič opažena na sprehodu po pokrajini. Lahko jo držimo
v rokah kot dobro in zanimivo knjigo, lahko jo občutimo ob poslušanju ljudskih pesmi,
opazovanju starih predmetov. Šege, navade in običaji nas povezujejo z našimi predniki,
njihovimi izkušnjami in njihovimi modrostmi ter nas obvezujejo, da jih predajamo
generacijam, ki prihajajo.
Magistrska naloga z naslovom Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine
pri pouku Spoznavanje okolja in Družba na primeru Juvanove hiše je sestavljena iz
treh delov, ki se med seboj povezujejo. V teoretičnem delu so predstavljena ključna
teoretična izhodišča za razumevanje kulturne dediščine. Namen empiričnega dela je bil
analizirati delovne zvezke od prvega do petega razreda za predmet Spoznavanje okolja
in predmet Družba. Želeli smo raziskati zastopanost različnih aktivnosti učencev
(motorične, izrazne, senzorne, miselne), ki jih vsebujejo delovni zvezki na temo
kulturne dediščine. Rezultati so pokazali, da se delovni zvezki različnih založb glede
aktivnosti ne razlikujejo bistveno. V prvi triadi največ različnih aktivnosti vključuje
založba Mladinska knjiga, pri predmetu Družba pa založba Modrijan. V praktičnem
delu pa smo pripravili dve pripravi za izvedbo kulturno-tehniškega dneva v Juvanovi
hiši za 4. razred. Zapisali smo pripravo za uvodno uro v razredu in pripravo za izvedbo
aktivnosti v Juvanovi hiši. V uvodni uri smo učence na temo kulturne dediščine dobro
pripravili. Nato smo se prestavili do Juvanove hiše, kjer smo si skupaj z gospodarjem
ogledali zunanjost, nato še notranjost. Skupaj z mojstrom iz Luč so učenci izdelali
majhno pleteno košaro iz vrbovih šib.
Ključne besede: kulturna dediščina, aktivnosti učencev, Spoznavanje okolja, Družba,
Juvanova hiša.
ABSTRACT
Cultural heritage follows us in at every step of everyday life. One can find it hidden at
the corner of an old house, or encounter it during a walk through the countryside. One
can hold it in one's hands in the form of a good and interesting book, or feel it while
listening to folk songs and inspecting old items. Manners and customs are a time bridge
connecting us with our ancestors, their experiences and their wisdom. They urge us to
pass them on to the upcoming generations
Master's thesis entitled Didactic approaches to cultural heritage teaching in
Environmental Learning and Society on the case of Juvan`s House consists of three
mutually connected parts. The theoretical part is a presentation of the key theoretical
starting points significant for understanding cultural heritage. The purpose of the
empirical part was to analyse the workbooks used in the subjects Environmental
Learning and Society by the pupils from the first to the fifth grade. Herewith, we
wanted to research how various activities (motor, expressive, sensory and mental
activities) on the topic of cultural heritage are represented in the workbooks. The results
showed that there are no significant differences in terms of the above mentioned
activities among workbooks by different publishing houses. In the first triad, the
Mladinska knjiga Publishing House includes the highest number of different activities,
while at the school subject of Society, the same can be claimed for Modrijan Publishing
House. In the practical part of the thesis, we prepared two lesson plans for the
implementation of a cultural and technical day in Juvan's House for fourth graders. We
wrote the lesson plan for an introductory lesson carried out in the classroom and another
lesson plan for the implementation of the activity in Juvan's House. In the introductory
lesson, pupils were well acquainted with the topic of cultural heritage. Then they went
to Juvan's House, where the master of the house gave them a tour of the exterior and
the interior of the building. With the help of a skilled worker from the village of Luče,
the pupils also made small knit baskets from willow rods.
Keywords: cultural heritage, pupils' activities, Environmental Learning, Society,
Juvan's House.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................. 2
2.1 DEFINICIJA KULTURNE DEDIŠČINE .................................................................................. 2
2.2 DELITEV KULTURNE DEDIŠČINE ....................................................................................... 3
2.2.1 Nematerialna kulturna dediščina ............................................................................. 4
2.2.2 Materialna kulturna dediščina ................................................................................. 4
2.3 OSNOVNI POJMI DEDIŠČINE ........................................................................................... 5
2.3.1 Kdo vse se ukvarja s kulturno dediščino .................................................................. 5
2.4 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NA SLOVENSKEM ........................................................ 7
2.5 NAŠI ODNOSI DO DEDIŠČINE........................................................................................... 8
2.6 IZOBRAŽEVANJE O DEDIŠČINI ......................................................................................... 9
2.6 PROJEKTI O KULTURNI DEDIŠČINI ZA OSNOVNO ŠOLO ................................................ 10
2.6.1 Dnevi evropske kulturne dediščine ........................................................................ 10
2.6.2 DEDI (Digitalna knjižnica naravne in kulturne dediščine na Slovenskem) ............. 12
2.6.3 Spoznaj, varuj, ohrani............................................................................................. 13
2.7 OPREDELITEV KULTURNE DEDIŠČINE V UČNIH NAČRTIH ............................................. 13
2.7.1 Predmet Spoznavanje okolja.................................................................................. 13
2.7.2 Predmet Družba ..................................................................................................... 16
3 PRISTOPI PRI POUČEVANJU KULTURNE DEDIŠČINE ........................... 18
3.1 Izkustveni pouk ............................................................................................................. 18
3.2 Raziskovalni pouk .......................................................................................................... 19
3.3 Projektni pouk ............................................................................................................... 21
4 AKTIVNOSTI UČENCEV ................................................................................ 24
5 JUVANOVA HIŠA LUČE – kulturni spomenik lokalnega pomena ................. 26
5.1 Luče ob Savinji ............................................................................................................... 26
5.2 Zgodovina in obnova hiše ............................................................................................. 27
5.3 Elementi, notranja oprema in stari predmeti v hiši ...................................................... 28
6 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 31
6.1 NAMEN .......................................................................................................................... 31
6.2 RAZISKOVALNI PROBLEM .............................................................................................. 31
6.3 METODOLOGIJA ............................................................................................................ 32
6.3.1 Raziskovalna metoda ............................................................................................. 32
6.3.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................ 32
6.3.3 Postopki zbiranja podatkov .................................................................................... 32
6. 3.4 Postopki obdelave podatkov ................................................................................. 33
6.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ..................................................................................... 33
6.4.1 ANALIZA ZASTOPANOSTI KULTURNE DEDIŠČINE GLEDE AKTIVNOSTI V DELOVNIH
ZVEZKIH ........................................................................................................................... 34
6.4.1.1 Prvi razred ........................................................................................................... 34
6.4.1.2 Drugi razred......................................................................................................... 39
6.4.1.3 Tretji razred ......................................................................................................... 44
6.4.1.4 Četrti razred ........................................................................................................ 50
6.4.1.5 Peti razred ........................................................................................................... 55
Skupna analiza rezultatov vseh analiziranih delovnih zvezkov glede na založbo ........... 61
7 PRAKTIČNI DEL .............................................................................................. 63
7.1 NAMEN .......................................................................................................................... 63
7.2 PRIPRAVE ZA 4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA – NA PRIMERU
JUVANOVE HIŠE .................................................................................................................. 63
7.2.1 PRIPRAVA UVODNE URE V RAZREDU NA KULTURNO-TEHNIŠKI DAN V JUVANOVI
HIŠI .................................................................................................................................. 63
7.2.2 PRIPRAVA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNEVA V JUVANOVI HIŠI .............................. 70
7.2.3 EVALVACIJA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNE V JUVANOVI HIŠI ............................... 82
8 SKLEP ............................................................................................................... 87
LITERATURA ...................................................................................................... 89
PRILOGE .............................................................................................................. 93
KAZALO SLIK
Slika 1: Pozdrav gospodarja pri Juvanovi hiši ........................................................................ 83
Slika 2: Predstavitev »divnika« v hiši ..................................................................................... 84
Slika 3: Predstavitev mize v hiši ............................................................................................. 84
Slika 4:Prikaz oblačil v kamri ................................................................................................. 84
Slika 5: Predstavitev hrama .................................................................................................... 84
Slika 6: Predstavitev košare iz viter ........................................................................................ 85
Slika 7: Prikaz izdelovanja košar in košev .............................................................................. 85
Slika 8: Poskus izdelovanja viter ............................................................................................ 85
Slika 9: Fantje pri nabiranju vrbovih šib ob reki Savinji ........................................................ 85
Slika 10: Učenci pri delu ......................................................................................................... 86
Slika 11: Izdelovanje košarice ................................................................................................ 86
Slika 12: Ponosni lastniki košaric v hiši ................................................................................. 86
Slika 13: Razstava na hodniku OŠ v Lučah ............................................................................ 86
KAZALO TABEL
Tabela 1: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za 1.
razred ...................................................................................................................................... 34
Tabela 2: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za 2.
razred ...................................................................................................................................... 39
Tabela 3: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za 3.
razred ...................................................................................................................................... 44
Tabela 4: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za 4.
razred ...................................................................................................................................... 50
Tabela 5: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za 5.
razred ...................................................................................................................................... 55
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Delitev kulturne dediščine (ZVKDS, 2015) ................................................................. 3
Graf 2: Delitev aktivnosti po Bognarju (1987) ....................................................................... 25
Graf 3: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred ................................ 36
Graf 4: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred .................................. 36
Graf 5: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred ..................................... 37
Graf 6: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred .................................... 37
Graf 7: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 1. razred ................................................. 38
Graf 8: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred ................................ 41
Graf 9: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred .................................. 41
Graf 10: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred ................................... 42
Graf 11: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred .................................. 42
Graf 12: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 2. razred ............................................... 43
Graf 13: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred .............................. 46
Graf 14: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred ................................ 46
Graf 15: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred ................................... 47
Graf 16: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred .................................. 47
Graf 17: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 3. razred ............................................... 48
Graf 18: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Spoznavanje okolja glede na
založbo .................................................................................................................................... 49
Graf 19: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred .............................. 52
Graf 20: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred ................................ 52
Graf 21: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred ................................... 53
Graf 22: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred .................................. 53
Graf 23: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 4. razred ............................................... 54
Graf 24: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred .............................. 57
Graf 25: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred ................................ 57
Graf 26: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred ................................... 58
Graf 27: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred .................................. 58
Graf 28: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 5. razred ............................................... 59
Graf 29: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Družba glede na založbo ......... 60
Graf 30: Skupno število aktivnosti učencev v DZ od 1. do 5. razreda glede na založbo ........ 61
1
1 UVOD
V središču alpske vasice Luče se nahaja več kot 300 let stara Juvanova hiša – kulturni
spomenik lokalnega pomena, ki jo je moj oče podedoval po svoji teti. Kot otroka me
hiša ni preveč zanimala, saj je bila stara in grda, takrat še v razpadajočem stanju. Moji
starši so se odločili, da jo obnovijo. Obnova je potekala v času mojega šolanja in
spomnim se, da sem vsakič, ko sem prišla ob koncu tedna domov, z zanimanjem
spremljala, kako je hiša dobivala novo podobo. Dokončno pa me je prevzela, ko je bila
končana fasada in je hiša zasijala v vsej svoji lepoti. Ker imam možnost, čutim
odgovornost in dolžnost, da bi čim več otrokom približala in predstavila pomembnost
in čarobnost te hiše. Želim, da bi ob ogledu začutili spoštovanje in zanimanje za
kulturno dediščino.
Šolski učbeniki zajemajo nekaj učenčevih aktivnosti na temo kulturne dediščine,
ampak glede na pestrost teme menim, da veliko premalo. Premalo poudarka se daje
izkustvenemu pouku, kjer bi lahko učenci z raznimi aktivnostmi kulturno dediščino
doživeli in občutili. Zato smo načrtovali kulturno-tehniški dan neposredno v Juvanovi
hiši. Namenjen je bil učencem 4. razreda. S svojo lastno aktivnostjo se lahko otroci bolj
vživijo v življenje naših prednikov. Vključila sem tudi pletenje košar iz vrbovih šib, da
bodo znali bolj ceniti ročno izdelane izdelke. Kasneje lahko program obogatimo in
prilagodimo tudi za ostale razrede ter ga s pomočjo kulturnega in turističnega društva
ponudimo šolam kot vodeno ekskurzijo.
V magistrski nalogi sem predstavila ključna teoretična izhodišča za razumevanje
kulturne dediščine. Pregledala sem vse delovne zvezke do 5. razreda za predmet
Spoznavanje okolja in predmet Družba ter analizirala zastopanost aktivnosti učencev
na temo kulturne dediščine. Nazadnje pa sem še pripravila, izvedla in evalvirala
kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 DEFINICIJA KULTURNE DEDIŠČINE
Dediščina je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot: »1
premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina;
dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino 2. kar je prevzeto iz
preteklosti: kulturna dediščina« (SSKJ, 2014, str. 119).
Med pregledom literature smo ugotovili, da dediščino in kulturno dediščino različni
avtorji definirajo podobno, vendar ne povsem enako, v nadaljevanju navajamo nekaj
primerov.
a) Dediščina
David Lowenthal (1996) je definiral dediščino kot nekaj zavezujočega. Nekaj
kar dobimo, če to hočemo ali ne, in če je še tako neprijetna, se ji ne moremo odpovedati.
Dediščina določa našo identiteto, nas opredeljuje kot družbena bitja. Zaradi dediščine,
ki si jo delimo z drugimi, smo pripadniki določene skupnosti, družine ali naroda
(Jezernik, 2010).
Jogan (2008) pa meni, da dediščina prvotno zajema nepremičnine, zlasti zemljo,
ki jo oseba (dedič) podeduje od prednikov. Kasneje pa ta izraz dobi nove poudarke in
širši značaj ter preseže zgolj materialni okvir, saj se v vedno večji meri uporablja za
označitev simbolov, vrednot, življenjskih vzorcev in pravil, izkušenj, ustvarjalnosti in
del, ki so njihov rezultat.
b) Kulturna dediščina
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS, 2015) kulturno
dediščino opredeljuje kot dokaze in vire človeške kulture in zgodovine, ne glede na
njihov razvoj, izvor in ohranjenost (materialna, snovna dediščina), ter s tem povezane
kulturne dobrine (nematerialna, nesnovna dediščina).
3
International Council on Monuments and Sites (ICOMOS, 2002) kulturno
dediščino opredeljuje kot izraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in ga prenaša
iz roda v rod v nematerialni ali stvarni obliki.
Prott in O´Keefe pa pojasnjujeta kulturno dediščino kot pričo zgodovine, ki
omogoča pogled v človekova življenja (Forrest C. , 2010).
Kobolt podobno opisuje kulturno dediščino kot izraz ali zastopanje kulturne identitete
v družbi v določenem času, medtem ko Loulanski opredeljuje kulturno dediščino kot
kulturo in pokrajino, ki jo neka skupnost prenaša v prihodnost in narodu predstavlja
določeno identiteto in pripadnost (prav tam).
2.2 DELITEV KULTURNE DEDIŠČINE
Kulturno dediščino delimo na materialno in nematerialno. Materialna dediščina zajema
vse tisto, kar je fizično občutljivo – zgradbe, spomeniki, slike, predmete. Nematerialna
dediščina pa zajema neopredmetene dejavnosti, kot so glasba, ples, literatura, verski
obredi itd. (Rabeeh, Zuraini, Aswati, & Nor Hashimah, 2017).
Graf 1: Delitev kulturne dediščine (ZVKDS, 2015)
4
2.2.1 Nematerialna kulturna dediščina
Med nematerialno ali z drugim imenom nesnovno kulturno dediščino uvrščamo
spretnosti, znanja, šege in navade, vrednote in prepričanja, kot jih uresničujejo in
zaznavajo ljudje, povezani z uporabo, razumevanjem, ustvarjanjem in posredovanjem
kulturne dediščine sedanjim in prihodnjim rodovom (ZVKDS, 2015).
Nosilci nesnovne dediščine so lahko posamezniki, skupine ali skupnosti. Pomembno
je, da nosilci dediščino prepoznajo, ohranijo, definirajo in jo prenesejo na mlajše
rodove. Za ohranjanje nematerialne dediščine se nosilci povezujejo z različnimi
društvi, posamezniki in strokovnimi institucijami (Pukl, 2012).
Bogata raznolikost nesnovne dediščine se v Sloveniji kaže v različnih navadah in
šegah, znanju, izrazih in veščinah (Pukl, 2012).
2.2.2 Materialna kulturna dediščina
K materialni (snovni) dediščini uvrščamo posamezne stavbe, območja, skupine stavb,
predmete in zbirke predmetov (ZVKDS, 2015).
Stavbna dediščina je sredstvo nenadomestljivih kulturnih, družbenih, duhovnih in
gospodarskih vrednot (Delak Koželj, 2005). K njej prištevamo stavbe, vključno s
pripadajočim okrasjem, opremo, napeljavami in pripadajočimi zemljišči, druge grajene
sestave, naselja in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin
(ZVKDS, 2015).
Stavbno dediščino razvrščamo na:
stavbe: vse stavbe ali grajeni sestavi, z izrazitim arheološkim, zgodovinskim,
znanstvenim, umetniškim, tehniškim ali družbenim pomenom;
območja: stvaritve narave in človeka, delno zazidane površine, ki so dovolj
prepoznavne in enovite, da so prostorsko določljive in imajo arheološki,
zgodovinski, znanstveni, umetniški, tehniški ali družbeni pomen;
5
skupine stavb: skupine podeželskih ali mestnih stavb, z izrazitim arheološkim,
zgodovinskim, znanstvenim, umetniškim, tehniškim ali družbenim pomenom,
ki so med seboj dovolj povezane, da sestavljajo prostorsko določljive enote
(ZVKDS, 2015).
Arheološka dediščina so vsi predmeti, ostaline in vsakršni človeški sledovi iz
preteklih obdobij v zemlji, na površju, v vodi. Njihovo proučevanje in ohranjanje
prispeva k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva. Vsi sledovi so povezani z
naravnim okoljem, saj je arheološko raziskovanje glavni vir podatkov (prav tam).
Kulturna krajina so razločljiva, posebna območja zemeljskega površja, čigar
prostorske ureditve in značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja
človeških in naravnih dejavnikov. Širši pomen predstavljata izraza integralna
dediščina in območja nacionalne prepoznavnosti (prav tam).
Integralno dediščino oblikujejo enote človekove narave ali okolja, v katerem
se prepletajo prvine kulturne in naravne dediščine, katerih vrednost povečuje
genetska, funkcionalna oziroma vsebinska povezanost in soodvisnost le-teh (prav
tam).
Območja nacionalne prepoznavnosti vključujejo reprezentativne in
prepoznavne dele slovenske krajine. Za ta območja je značilna velika gostota
kulturne dediščine, ki tvorijo prepoznavno kulturno krajino (prav tam).
2.3 OSNOVNI POJMI DEDIŠČINE
2.3.1 Kdo vse se ukvarja s kulturno dediščino
Naloga konservatorja – restavratorja je fizično ohranjanje dediščine za prihodnje in
sedanje generacije. S svojim delom omogoča razumevanje dediščine v smislu
zgodovinskega in estetskega pomena ter njene fizične celovitosti (Šubic Prislan, 2010).
Konservacija so vse dejavnosti in ukrepi, ki varujejo materialno kulturno dediščino.
Skupaj zajema tri ukrepe, in sicer preventivno konservacijo, kurativno konservacijo ter
6
restavriranje. Vsi trije ukrepi morajo upoštevati fizične lastnosti in pomen predmeta
kulturne dediščine (prav tam).
Preventivna konservacija so vse dejavnosti in ukrepi, ki preprečujejo
propadanje in izgubo materialne dediščine. Izvaja se v okoljih, kjer je opažen
tak predmet ali skupina predmetov, ne glede na njihovo stanje in starost. Gre za
posredne ukrepe in dejavnosti, saj le-ti ne posegajo v snov in strukturo
predmeta, torej videza ne spreminjajo (prav tam).
Kurativna konservacija zajema dejavnosti, ki se izvajajo na predmetih, da bi
ustavili škodljive procese ali da bi strukturo predmeta utrdili. Ta dejavnost se
izvaja, ko opazimo, da so predmeti v zelo slabem stanju, in ugotovimo, da lahko
v kratkem času propadejo (prav tam).
Restavriranje obsega dejavnosti neposrednega izvajanja na posameznih
stabilnih predmetih, z namenom, da predmet bolje razumemo, lahko ga tudi
lažje uporabimo. Dejavnosti se izvajajo takrat, kadar je predmet zaradi
propadanja ali preteklih predelav izgubil del svoje funkcije ali vrednosti.
Skratka, dejavnosti temeljijo na spoštovanju originalnega materiala (prav tam).
Delo etnologov – konservatorjev je v primerjavi z etnologom specifično, saj se ne
ukvarjajo le z upravnim delom varstva, ampak v prostoru in okolju raziskujejo kulturno
dediščino in sodelujejo z njenimi nosilci, ki svojega okolja pogosto ne sprejemajo ali
se z njim ne identificirajo. Tako je njihovo delo usmerjeno tudi v izobraževanje
uporabnikov in lastnikov kulturne dediščine (Tercelj Otorepec & Koželj, 2013).
Arheologi se ukvarjajo z zgodovinskim proučevanjem preteklosti z uporabo
materialnih ostankov, kot so orodja, stavbe (ruševine) in keramika. Sodelujejo pri
izkopavanjih, beležijo podatke o najdbah in konzervirajo najdene predmete (Zavod RS
za zaposlovanje, 2010).
Etnologija je veda, ki preučuje način življenja in ljudsko kulturo vseh poklicnih in
socialnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti. Poglavitna skrb etnologov je
etnološka dediščina (posebna zvrst kulturne dediščine). Narodopisna ali etnološka veda
7
proučuje tehnološko, materialno in širšo humanistično vrednost kulturne dediščine
(Zavod RS za zaposlovanje, 2010).
Najpomembnejše vodilo zgodovinarja je ugotavljanje zgodovinske resnice, saj mu
zgodovina ni dostopna kot objektivno dejstvo, ampak le toliko, kolikor je razvidno iz
sledi, ki jih imenujemo zgodovinski viri. Zgodovina je mozaik dopolnjujočih drobcev
spoznanj človeške preteklosti, ki jih zgodovinarji skrbno oblikujejo na podlagi
preverjanja virov (Zavod RS za zaposlovanje, 2010).
2.4 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NA SLOVENSKEM
Kulturno dediščino varujemo zaradi več razlogov. Kulturna dediščina je dragoceni vir
zgodovinskih dejstev, ki jih z ustrezno rabo in varovanjem prenašamo na naslednje
rodove, ki nato ljudem predstavlja glavni pomen kulturne in nacionalne identitete.
Njenega razvojnega in gospodarskega potenciala se vse bolj zavedajo tako mednarodne
organizacije kot tudi posamezne države, ki varstvu kulturne dediščine namenjajo vse
več pozornosti, saj jim zagotavlja trajnost gospodarske rasti v državi in skupnosti
(Goluža, 2014).
»O sodobnem varstvu kulturne dediščine lahko govorimo šele od sedemdesetih let 20.
stoletja dalje« (Delak Koželj, 2005). Takrat se je v mednarodnem političnem in
strokovnem okolju poleg izraza kulturni spomenik začel uveljavljati tudi izraz kulturna
dediščina. Le-ta je svojo uveljavitev dosegel z objavo Konvencije o varstvu svetovne
naravne in kulturne dediščine, Unesco 1972. Bistveni poudarek konvencije obstaja v
dejstvu, da pomeni izguba ali poškodovanje vsakega primerka naravne ali kulturne
dediščine siromašenje dediščine vsega človeštva (Delak Koželj, 2005).
Zavod za varstvo kulturne dediščine v Sloveniji (ZVKDS) je leta 2013 praznoval 100-
letnico obstoja. V Avstro-ogrski monarhiji je bila na tedanjem Kranjskem v sklopu
centralne komisije na Dunaju ustanovljena prva ustanova za varstvo kulturnih
spomenikov (Jogan, 2008).
8
Varstvo kulturne dediščine v Sloveniji ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta
2008, ki določa, da država ščiti premično in nepremično kulturno dediščino in ureja
njeno varstvo z določanjem odgovornosti samoupravnih skupnosti in države (Aralica,
Čebela, Jerman, & Kovač, 2012).
V Sloveniji je bil leta 2003 vzpostavljen register žive kulturne dediščine, ki beleži
nesnovno kulturno dediščino Republike Slovenije. Register združuje nosilce, ki danes
skrbijo, da ustna izročila, jezik in izrazi, družbene prakse, uprizoritvene umetnosti,
praznovanja in rituali, prakse in znanja o svetu in naravi ter tradicionalne obrtne veščine
živijo in se prenašajo na naslednje generacije (Jerin, 2014).
2.5 NAŠI ODNOSI DO DEDIŠČINE
Odnosov do dediščine je veliko, najpogostejši pa so:
romantično-nostalgični odnos,
negativni odnos,
tržni ali ekonomski odnos,
strokovni odnos (Bogataj, 1992).
Romantično-nostalgični odnos je najbolj razvejan. Sem lahko prištevamo
najrazličnejše oblike vznesene zamaknjenosti, oblikovanje stereotipov (npr. tipična
hiša, dnevna soba, jed …), pretirane čustvene reakcije, vzgojo in izobraževanje (doma
in v šoli), diaspore (odnos, ki je pogost med tistim delom našega naroda, ki živi zunaj
meja Slovenije) ter folklorizem. Do takih pojavov prihaja tudi, ko se predstavitve
določene dediščine ne zastavijo celovito, z vidika več strok, in se pristaja na
enostranskih strokovnih odločitvah.
Negativni odnos do dediščine je prisoten v različnih zvezah in oblikah. Le-ta je lahko
negativen zaradi nepoznavanja in popolne odsotnosti zavesti o njenem sodobnem
pomenu. Zaradi nepoznavanja je negativen odnos povezan z odsotnostjo prave metode
za komunikacijo med dediščino, njenimi konsumenti, nosilci in stroko. Nadalje se pri
številnih posameznikih negativni odnos pojavlja zato, ker odvračajo vse, kar je
9
povezano s preteklostjo. Elemente dediščine v bivalni in kulinarični kulturi, notranji
opremi in še katere posamezniki pogosto ocenjujejo kot svet zaostalosti. Z izredno
nizko stopnjo zavesti o dediščini lahko označimo tudi ravnanja na gradbiščih, ob raznih
javnih delih, ki so povezana z arheološkimi izkopavanji. Veliko je primerov, kjer se ob
izkopu kakšne posode ali zidu ali česa drugega ne pove nikomur in se dela naprej.
Najbolj ekstremna negativna oblika do dediščine je tudi časovno najstarejša. Povezana
je s politiko in ideologijo, ki je v posameznih spomenikih videla gmotne dokaze, kar je
bilo treba uničiti – požigale so se cerkve, požigali in rušili gradovi …
Tržni ali ekonomski odnos ima bogato zgodovino, saj trgovanje s »starinami« sega
daleč v zgodovino. V današnjem času je tržni odnos močno v ospredju. Ne gre le za
trgovanje, ampak za številne oblike le-tega. Zbiranje različnih predmetov, nakupi stavb
ali celo gradov so postali splošna modna poteza tako po svetu kot tudi pri nas. Danes
ne moremo več govoriti toliko o modi, ampak kar o načinu življenja, ki se vedno bolj
ozira na preteklost, torej k dediščini.
Strokovni odnos uokvirja tri skupine pojmov: varovanje in dokumentiranje,
raziskovanje in odkrivanje ter prezentacija ali predstavitev. Cela vrsta strok se ukvarja
z vprašanji kulturne in naravne dediščine. Vse te pa združuje varstvo kulturne in
naravne dediščine kot vede ali bolje rečeno skupek ved (Bogataj, 1992).
2.6 IZOBRAŽEVANJE O DEDIŠČINI
Pomembno je, da se javnost zaveda ohranjanja dediščine in jo prenaša na mlajše
generacije že v osnovnih šolah, kjer se izobraževanju o dediščini daje vedno več
pozornosti. Šole so uradni mehanizmi, ki spodbujajo trajnostno ohranjanje dediščine.
Znanja o dediščini v šoli ne smemo podcenjevati, saj je na nivoju, naši učenci pa so
tisti, ki so odgovorni za ohranjanje le-te. Ta izobrazba jih spodbuja, da se aktivno
udejstvujejo pri procesih ohranjanja dediščine. Skozi proces učenja se učencem ne želi
posredovati samo znanje, ampak tudi občutek, da je to njihovo, da pripada njim.
Posledično se jim nakaže tudi odgovornost za dediščino. Tako lahko lažje razumejo,
10
od kod so prišli in jim dediščina predstavlja tudi nekakšen vodnik, smernice za
prihodnost (Rabeeh, Zuraini, Aswati, & Nor Hashimah, 2017).
2.6 PROJEKTI O KULTURNI DEDIŠČINI ZA OSNOVNO ŠOLO
2.6.1 Dnevi evropske kulturne dediščine
Dnevi evropske kulturne dediščine so integriran projekt Evropske komisije in Sveta
Evrope, obe instituciji sta odgovorni za program na evropski ravni. Leta 2008 sta po
skupni odločitvi, da dasta programu močnejšo razsežnost, projekt prenovili in na novo
usmerili (Kneubhler, 2011).
Projekt so zelo dobro sprejeli v vseh 49 državah, ki so članice Evropske kulturne
konvencije. Dneve evropske kulturne dediščine organizirajo vsako leto, največkrat ob
koncu septembra, in sicer na razpisano temo. Izberejo jo na nacionalni ravni v državah
članicah. V okviru tega projekta pa je tudi projekt za osnovno šolo, imenovan
Dediščina gre v šolo (prav tam).
Cilji projekta:
Ozaveščanje in spodbujanje čim večjega števila ljudi k ohranjanju spomenikov, zgradb
v njihovem okolju, kamor jim pogosto ne uspe pritegniti veliko obiskovalcev. Cilj
prireditve je tudi spodbujanje in opozarjanje ljudi določene države na pestrost in lepoto
dediščine, ki so jo zapustila pretekla stoletja. Prav tako se zavzemajo za boljše
poznavanje programov, politik, izkušenj in znanja, potrebnih pri varstvu kulturne
dediščine (prav tam).
Po petindvajsetih letih, po prvi prireditvi v Franciji, ti cilji še vedno veljajo, je pa tudi
nekaj novih, in sicer so zdaj usmerjeni tudi v (prav tam):
krepitev zavedanja javnosti o posebnih zvrsteh dediščine, ki se
mogoče ne skladajo s tradicionalnimi predstavami o
pomembnih političnih in verskih znamenitostih – katedralah,
opatijah, gradovih, mestnih hišah itd.;
11
opozarjanje prebivalstva na kompleksnost posebnih vidikov
varstva, ohranjanja in ponovne rabe določenih zgradb;
združevanje večjega števila tudi zelo različnih partnerjev v
skupnem projektu, in sicer po zaslugi organizatorja Dnevov
evropske kulturne dediščine v vseh sodelujočih državah v istem
obdobju;
uporabljanje prireditve za ustvarjanje trajnih orodij za krepitev
zavesti javnosti skozi vse leto (Kneubuhler, 2011, str. 6).
Sloves Dnevov evropske kulturne dediščine je potrebno izkoristiti in z njimi
uresničevati načela, ki so jih v evropskem okviru na konvenciji tudi potrdili
(Kneubuhler, 2011), in sicer:
razvijanje občutka »dediščinske skupnosti« v Evropi, ki
temelji na prepoznavanju specifične dediščine in zavezi, da
jo bomo promovirali;
spodbujanje prebivalcev Evrope, da izrazijo večplastno
kulturno pripadnost, in spodbujanje, da se identificirajo s
posebno dediščino svoje regije ali skupnosti in tudi s
skupno dediščino Evrope;
spodbujanje in razumevanje dediščine kot dodane vrednosti
za medkulturni dialog in trajnostni razvoj za posameznike
in družbo (Kneubuhler, 2011, str. 6).
Projekt Dnevi evropske kulturne dediščine veliko pripomore k doseganju celostnega
pristopa upravljanja kulturne dediščine v vseh državah. Ta pristop upošteva potrebo,
da mora v procesu »dedovanja« javnost sodelovati, in sicer od prepoznave dediščine
do razvoja s pomočjo varstva ter po potrebi tudi obnove (Kneubuhler, 2011).
Načela za organiziranje Dnevov evropske kulturne dediščine, ki veljajo v vseh
vključenih državah:
12
priredijo se vsako leto v mesecu septembru,
odpirajo tudi spomenike in območja dediščine, ki so javnosti navadno zaprta,
vključujejo lahko obiske območij in spomenikov, ki so za javnost sicer odprta, a v
okviru tega projekta organizirajo poseben voden ogled, razstave, koncerte …( kar
se razlikuje od navadnega programa),
če je le možno, je vstop brezplačen, sicer mora biti vstopnina nižja od običajne,
računa se le odraslim, prošnje za prispevke obiskovalcev mora spremljati razlaga,
organizirane dejavnosti morajo spodbujati udeležbo mladih in družin,
naslov 'Dnevi evropske kulturne dediščine' je obvezen za vse države in
organizacije, povezane s prireditvijo,
logotip je potrebno vključiti v vse promocijske dokumente,
isto geslo za vse države: 'Evropa, skupna dediščina',
nad vsemi spomeniki ali območji dediščine mora biti izobešena zastava z logotipom
(prav tam).
Navedena načela že kar nekaj let dokazujejo, da jih lahko prilagodimo vsem
organizacijam in regijam. Upoštevanje le-teh bo pomagalo mednarodno utrditi
razsežnost projekta, udeležencem pa dati občutek pripadnosti skupnosti skupnih
vrednot in usode, ki jo imenujemo Evropa (prav tam).
2.6.2 DEDI (Digitalna knjižnica naravne in kulturne dediščine na Slovenskem)
Portal Digitalna knjižnica naravne in kulturne dediščine omogoča spletni dostop do
smiselno in jasno urejenih digitalnih vsebin kulturne in naravne dediščine v Sloveniji.
Portal zajema objekte premične kulturne dediščine ter tudi značilnosti naravne in
nepremične kulturne dediščine. Na portalu torej najdemo značilnosti slovenskih krajev
in regionalnih območij, ki se vežejo na folkloro in običaje, arhitekturo ter tudi na
naravne značilnosti pokrajine, rastlin, kamnin, dreves, živali, vodovja in podobno
(Jerele idr., 2010).
13
2.6.3 Spoznaj, varuj, ohrani
S projektom Spoznaj, varuj, ohrani je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(ZVKDS) stopil korak naprej s sistematično vzgojo mlajših populacij, ki na izviren
način spoznajo delo, vizije, poslanstvo, cilje in strokovnjake, ki so v službi kulturne
dediščine. Slabo razumljivi pojmi, kot so kulturni spomenik, restavrator, arheološko
območje in še bi lahko naštevali, v otroških očeh oživijo. Dijaki in učenci se naučijo
prepoznavati, videti ter gledati kulturno dediščino in njeno vrednost. Poti do širjenja
znanja so različne: vodeni sprehodi po vaseh in mestih, ustvarjalne delavnice,
predavanja, ogledi restavratorskih ateljejev itd. Ustvarjalci projekta se prilagodijo
željam, zahtevam posameznih skupin ter seveda rednemu pedagoškemu programu.
Bistvo projekta je povezano z izhodiščem, da kar znamo videti in prepoznati, tudi
spoštujemo in cenimo ter varujemo in ohranimo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na
izbiro primerne metodologije dela, s katero vzbudimo zanimanje pri mlajši populaciji
(Antonić, Spoznaj, varuj, ohrani, 2013).
Cilji projekta so, da otroci oblikujejo pozitiven odnos do dediščine, da se naučijo
dediščino prepoznati, videti, spoznati ter da začutijo željo po povezovanju z njo in po
ohranjanju le-te. Učenci povezujejo različna znanja, razvijajo estetsko kvaliteto in
soustvarjajo kulturno sedanjost (Antonić, Naravna in kulturna dediščina, 2015).
2.7 OPREDELITEV KULTURNE DEDIŠČINE V UČNIH NAČRTIH
2.7.1 Predmet Spoznavanje okolja
Predmet Spoznavanje okolja zajema spontano raziskovanje otroškega sveta ter
odkrivanje soodvisnosti in prepletenosti v procesih in pojavih v naravnem in
družbenem okolju. Pri pouku se predznanje iz neposrednih izkušenj v okolju ali iz
medijev poglablja in razširja. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s
katerimi spoznavamo svet. Vsebine so prepletene iz več znanstvenih področij – tako
tehničnih in naravoslovnih kot družboslovnih (Krnel, in drugi, 2011).
14
V učnem načrtu za predmet Spoznavanje okolja je v poglavju Splošni cilji zapisano:
»Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih
in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano
ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.«
(Krnel, in drugi, 2011, str. 5)
Že v tem splošnem cilju najdemo povezavo z naravno kulturno dediščino, saj nas in
naše zanamce spodbuja k ohranjanju naravnega okolja. Prav v tem poglavju pa so
navedene tudi kompetence za vseživljenjsko učenje, ki se med seboj povezujejo,
dopolnjujejo in poglabljajo. S področjem kulturne dediščine je najbolj povezana ena
kompetenca, in sicer »kulturna zavest in izražanje«, ki je pogosto vključena tudi pri
predmetu Spoznavanje okolja.
V prvi triadi je kulturna dediščina vpeta v tri tematske sklope, in sicer v sklop:
Čas
Skupnost
Okoljska vzgoja (Krnel, in drugi, 2011)
Vsebini z naslovom Moja preteklost ter Življenje ljudi v preteklosti iz tematskega
sklopa Čas se obravnavata v 1. in 2. razredu, kjer sta opredeljena naslednja dva cilja:
»Znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je
bilo življenje v preteklosti drugačno.« (Krnel, in drugi, 2011, str. 7)
»Spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana,
obleka, delo, prevoz).« (prav tam)
V tretjem razredu pa se pod vsebino Zapuščina naših prednikov pojavita naslednja dva
cilja:
»Poznajo pomen dediščine.« (prav tam)
»Spoznajo in vrednotijo spremembe v svojem kraju na podlagi različnih
virov.« (prav tam)
15
V tematskem sklopu Skupnost se pojavijo cilji, povezani s kulturno dediščino v
drugem razredu, in sicer:
»Znajo poimenovati nekaj praznikov, ki jih praznujemo v Sloveniji
(lokalnih in državnih), in jih razlikovati glede na njihovo povezanost s
kulturno, versko in državotvorno tradicijo.« (Krnel, in drugi, 2011, str. 14)
V tretjem razredu pa je zapisan cilj:
»Spoznajo pestrost praznovanj doma in po svetu (osebna, lokalna, verska,
državna, mednarodna praznovanja).« (prav tam)
V tematskem sklopu Okoljska vzgoja je zapisan cilj, ki velja za vse tri razrede skupaj,
in sicer:
»Znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju
okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo.« (Krnel, in drugi, 2011, str.
17)
Pri minimalnih standardih, ki so potrebni za napredovanje učencev, je za prvo triado
zapisano:
»Pozna pomen dediščine, prepozna različne pisne, materiale in ustne vire
informacij, preko katerih širi in pridobiva znanje o preteklosti.« (Krnel, in
drugi, 2011, str. 20)
»Pozna pomen različnih praznovanj.« (prav tam)
V didaktičnih priporočilih, ki se dotaknejo tudi medpredmetnega sodelovanja, se
kulturna dediščina pojavi v povezavi:
SPO in ŠPO, kjer se znanja prepletajo pri ljudskih plesih in pohodništvu (skrb
za okolje in dediščino) ter
SPO in GUM pri izvajanju ljudskih pesmi, plesa in igranju glasbil (Krnel, in
drugi, 2011, str. 28).
16
2.7.2 Predmet Družba
Namen in poudarek predmeta je spoznavanje razmerij med naravo, posameznikom in
družbenim okoljem. Družba je predmet, ki zajema cilje s področja sociologije,
geografije, etnologije, zgodovine, ekonomije, psihologije … Pri predmetu gre za
razširitev in nadgradnjo vsebin, ciljev in dejavnosti, ki jih učenci spoznajo v prvi triadi
pri predmetu Spoznavanje okolja (Budnar, in drugi, 2011).
V poglavju Splošni cilji je zapisan glavni cilj, ki nam v grobem nakaže, kaj učenci pri
predmetu Družba razvijajo na temo kulturne dediščine:
»Razumevanje o svojem družbenem, kulturnem in naravnem okolju v času in
prostoru.« (Budnar, in drugi, 2011, str. 5)
V 4. in 5. razredu je kulturna dediščina vpeta v tri vsebinske sklope, in sicer:
Ljudje v družbi
Ljudje v prostoru
Ljudje v času
V vsebinskem sklopu Ljudje v družbi se pojavi naslednji cilj:
»Razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas,, bonton, vsakdanjik,
prazniki, šege, navade idr.).« (Budnar, in drugi, 2011, str. 7)
V tematskem sklopu Ljudje v prostoru in Ljudje v času najdemo cilj, pri katerem
morajo učenci vrednotiti urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi,
varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine.
V tem tematskem sklopu za 4. razred najdemo tudi vsebino z naslovom Sledovi
preteklosti, kjer se učenci izobrazijo o kulturnozgodovinskih spomenikih, osebnostih
idr. ter o naravni in kulturni dediščini.
Pri tem pa uresničijo naslednji cilj:
»Spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/domače pokrajine in
razumejo, zakaj morajo skrbeti zanjo.« (Budnar, in drugi, 2011, str. 9)
17
V 5. razredu pa sta v vsebinskem sklopu Slovenija – lega in značilnosti naslednja dva
cilja:
»Spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti, posebnosti in
sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno
dediščino.« (Budnar, in drugi, 2011, str. 9)
»Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja
tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.).« (Budnar, in drugi, 2011,
str. 10)
V standardih znanja so predpisani tudi minimalni standardi, ki jih mora učenec za
napredovanje dosegati.
Učenec:
našteje državne praznike,
zna opisati nekaj naravnih, družbenih in kulturnih značilnosti domače pokrajine
in naravnih enot Slovenije,
zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim,
pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po
Sloveniji (Budnar, in drugi, 2011, str. 11).
V didaktičnih priporočilih se v okviru medpredmetnih povezav kulturna dediščina
pojavi v povezavi:
DRU in GUM (glasba za praznike, šege, glasbena kulturna dediščina …),
DRU in LUM (šege, navade, kulturni spomeniki, muzeji, galerije, domača obrt
…),
DRU in ŠPO (spoznavanje ljudskih plesov idr.) (Budnar, in drugi, 2011).
18
3 PRISTOPI PRI POUČEVANJU KULTURNE DEDIŠČINE
Šola naj bi učencem omogočila ustvarjalno mišljenje, vrednotenje, ravnanje in
doživljanje. To so pomembne podlage za kasnejše reševanje različnih problemov v
življenju. Težava ni v tem, da je problemov vedno več, ampak da jih ne znamo oziroma
jih nismo sposobni reševati. V kolikor se bomo z različnimi problemi srečevali že v
šolskih klopeh, jih bomo vešči reševati v svojem življenju (Blažič, Ivanuš Grmek,
Kramar, & Strmčnik, 2003).
3.1 Izkustveni pouk
Izkustvo simbolizira neko preteklo delovanje in njegov pomen, ni le pasivni spomin,
ampak ozaveščeno znanje, ki je pomembno za orientacijo v sedanjosti in prihodnosti.
Izkustveno učenje neposredno povezuje izkušnje, opazovanje, spoznavanje in ravnanje
v neločljivo celoto.
Izkustveni pouk je pomemben del poučevanja, saj prinaša veliko pozitivnih učinkov.
Pri učencih se tako krepijo intelektualne sposobnosti, notranja motivacija ter želja po
učenju in odkrivanju novega. Znanje učencev je posledično boljše, saj se teorija
povezuje s prakso in tako učenci snov bolje razumejo (Hus & Korban Črnjavič, 2009).
Marentič-Požarnik navaja glavna načela izkustvenega učenja, ki so: pri učenju je
pomemben proces in ne produkt, pri učenju novega je potrebno upoštevati obstoječa
znanja, učenje je sestavljeno iz razmišljujočega opazovanja dogajanja in aktivnega
poseganja v svet, učenje je proces ustvarjanja znanja, učenje povezuje procese
čustvovanja, percepcije, razmišljanja in delovanja (Golob, 2001).
K osrednjim metodam po Marentič – Požarnik uvrščamo: igre in simulacije kot
predstavitve posameznih izsekov človekove izkušnje, strukturirane naloge in vaje,
skupinske interakcije, igre vlog, metode sproščanja in telesno gibanje, opazovanje
procesa, »notranje gledanje« oziroma fantaziranje in klasične metode (Golob, 2001).
19
Faze izkustvenega učenja:
1. načrtovanje (upoštevamo pripravljenost učencev),
2. uvodna faza (podamo jasna navodila in ustvarimo prijetno vzdušje),
3. faza aktivnosti (pozorno spremljanje procesa),
4. faza analize (usmerjamo z vprašanji),
5. faza povzetka (dogajanje povežemo s cilji, teorijo, kako dobljeno uporabiti tudi v
drugem okolju),
6. faza evalvacije (kaj je bilo dobro, slabo, predlogi za izboljšavo) (Golob, 2001).
3.2 Raziskovalni pouk
Didaktični proces, pri katerem se učenci usposabljajo za raziskovanje, je raziskovalni
pouk. Proces je učinkovitejši, če ga izvajamo sistematično in načrtno, da si zastavimo
jasne cilje in naloge, ki jih želimo doseči ter določimo ali predvidimo načine in poti, ki
vodijo do njih (Cencič & Cencič, 2002).
Z raziskovalnim poukom pri učencih krepimo željo, radovednost po opazovanju in
raziskovanju, omogočamo razširjanje in poglabljanje znanja ter iščemo možnosti za
nadaljnjo uporabo pridobljenega znanja (Kobal, 1992).
Tuji avtorji pravijo, da raziskovanje prinaša pomembno vlogo v izobraževanju
znanosti. Raziskovalno učenje je osredotočeno na učenčevo raziskovanje kot gonilo za
učenje. Poučevanje v tej smeri se vrti okoli problemov in vprašanj. Zelo pomembna
elementa tega raziskovanja pa sta komunikacija in praktično delo (Löfgren, Schoultz,
Hultman, & Björklund, 2013).
20
Raziskovanje je učni proces, kjer je potrebno upoštevati naslednja didaktična načela:
življenjskost (izbiramo življenjske probleme, ki so učencem blizu oziroma so
dostopni in povezani z njihovimi izkušnjami),
doživljanje (doživljanje je pomembno, saj spodbuja učenčevo željo in
radovednost po znanju),
primernost (raziskovanje naj bo po obsegu in vsebini primerno starosti ter
znanju učencev),
akceleracija (ali načelo spodbujanja, eno pomembnejših načel, saj zahteva, da
zahtevnost problema in učna vsebina presegata trenutni miselni nivo in znanje
učencev),
konkretnost in nazornost (pomeni konkretno navedbo dogodkov in dogajanj pri
raziskovanju ter nazoren prikaz s pomočjo slik, predmetov, grafov …),
znanstvenost (ravno raziskovalni proces učencem približa znanost, učitelj mora
biti na to dobro pripravljen – slediti mora razvoju znanosti, poznati dejstva,
načela, pojave, trditve, dokaze, zakone, upoštevati znanstveno resnico in ne
kršiti stvarno-logične pravilnosti),
ekonomičnost in racionalnost (to načelo nas varuje pred tratenjem časa, velikim
tveganjem, negotovim iskanjem in nesistematičnim znanjem) (Cencič &
Cencič, 2002).
Pri šolskem raziskovanju izstopa načelo življenjskosti, saj tako samo po sebi spodbuja
raziskovalno dejavnost. Problem raziskovanja naj bo občuten, živ, povezan z
otrokovim doživljanjem in okoljem (prav tam).
Pri raziskovalnem pouku učenci izpolnjujejo in pridobivajo različne veščine sklepanja,
posploševanja, napovedovanja, sporočanja, dela s podatki, merjenja, opazovanja,
urejanja in razvrščanja ter zastavljanja raznih vprašanj (Gostinčar Blagotinšek, 2013).
Vloga učenca, mladega raziskovalca, je opredeljena v organizacijski strukturi. Z
raziskovanjem se učencem odpira možnost za učinkovito, aktivno in uspešno osvajanje
21
novega znanja. Učenci osvajajo načine in poti za pridobivanje novega znanja, hkrati pa
jim je omogočeno, da raziskujejo probleme življenjskega okolja in so z njimi razumsko
in čustveno povezani. Zelo pomembna je tudi javna predstavitev rezultatov dela, saj
omogoča, da se učenci prilagodijo dolžnostim, ki jih kasneje čakajo v družbi (Kobal,
1992).
Za kvalitetno raziskovalno delo učencev ima največ zaslug učitelj, saj delo organizira
in vodi. Njegova vloga je zelo pomembna, ko učenci pridobivajo prve izkušnje. Učitelj
izbere metode izvedbe, postopke dela ter organizira razdelitev dela in nalog med člane
skupine, pri čemer pa mora upoštevati starost in razvojno stopnjo otrok (Kobal, 1992).
Faze raziskovalnega pouka po mnenju Krnela (2007) izpeljemo po naslednjih stopnjah:
PREDSTOPNJA – glede na učne cilje učitelj izbere problem in opredeli
raziskovalno področje.
1. Kaj o pojavu, snovi ali objektu, ki jih bomo raziskovali, že vemo (predznanje
učencev)?
2. Kaj bomo raziskovali (preprosto raziskovalno vprašanje)?
3. Načrt raziskave (načrtujemo, kako bomo zapisovali meritve in opažanja)
4. Poskusi, opazovanja, meritve (učenci izvajajo opazovanja in poizkuse)
5. Ugotovitve (predstavitev odgovora na raziskovalno vprašanje in dobljenih
rezultatov)
6. Sporočanje (poročanje o ugotovitvah, raziskavi in vrednotenje dela)
(Ivanuš Grmek, Čagran, & Sadek , 2009)
3.3 Projektni pouk
K didaktičnim strategijam uvrščamo tudi projektni pouk, ki presega okvire klasičnega
pouka, saj nima časovne, prostorske, organizacijske in vsebinske omejenosti.
Vključimo ga lahko v pouk ali izven pouka. Učenci pri projektnem pouku raziskujejo
22
in spoznavajo zaokroženo učno temo, ki jo imenujemo projekt (Ivanuš Grmek, Čagran
Branka, & Sadek, 2009).
Bistvo projektnega pouka je reševanje širšega raziskovalnega problema, ki povezuje
vsebine različnih strok. Tema projekta je po navadi vzeta iz življenja (primer: kulturna
dediščina v domačem kraju). Upoštevati moramo, da problem ustreza učenčevim
sposobnostim, zmožnostim in interesom ter da ga je mogoče raziskati v dosegljivih
okoliščinah (Cencič & Cencič, 2002).
Pri projektnem pouku učitelj vodi učence skozi učni proces, pri čemer uresničuje
vzgojno-izobraževalne cilje in naloge, ki si jih je zastavil z učenci na začetku izvajanja
projekta. Med samim potekom projekta učitelj usmerja, pomaga in spodbuja učence pri
izvajanju aktivnosti in učenju. Torej se učenci ob posredni učiteljevi pomoči učijo
samostojno in tako prihajajo do neposrednih in boljših spoznanj in znanja (Novak s
sodelavco, 1990).
Projektno delo je sistematično in načrtno raziskovanje, kjer cilji določajo organizacijo
in pogoje dela (število udeležencev, trajanje, prostor, metode in sredstva) (Cencič &
Cencič, 2002).
Novak s sodelavci (1990) navaja pomembne značilnosti projektnega pouka, zaradi
katerih se le-ta kvalitativno razlikuje od tradicionalnega pouka.
Te značilnosti so: poudarek na učenju kot procesu, odprtost, združenost, sodelovanje,
poudarek na izkustvenem učenju, upoštevanje sposobnosti, potreb in interesov
učencev, načrtovana in ciljno usmerjena aktivnost, ki jo izvajajo učenci, tema iz
vsakdanjega življenja in problemski pristop.
Projektno delo poteka po več ali manj ustaljenih stopnjah. Cencičevi (2002) sta potek
razdelili na pet stopenj.
1. Izbira problemske naloge
Pobudo za izbiro teme dajejo učenci, šolske oblasti, različne
organizacije in učitelji. Sledi diskusija o predlaganih temah, glede
skladnosti z učnim načrtom, oblike dela, izbira pripomočkov, trajanja in
23
drugih pogojev. Tako s diskusijo omejimo in opredelimo problem
naloge.
2. Izdelava osnutka in izvedbenega načrta
Izbrano problemsko nalogo razčlenimo na delne naloge, oblikujemo
cilje, oblike, metode in tehnike dela. Predvidimo trajanje, sodelovanje,
pravila komuniciranja, zaporedje dela in razpoložljiva didaktična
sredstva.
Izdelava izvedbenega načrta temelji na osnutku. Potrebno je jasno
določiti cilje, deliti naloge učencem, jih razdeliti v skupine, se
dogovoriti o načinu sestajanja, usklajevanja in poteku dela.
3. Izvajanje
Gre za najdaljšo in glavno etapo. Učenci se lotijo svojih nalog
(opazovalnih, eksperimentalnih, študijskih), pri čemer se med seboj
usklajujejo, povezujejo in sodelujejo. V te namene se organizirajo
srečanja, kjer se učenci posvetujejo, izmenjujejo izkušnje ter preverjajo
opravljeno delo.
4. Sklepni del
Delo se zaključi s projektnim poročilom. Lahko je prikazano grafično,
pisno ali kako drugače.
5. Poročanje in vrednotenje
Učenci poročajo o poteku raziskovalnega dela in o doseženih rezultatih.
Vse skupaj pa se sklene z vrednotenjem, ki obsega rezultate raziskave.
Vrnemo se k izbiri vsebine, analizi posameznih faz, vrednotenju poteka
dela, usklajevanju etap, k raziskovalnim tehnikam itd.
24
4 AKTIVNOSTI UČENCEV
Velik problem pri pouku je pomanjkanje aktivnosti učencev med poukom. Takoj ko
otrok začne hoditi v šolo, ga hočemo navaditi na nek red in disciplino ter zahtevamo,
naj miruje, torej naj bo neaktiven, naj posluša in gleda, kaj dela učitelj, naj ne postavlja
neumestnih vprašanj, naj ne sprašuje brez dviga roke, ampak čaka, da ga učitelj pokliče,
da izrazi svoje mnenje. Zlasti so prepovedane razne fizične aktivnosti in tako je vsako
premikanje med poukom kršenje reda. Brez dovoljenja je prepovedan tudi govor med
učenci, mogoč je izključno med učiteljem in učencem (Bognar, 1987).
Učenčeva aktivnost pri obdelavi nove snovi naj bo kar najtesneje povezana z gradivom,
ki ga učenec uporablja. Namreč takšna aktivnost je primerna. Če učenec med poukom
počne nekaj, kar se z njegovo snovjo ne povezuje, pravimo, da je aktivnost neprimerna
(Bognar, 1987).
Temeljni pogoji učne aktivnosti:
usposobljenost učitelja,
intrizična motivacija,
jasni učni cilji,
razvitost delovnih navad,
sproščeno delovno ozračje,
dobra in pestra organizacija dela,
upoštevanje izkušenj in predznanja učencev,
individualizacija,
povezanost znanja, pouka in življenja,
problemski pouk,
raznolike učne oblike dela,
racionalnost učne snovi,
sodobna učna tehnologija in aktivne metode poučevanja, ki omogočajo učenje
z iskanjem in delovanjem v neposrednem stiku z učno vsebino (Blažič, Ivanuš
Grmek, Kramar, & Strmčnik, 2003).
25
Po Bognarju (1987) delimo aktivnosti v štiri skupine – motorične (pisanje, risanje,
izdelovanje, skiciranje, igra vlog), senzorne (gledanje, poslušanje, tipanje, vohanje,
okušanje), miselne (naštevanje, napovedovanje, poimenovanje, pojasnjevanje,
povezovanje, prepoznavanje, primerjanje, razvrščanje, sklepanje, sodelovanje,
opisovanje) in izrazne (odgovarjanje na vprašanja, pogovarjanje, poročanje,
pripovedovanje, spraševanje).
Graf 2: Delitev aktivnosti po Bognarju (1987)
Pomembno je ustrezno prepletanje in upoštevanje vseh vrst učne aktivnosti. Res je, da
je miselna aktivnost pri pouku in učenju v ospredju, ampak brez ostalih aktivnosti
zmore zelo malo. Ravno tako so tudi ostale aktivnosti brez miselne aktivnosti slepe
(Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar, & Strmčnik, 2003).
Praviloma je aktivnost ciljno in zavestno naravnano dejanje človeka, sestavljeno iz
raznovrstnih psihofizičnih sestavin (prav tam).
Učenje in poučevanje najbolje uspevata, če je angažirana celotna učenčeva in učiteljeva
osebnost, če so optimalno aktivirane vse njune temeljne psihofizične zmožnosti (prav
tam).
AKTIVNOSTI
ZAVEDNE
ZAZNAVANJE
DELOVANJE
MOTORIČNO
IZRAZNO
SENZORNO
MISELNO
NEZAVEDNE
26
5 JUVANOVA HIŠA LUČE – kulturni spomenik lokalnega pomena
5.1 Luče ob Savinji
Luče so čudovita alpska vas, turistično zelo zanimiva in tudi v tem pomenu kar dobro
razvita (Videčnik, 1990). Vas, župnija in občina Luče leži na zahodnem bregu Zgornje
Savinjske doline in je od Ljubljane oddaljena 75 km, od Celja 58 km in Mozirja, ki je
center doline, 23 km (Petek, 2007). Gručasto naselje je utesnjeno med Dleskovško
planoto in Raduho na dveh prodnih terasah v globoki, razširjeni dolini Savinje, ob
izlivu Lučnice (Badovinac, 1997).
Kraj ima svojo pošto, zdravstveno postajo, gostinsko in trgovsko mrežo, v okolici pa
številne turistične kmetije. Šola je v kraju že od leta 1873. Krajevna skupnost zajema
poleg samih Luč hribovske zaselke in šteje okrog 1650 prebivalcev. Luče so središče
za planinske poti in izlete v bližnje zaselke, kjer še gojijo razne stare šege in običaje
(Videčnik, 1990).
Luče se v listinah prvič zasledijo leta 1241. Nekoč je bilo zelo razvito trženje z lesom,
saj je zelo gozdnato območje poleg kmetijstva predstavljalo glavni vir dohodka.
Gozdni delavci tega območja so bili zelo znani tudi daleč v drugih deželah, saj so tam
iskali kruh. Predvsem pa so tu živeli siloviti »rižmojstri«, ki so skrbeli za gradnjo riž s
planin, po njih so spravljali v dolino velike količine posekanega lesa (Videčnik, 1990).
5.1.1 Legenda o nastanku Luč – Žalik žene v Lučah
Zakaj se kraj imenuje Luče, pa nam občani predstavijo z zgodbo, ki pravi:
»Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste frate. Po teh fratah pa so žalik
žene z Raduhe planine pasle ovce. Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po
vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjo svetile
po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko pa so se tamkaj naselili ljudje in si na fratah
zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino ter se skrile v zijavko. Le ovce
so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številnejših ovac ni bilo v vsej dolini
27
ob Savinji. V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, ker jih niso mogle
najti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče (Kunaver, 2008).
5.2 Zgodovina in obnova hiše
Juvanova hiša – kulturni spomenik lokalnega pomena – spada med najstarejše hiše na
območju občine Luče. Raziskovalci ugotavljajo, da pisni viri iz franciscejskega
katastra iz leta 1825 in letnica 1825, vrezana na vratih v kamro v prvem nadstropju, ne
določajo njene resnične starosti. Stavbne podrobnosti, zlasti razkrita baročna poslikava,
so dovolj trden dokaz, da jo uvrščamo vsaj v sredino 18. stoletja (Deu, 2014).
Hišo so postavili s slemenom pravokotno na dvigajoč teren, ki so ga spretno in dobro
izkoristili za oblikovanje ter izdelavo delno vkopane kleti. Kletni zidovi, ki v širino
merijo 80 centimetrov so med seboj povezani z obočnimi kamnitimi stropi. Zidovi v
pritličju pa so nekoliko ožji, v širino merijo 60 centimetrov. Oboji so izdelani iz kamna,
pridobljenega v okolici. Za stene v zgornjih nadstropjih in celotno strešno konstrukcijo
s kritino (skodlami) pa so uporabili kakovosten domači les – macesen in smreko.
Predvidevajo, da je bila hiša v 19. stoletju nadzidana in je dobila današnjo podobo. V
zgornjih nadstropjih so lesene stene nadomestile zidane, prav tako so nekatere stavbne
podrobnosti prilagodili takratnemu »sodobnemu času«, kar kaže, da so bili lastniki
gospodarsko močni in kulturno napredni. V prvi polovici 20. stoletja je hiša doživela
nekaj arhitekturno obnovitvenih posegov – predelava črne kuhinje, zamenjava lesene
kritine z opečnato. Skratka celotna posest in njen življenjski utrip sta se zaradi hitrega
razvoja, povezanega z industrijsko proizvodnjo, močno in hitro spreminjala (Deu,
2014).
Današnji lastnik je mogočno stavbo podedoval po svoji teti (Deu, 2014). Ker je ni
potreboval za bivanje svoje družine, je dediščina kmalu postala predmet razprav o njeni
prihodnosti. Rušenje, najpreprostejša in med Slovenci najbolj razširjena rešitev, se
lastniku ni zdela primerna, saj je v tej hiši preživel tudi del svojega otroštva (Deu,
2014).
28
Prenovo je družina s pomočjo strokovnjakov iz zavoda začela leta 2006 in še vedno ni
povsem končana, saj je hiša ogromna – poleg kleti ima še tri nadstropja. Pred začetkom
del so dve leti urejali zgolj dokumentacijo. Nato so najprej zamenjali streho, saj je stara
puščala, kletne prostore so morali zaščititi pred vlago. Hiša je zaradi potresa v Ljubljani
konec 19. stoletja imela razpoko, zato so jo ustrezno prenovili. Sledila je napeljava
sodobne inštalacije, tako na primer talno gretje omogoča, da notranjosti ne kazijo
radiatorji. Stara notranja okna so obnovili, za krušno peč pa je lastnik nabral pečnice
na drugih kmetijah (Cvirn, 2014).
Lastnik priznava, da je bila obnova na začetku duhomorna, ko pa so se na zunaj začeli
kazati prvi znaki prenove in ko je omet zasijal s posebno poslikavo, je dobil še več
veselja. Veliko družina naredi tudi sama, saj sta pri hiši že desetletja doma žaga in
mizarska dejavnost. Zaradi tega se niso ustavili le pri zunanji prenovi, ampak so uredili
tudi notranjost, kot je izgledala nekoč. Pri tem so si pomagali s starimi kosi pohištva,
ki so jih drugje zavrgli, sami pa so jih s pomočjo domačih mojstrov restavrirali. Prvo
nadstropje ima vso potrebno opremo, kakršno so nekoč imele kmečke hiše. Zgornje
nadstropje pa so uredili moderno – v njem so starinske sobe in apartmaji, ki jih
oddajajo. Za napovedane skupine se lastnik obleče v stara oblačila, zaigra na
harmoniko ter pripravi voden ogled, ki lahko vključuje tudi degustacijo domačih dobrot
in šilce žganja iz stare vzidne omarce (Cvirn, 2014).
Mogočno družinsko drevo na steni ob vhodu pove, da je bil nekoč v Juvanovi hiši doma
trden rod. Pri Juvanu se reče hiši že od leta 1695 (prav tam).
5.3 Elementi, notranja oprema in stari predmeti v hiši
Kmečka hiša je imela klet, črno kuhinjo, vežo, hišo in kamro. V črni kuhinji so kuhali
in okajevali meso. Obedovali so v hiši ali veži. V hiši je bila krušna peč, miza s stoli in
klopmi ter omara. V steni je bila vzidana leva (ali divnik), ki je služila za razsvetljavo.
Na stenah so visele družinske fotografije in nabožne slike. V steno so bile vzidane
omarice za shrambo drobnih predmetov. V kamri sta spala gospodar in gospodinja.
Otroci so spali v hiši v postelji ali na krušni peči, starejši otroci pa tudi na podstrešju.
29
Stranišče »na štrbunk« je bilo zunaj, zato ga je pozimi večkrat zametel sneg. Zraven
kmečke hiše spada tudi hlev, kjer so imeli živali, krmo in ostale pripomočke (Zupančič,
2014).
Krušna peč
Osnovni in najpomembnejši element kmečkega prostora je krušna peč s klopjo
(Peršolja Hohnec, 1996). To je zaprto kurišče, ki se nakuri iz sosednjega prostora (veže,
kuhinje) (Baš, 2004). Krušna peč je pomembna zaradi njene funkcije in prav tako tudi
dekoracije prostora, saj daje poseben čar in je bistveni element, ki ločuje meščanske
prostore od kmečkih (Peršolja Hohnec, 1996).
Mize in stoli
Praviloma so mize in stole začeli uporabljati šele konec 19. stoletja. Uporabljali so
sprva le klopi, stol je bil v hiši najprej samo eden – rezerviran za gospodarja. Klopi so
bile zelo različne, nekatere s križnimi naslonjali in likovno izrezljane, nekatere
enostavno izdelane. Ponekod pa so imeli tudi skrinje, kjer so shranjevali oblačila. Te
se žal niso ohranile (Peršolja Hohnec, 1996).
Božji kot
Starejši mu pravijo tudi »bočkov kot«. Nahaja se med dvema oknoma v diagonalnem
nasprotju krušne peči. Tako kot krušna peč je tudi božji kot še danes nepogrešljiv
element v »hiši« starejših hiš. Prezentiran je dokaj različno, glavni motiv je razpelo s
Kristusom, pod njim pa po navadi stoji vogalna polička s cvetjem ali drugim nabožnim
okrasjem (Peršolja Hohnec, 1996).
Vzidne omarce
Vzidne omarce sodijo k izvirnemu stenskemu okrasju, hkrati pa so tudi pohištveni
elementi (Peršolja Hohnec, 1996).
Skrinje
Najstarejša vrsta pohištva (z ohranjenimi zgledi iz starega Egipta) je zabojasta skrinja
s pokrovom. Evropske najstarejše skrinje so bile izdolbene iz drevesnega debla.
30
Skrinje so uporabljali za shranjevanje oblačil ter tudi dragocenosti. Tiste, ki so
uporabljali kot blagajne, pa so bile opremljene z dokaj zapletenimi ključavnicami.
Slaba plat pri skrinjah je bila, da so težko dosegli stvari, shranjene na dnu (Forrest T. ,
1997).
Predalniki
Predalniki so bili okrasna in uporabna vrsta pohištva, ki so se po slogu zelo razlikovali
– od razkošnih z bronom okovanih komod do preprostih izbočenih predalnikov. Vsi so
stregli svojemu namenu – shranjevanju, bili pa so tudi pokazatelj lastnikovega položaja
in okusa (Forrest T. , 1997).
Nečke
Preden so testo za kruh vstavili v peč, so ga dali vzhajat v nečke v topel kuhinjski kot
(Forrest T. , 1997).
31
6 EMPIRIČNI DEL
6.1 NAMEN
V magistrski nalogi želimo raziskati zastopanost različnih aktivnosti učencev, ki jih
vsebujejo delovni zvezki od prvega do petega razreda na temo kulturne dediščine pri
predmetu Spoznavanje okolja in predmetu Družba.
6.2 RAZISKOVALNI PROBLEM
6. 2. 1 Raziskovalna vprašanja
Kakšna je zastopanost opredeljenih aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za
prvi razred osnovne šole?
Kakšna je zastopanost opredeljenih aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za
drugi razred osnovne šole?
Kakšna je zastopanost opredeljenih aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za
tretji razred osnovne šole?
Kakšna je zastopanost opredeljenih aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za
četrti razred osnovne šole?
Kakšna je zastopanost opredeljenih aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za
peti razred osnovne šole?
Koliko raznolikih aktivnosti učencev se pojavi v delovnih zvezkih za predmet
Spoznavanje okolja (od 1. do 3. razreda)?
Koliko raznolikih aktivnosti učencev je v delovnih zvezkih za pouk Družba
(4. in 5. razred)?
32
6.3 METODOLOGIJA
6.3.1 Raziskovalna metoda
Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja.
6.3.2 Raziskovalni vzorec
V raziskovalni vzorec smo zajeli delovne zvezke za predmet Spoznavanje okolja (od
prvega do tretjega razreda) in predmet Družba (za četrti in peti razred). V raziskavo
smo vključili dvajset delovnih zvezkov. Za vsak razred smo analizirali štiri delovne
zvezke različnih založb. Izbrane založbe so Rokus, Modrijan, DZS in Mladinska
knjiga.
6.3.3 Postopki zbiranja podatkov
Postopki zbiranja podatkov temeljijo na analizi dokumentov – kvalitativni tehniki.
Delovne zvezke smo analizirali na podlagi določenih kriterijev.
Za kriterije smo zbrali aktivnosti, ki jih Bognar (1987) deli v štiri skupine - motorične,
senzorne, miselne in izrazne. Vsaki od teh skupin sem določila nekaj najznačilnejših
manjših aktivnosti ter tako analizirala delovne zvezke.
6.3.3.1 MOTORIČNE AKTIVNOSTI pisanje, risanje, izdelovanje,
skiciranje, igra vlog
6.3.3.2 SENZORNE AKTIVNOSTI gledanje, poslušanje, tipanje, vohanje,
okušanje
6.3.3.3 IZRAZNE AKTIVNOSTI odgovarjanje na vprašanja, pogovarjanje,
poročanje, pripovedovanje, spraševanje
6.3.3.4 MISELNE AKTIVNOSTI naštevanje, napovedovanje,
poimenovanje, pojasnjevanje, povezovanje, prepoznavanje, primerjanje,
razvrščanje, sklepanje, sodelovanje, opisovanje
33
6. 3.4 Postopki obdelave podatkov
Rezultati so predstavljeni tabelarično in grafično. Podatke smo obdelali na nivoju
deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije).
6.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Za vsak razred smo naredili preglednico, ki zajema aktivnosti učencev v delovnih
zvezkih in delovne zvezke štirih različnih založb. Če delovni zvezek vsebuje določeno
aktivnost, smo to označili s + in če je ne, z -. Za vsako skupino aktivnosti smo rezultate
prikazali z grafom in besedno interpretirali.
34
6.4.1 ANALIZA ZASTOPANOSTI KULTURNE DEDIŠČINE GLEDE
AKTIVNOSTI V DELOVNIH ZVEZKIH
6.4.1.1 Prvi razred
Tabela 1: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za
1. razred
VRSTE
AKTIVNOSTI
DEJAVNOSTI
V DELOVNIH
ZVEZKIH
LILI
IN
BINE
1
Bilo je
nekoč
OKOLJE
IN JAZ 1
Stara hiša
DOTIK
OKOLJA
1
Bilo je
nekoč
RAZISKUJEM
IN
RAZMIŠLJAM
1
Bilo je nekoč
MOTORIČNE
pisanje - - + -
risanje - - + -
skiciranje - - - -
izdelovanje - - + +
igra vlog - - - -
SKUPNO 0 0 3 1
SENZORNE
gledanje + + + +
poslušanje + + + +
tipanje - - + +
vohanje - - + +
okušanje - - - -
SKUPNO 2 2 4 4
odgovarjanje
na vprašanja
- - + +
35
IZRAZNE pogovarjanje + - - +
poročanje + - - -
pripovedovanje - - - +
spraševanje + - + +
SKUPNO 3 0 2 4
MISELNE
naštevanje - - - -
napovedovanje - - - -
poimenovanje + + + +
pojasnjevanje - - - +
povezovanje - - - -
prepoznavanje + + + +
primerjanje - + + -
razvrščanje - + + +
sklepanje - - - +
sodelovanje - - + +
opisovanje - - - +
SKUPNO 2 4 5 7
Legenda: vsebuje aktivnost: +, ne vsebuje aktivnosti: -
36
Motorične aktivnosti
Graf 3: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred
Največ izbranih motoričnih aktivnosti zajema delovni zvezek Dotik okolja 1, in sicer
tri. Raziskujem in razmišljam 1 zajema eno aktivnost. Ostala dva delovna zvezka pa ne
zajemata nobene izbrane aktivnosti.
Senzorne aktivnosti
Graf 4: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred
Štiri od petih senzornih aktivnosti zajemata delovna zvezka Dotik okolja 1 in
Raziskujem in razmišljam 1. Po dve aktivnosti pa vsebujeta delovnika Lili in Bine 1 in
Okolje in jaz 1.
LILI IN BINE 1 OKOLJE IN JAZ 1 DOTIK OKOLJA 1RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 1
Nizi1 0 0 3 1
00,5
11,5
22,5
33,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Motorične aktivnosti v DZ
LILI IN BINE 1 OKOLJE IN JAZ 1 DOTIK OKOLJA 1RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 1
Nizi1 2 2 4 4
0
1
2
3
4
5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Senzorne aktivnosti v DZ
37
Izrazne aktivnosti
Graf 5: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred
Največ, tj. štiri izrazne aktivnosti vključuje delovni zvezek Raziskujem in razmišljam
1, eno manj, torej tri aktivnosti, pa Lili in Bine 1. Dotik okolja 1 zajema dve aktivnosti
in Okolje in jaz ne zajema nobene.
Miselne aktivnosti
Graf 6: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred
Najmanj, le dve od enajstih miselnih aktivnosti v pouk vključuje delovni zvezek Lili
in Bine 1. Okolje in jaz 1 vključuje štiri, Dotik okolja 1 pet in največ Raziskujem in
razmišljam 1, ki jih zajema sedem.
LILI IN BINE 1 OKOLJE IN JAZ 1 DOTIK OKOLJA 1RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 1
Nizi1 3 0 2 4
0
1
2
3
4
5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Izrazne aktivnosti v DZ
LILI IN BINE 1 OKOLJE IN JAZ 1 DOTIK OKOLJA 1RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 1
Nizi1 2 4 5 7
0
2
4
6
8
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Miselne aktivnosti v DZ
38
Povzetek
Graf 7: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 1. razred
Delovni zvezki na temo kulturne dediščine v prvem razredu ne vsebujejo veliko
raznolikih aktivnosti za učence. Največ, in sicer šestnajst od šestindvajsetih aktivnosti
vključuje delovni zvezek Raziskujem in razmišljam 1. Sledi mu Dotik okolja 1 s
štirinajstimi aktivnostmi, Lili in Bine 1 s sedmimi in Okolje in jaz 1 s komaj šestimi
različnimi aktivnostmi.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Lili in Bine 1 Okolje in jaz 1 Dotik okolja 1 Raziskujem in
razmišljam 1
Motorične aktivnosti 0 0 3 1
Senzorne aktivnosti 2 2 4 4
Izrazne aktivnosti 3 0 2 4
Miselne aktivnosti 2 4 5 7
Skupaj aktivnosti 7 6 14 16
39
6.4.1.2 Drugi razred
Tabela 2: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za
2. razred
VRSTE
AKTIVNOSTI
DEJAVNOSTI
V DELOVNIH
ZVEZKIH
LILI IN
BINE 2
Stari
predmeti
OKOLJE
IN JAZ 2
Izba in
soba
DOTIK
OKOLJA
2
Bilo je
nekoč
RAZISKUJEM
IN
RAZMIŠLJAM
2
Časovni trak
MOTORIČNE
pisanje + + + -
risanje + + - +
skiciranje + + - +
izdelovanje - - - +
igra vlog - - - -
SKUPNO 3 3 1 3
SENZORNE
gledanje + + + +
poslušanje + + + +
tipanje - - - +
vohanje - - - +
okušanje - - - +
SKUPNO 2 2 2 5
IZRAZNE
odgovarjanje
na vprašanja
+ + + -
pogovarjanje + + + +
40
poročanje + + + +
pripovedovanje + + + -
spraševanje + + + +
SKUPNO 5 5 5 3
MISELNE
naštevanje + - + -
napovedovanje - + - -
poimenovanje + + + +
pojasnjevanje + + + -
povezovanje + + - +
prepoznavanje + + + +
primerjanje + + + +
razvrščanje + + + -
sklepanje + + + -
sodelovanje + - + +
opisovanje + + + -
SKUPNO 10 9 9 5
Legenda: vsebuje aktivnost: +, ne vsebuje aktivnosti: -
41
Motorične aktivnosti
Graf 8: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred
Skoraj vsi delovni zvezki vsebujejo po tri motorične aktivnosti, le eden (Dotik okolja
2) vključuje le eno, in sicer zgolj aktivnost pisanja.
Senzorne aktivnosti
Graf 9: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred
Vsi delovni zvezki zajemajo dve ključni senzorni aktivnosti - gledanje in pisanje. Pri
večini pa sta to tudi edini, ki ju sklop vsebuje. Le eden delovni zvezek (Raziskujem in
razmišljam 2) zajema vse razpoložljive, in sicer skoraj nikoli vključene aktivnosti
tipanja, vohanja in okušanja (otroci pečejo kruh).
LILI IN BINE 2 OKOLJE IN JAZ 2 DOTIK OKOLJA 2RZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 2
Nizi1 3 3 1 3
00,5
11,5
22,5
33,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Motorične aktivnosti v DZ
LILI IN BINE 2 OKOLJE IN JAZ 2 DOTIK OKOLJA 2RZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 2
Nizi1 2 2 2 5
0
1
234
5
6
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Senzorne aktivnosti v DZ
42
Izrazne aktivnosti
Graf 10: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred
Trije delovni zvezki vsebujejo vseh pet izraznih aktivnosti, eden (Raziskujem in
razmišljam 2) pa vsebuje le tri, saj ne vsebuje pripovedovanja in odgovarjanja na
vprašanje.
Miselne aktivnosti
Graf 11: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred
Največ miselnih aktivnosti vsebuje delovni zvezek založbe Rokus, in sicer deset od
enajstih. Delovna zvezka Okolje in jaz 2 in Dotik okolja 2 vsebujeta vsak po devet
LILI IN BINE 2 OKOLJE IN JAZ 2 DOTIK OKOLJA 2RZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 2
Nizi1 5 5 5 3
0
12
3
4
56
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Izrazne aktivnosti v DZ
LILI IN BINE 2 OKOLJE IN JAZ 2 DOTIK OKOLJA 2RZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 2
Nizi1 10 9 9 5
0
2
46
810
12
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Miselne aktivnosti v DZ
43
aktivnosti, delovni zvezek Raziskujem in razmišljam 2 pa vsebuje le pet miselnih
aktivnosti.
Povzetek
Graf 12: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 2. razred
Delovni zvezek Lili in Bine 2 vsebuje največ različnih aktivnosti na temo kulturne
dediščine, in sicer dvajset. Le eno manj, devetnajst, jih zajema delovni zvezek Okolje
in jaz 2. Naslednji s sedemnajstimi aktivnostmi je delovni zvezek Dotik okolja 2.
Najmanj raznolikih aktivnosti pa vsebuje delovni zvezek Raziskujem in razmišljam 2,
in sicer šestnajst od šestindvajset.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Lili in Bine 2 Okolje in jaz 2 Dotik okolja 2 Razis. in razm. 2
Motorične aktivnosti 3 3 1 3
Senzorne aktivnosti 2 2 2 5
Izrazne aktivnosti 5 5 5 3
Miselne aktivnosti 10 9 9 5
Skupaj aktivnosti 20 19 17 16
44
6.4.1.3 Tretji razred
Tabela 3: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za
3. razred
VRSTE
AKTIVNOSTI
DEJAVNOSTI
V DELOVNIH
ZVEZKIH
LILI IN
BINE 3
Dediščina
OKOLJE
IN JAZ 3
Na gradu
DOTIK
OKOLJA
3
Bilo je
nekoč
RAZISKUJEM
IN
RAZMIŠLJAM
3
Zapuščina naših
prednikov
MOTORIČNE
pisanje + + + +
risanje - - - -
skiciranje - + + -
izdelovanje + - - -
igra vlog - - - -
SKUPNO 2 2 2 1
SENZORNE
gledanje + + + +
poslušanje + + + +
tipanje - - - -
vohanje - - - -
okušanje - - - -
SKUPNO 2 2 2 2
IZRAZNE
odgovarjanje
na vprašanja
+ + + +
pogovarjanje + + + +
45
poročanje + + + -
pripovedovanje + + + -
spraševanje + + + +
SKUPNO 5 5 5 3
MISELNE
naštevanje + - + -
napovedovanje - - + -
poimenovanje + + + +
pojasnjevanje + + + -
povezovanje - - + -
prepoznavanje + + + +
primerjanje - - + +
razvrščanje + - + -
sklepanje + + + +
sodelovanje - - + -
opisovanje + + + -
SKUPNO 7 5 11 4
Legenda: vsebuje aktivnost: +, ne vsebuje aktivnosti: -
46
Motorične aktivnosti
Graf 13: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred
Trije delovni zvezki vsebujejo dve od petih izbranih motoričnih aktivnosti. Delovni
zvezek Raziskujem in razmišljam 3 pa vsebuje zgolj eno, in sicer aktivnost pisanja.
Senzorne aktivnosti
Graf 14: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred
Vsi delovni zvezki imajo vključene aktivnosti gledanja in poslušanja. Nobeden pa ne
zajema aktivnosti tipanja, vohanja in okušanja.
LILI IN BINE 3 OKOLJE IN JAZ 3 DOTIK OKOLJA 3RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 3
Nizi1 2 2 2 1
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Motorične aktivnosti v DZ
LILI IN BINE 3 OKOLJE IN JAZ 3 DOTIK OKOLJA 3RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 3
Nizi1 2 2 2 2
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Senzorne aktivnosti v DZ
47
Izrazne aktivnosti
Graf 15: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred
Trije delovni zvezki zajemajo vseh pet izbranih izraznih aktivnosti. Delovni zvezek
založbe DZS pa zajema le tri od petih.
Miselne aktivnosti
Graf 16: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred
Največ oziroma vse izbrane miselne aktivnosti vsebuje delovni zvezek Dotik okolja 3.
Lili in Bine 3 zajema sedem aktivnosti, Okolje in jaz 3 pet aktivnosti ter najmanj
Raziskujem in razmišljam 3, in sicer štiri aktivnosti.
LILI IN BINE 3 OKOLJE IN JAZ 3 DOTIK OKOLJA 3RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 3
Nizi1 5 5 5 3
0
12
3
4
56
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Izrazne aktivnosti v DZ
LILI IN BINE 3 OKOLJE IN JAZ 3 DOTIK OKOLJA 3RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 3
Nizi1 7 5 11 4
0
2
468
10
12
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Miselne aktivnosti v DZ
48
Povzetek
Graf 17: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 3. razred
Največ različnih aktivnosti učencev na temo kulturne dediščine vsebuje delovni zvezek
Dotik okolja 3. Sledita mu Lili in Bine 3 s šestnajstimi aktivnostmi in Okolje in jaz 3 s
štirinajstimi. Najmanj, le deset aktivnosti, pa vsebuje delovni zvezek Raziskujem in
razmišljam 3.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Lili in Bine 3 Okolje in jaz 3 Dotik okolja 3 Razis. in razmi. 3
Motorične aktivnosti 2 2 2 1
Senzorne aktivnosti 2 2 2 2
Izrazne aktivnosti 5 5 5 3
Miselne aktivnosti 7 5 11 4
Skupaj aktivnosti 16 14 20 10
49
Povzetek izbranih aktivnosti učencev, ki prevladujejo v delovnih zvezkih za predmet
Spoznavanje okolja (1., 2., 3. razred) glede na izbrano založbo
Graf 18: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Spoznavanje okolja glede
na založbo
Največ različnih aktivnosti učencev v delovne zvezke od prvega do tretjega razreda za
predmet Spoznavanje okolja vključuje založba Mladinska knjiga. Od 78 izbranih jih
vključuje 51. Ostale založbe zajemajo nekoliko manj aktivnosti, in sicer Rokus 43,
DZS eno manj in založba Modrijan le 39 aktivnosti učencev.
0
10
20
30
40
50
60
Rokus (SPO) Modrijan (SPO) Mladinska knjiga
(SPO)
DZS (SPO)
Motorične aktivnosti 5 5 6 5
Senzorne aktivnosti 6 6 8 11
Izrazne aktivnosti 13 10 12 10
Miselne akivnosti 19 18 25 16
Skupaj aktivnosti 43 39 51 42
50
6.4.1.4 Četrti razred
Tabela 4: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za
4. razred
VRSTE
AKTIVNO-
STI
DEJAVNOSTI
V DELOVNIH
ZVEZKIH
RADOVE
DNIH PET
Kulturna
dediščina
DRUŽBA 4
Naravna in
kulturna
dediščina
DRUŽBA
IN JAZ 1
Varujemo
našo
skupno
dediščino
NAŠA
DRUŽBA
4
Dediščina
je
zapuščina
naših
prednikov
MOTORIČNE
pisanje + + + +
risanje - - - -
zbiranje - - - -
skiciranje - - - -
igra vlog - - - -
SKUPNO 1 1 1 1
SENZORNE
gledanje + + + +
poslušanje + + + +
tipanje - - - -
vohanje - - - -
okušanje - - - -
SKUPNO 2 2 2 2
odgovarjanje
na vprašanja
- - + +
51
IZRAZNE pogovarjanje - - + +
poročanje - - + -
pripovedovanje - - + -
spraševanje - - + -
SKUPNO 0 0 5 2
MISELNE
naštevanje - - + +
napovedovanje - - - -
poimenovanje + + + +
pojasnjevanje - - + +
povezovanje - - + -
prepoznavanje + + + +
primerjanje - - - -
razvrščanje - - + +
sklepanje - - + -
sodelovanje - - + +
opisovanje - - + -
SKUPNO 2 2 9 6
Legenda: vsebuje aktivnost: +, ne vsebuje aktivnosti: -
52
Motorične aktivnosti
Graf 19: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred
Vsi delovni zvezki vsebujejo le eno motorično aktivnost, in sicer aktivnost pisanja.
Senzorne aktivnosti
Graf 20: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred
Vsi štirje delovni zvezki zajemajo dve od petih senzornih aktivnosti – gledanje in
poslušanje.
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 4 DRUŽBA IN JAZ 1 NAŠA DRUŽBA 4
Nizi1 1 1 1 1
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Motorične aktivnosti v DZ
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 4 DRUŽBA IN JAZ 1 NAŠA DRUŽBA 4
Nizi1 2 2 2 2
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Senzorne aktivnosti v DZ
53
Izrazne aktivnosti
Graf 21: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred
Delovni zvezek Družba in jaz 1 vsebuje vseh pet izbranih izraznih aktivnosti. Naša
družba 4 zajema štiri aktivnosti. Kar dva delovna zvezka (Radovednih pet in Družba
4) pa ne zajemata nobene izbrane izrazne aktivnosti.
Miselne aktivnosti
Graf 22: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 4. razred
Največ miselnih aktivnosti (devet) zajema delovni zvezek Družba in jaz 1. Sledi mu
delovnik Naša družba 4 s šestimi aktivnostmi. Najmanj, le dve, pa vsebujeta delovna
zvezka Radovednih pet in Družba 4.
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 4 DRUŽBA IN JAZ 1 NAŠA DRUŽBA 4
Nizi1 0 0 5 2
0
1
2
3
4
5
6
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Izrazne aktivnosti v DZ
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 4 DRUŽBA IN JAZ 1 NAŠA DRUŽBA 4
Nizi1 2 2 9 6
0
2
4
6
8
10
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Miselne aktivnosti v DZ
54
Povzetek
Graf 23: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 4. razred
Za četrti razred največ različnih aktivnosti na temo kulturne dediščine zajema delovni
zvezek Družba in jaz 1. Sledi mu Naša družba 4 z enajstimi aktivnostmi. Najmanj
različnih aktivnosti pa vsebujeta delovnika Radovednih pet in Družba 4, zgolj pet od
šestindvajsetih.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Radovednih pet Družba 4 Družba in jaz 1 Naša družba 4
Motorične aktivnosti 1 1 1 1
Senzorne aktivnosti 2 2 2 2
Izrazne aktivnosti 0 0 5 2
Miselne aktivnosti 2 2 9 6
Skupaj aktivnosti 5 5 17 11
55
6.4.1.5 Peti razred
Tabela 5: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za
5. razred
VRSTE
AKTIVNOSTI
DEJAVNOSTI
V DELOVNIH
ZVEZKIH
RADOVED
NIH PET
Kaj se je
dogajalo v
preteklosti?
DRUŽBA
5
Zgodovin-
ska
obdobja in
dediščina
preteklosti
DRUŽBA
IN JAZ 2
Srečanje z
dediščino
NAŠA
DRUŽBA 5
Proučevanje
zgodovine
MOTORIČNE
pisanje + + + +
risanje + - + +
skiciranje - - - -
izdelovanje + - + -
igra vlog - - - -
SKUPNO 3 1 3 2
SENZORNE
gledanje + + + +
poslušanje + + + +
tipanje - - - -
vohanje - - - -
okušanje - - - -
SKUPNO 2 2 2 2
odgovarjanje
na vprašanja
+ - + +
56
IZRAZNE pogovarjanje + + + +
poročanje + + + +
pripovedovanj
e
+ - + -
spraševanje + + + +
SKUPNO 5 3 5 4
MISELNE
naštevanje + + + -
napovedovanje - - - -
poimenovanje + + + +
pojasnjevanje + + + +
povezovanje + - - +
prepoznavanje + + + +
primerjanje - - + +
razvrščanje + + - +
sklepanje + - + -
sodelovanje + - + +
opisovanje + - + -
SKUPNO 9 5 8 7
Legenda: vsebuje aktivnost: +, ne vsebuje aktivnosti: -
57
Motorične aktivnosti
Graf 24: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred
Dva delovna zvezka (Radovednih pet in Družba in jaz 2) vsebujeta tri od petih
motoričnih aktivnosti. Delovni zvezek Naša družba vsebuje le dve in Družba 5 zgolj
eno aktivnosti, in sicer aktivnost pisanja.
Senzorne aktivnosti
Graf 25: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred
Vsi delovni zvezki zajemajo enako število senzornih aktivnosti, in sicer aktivnost
gledanja in pisanja. Noben delovni zvezek pa ne spodbuja pomembnih aktivnosti
tipanja, vohanja in okušanja.
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 5 DRUŽBA IN JAZ 2 NAŠA DRUŽBA
Nizi1 3 1 3 2
00,5
11,5
22,5
33,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Motorične aktivnosti v DZ
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 5 DRUŽBA IN JAZ 2 NAŠA DRUŽBA
Nizi1 2 2 2 2
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Senzorne aktivnosti v DZ
58
Izrazne aktivnosti
Graf 26: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred
Dva delovna zvezka (Radovednih pet in Družba in jaz 2) zajemata vseh pet izbranih
izraznih aktivnosti. Naša družba zajema štiri in Družba 5 tri aktivnosti.
Miselne aktivnosti
Graf 27: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 5. razred
Največ različnih miselnih aktivnosti spodbuja delovni zvezek založbe Rokus, saj
zajema devet od enajstih izbranih aktivnosti. Družba in jaz 2 jih zajema osem, Naša
družba sedem in najmanj, le pet, Družba 5.
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 5 DRUŽBA IN JAZ 2 NAŠA DRUŽBA
Nizi1 5 3 5 4
0
1
2
3
4
5
6
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Izrazne aktivnosti v DZ
RADOVEDNIH PET DRUŽBA 5 DRUŽBA IN JAZ 2 NAŠA DRUŽBA
Nizi1 9 5 8 7
0
2
4
6
8
10
Štev
ilo a
ktiv
no
sti v
DZ
Delovni zvezek
Miselne aktivnosti v DZ
59
Povzetek
Graf 28: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 5. razred
Največ, devetnajst različnih aktivnosti za peti razred vsebuje delovni zvezek
Radovednih pet, le eno manj delovni zvezek Družba in jaz 2. Manj aktivnosti pa
vsebujeta delovna zvezka Naša družba 5, ki jih zajema petnajst, in Družba 5, ki zajema
le enajst različnih aktivnosti.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Radoved
nih pet
Družba 5 Družba
in jaz 2
Naša
družba 5
Motorične aktivnosti 3 1 3 2
Senzorne aktivnosti 2 2 2 2
Izrazne ktivnosti 5 3 5 4
Miselne aktivnosti 9 5 8 7
Skupno število aktivnosti 19 11 18 15
60
Povzetek izbranih aktivnosti učencev, ki prevladujejo v delovnih zvezkih za
predmet Družba (4. in 5. razred) glede na izbrano založbo
Graf 29: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Družba glede na založbo
Največ različnih aktivnosti učencev v delovne zvezke za četrti in peti razred za predmet
Družba vključuje založba Modrijan, in sicer 35 aktivnosti od 52. Ostale založbe
zajemajo bistveno manj aktivnosti. Založba DZS je na drugem mestu s 26 aktivnostmi,
Rokus s 24 aktivnostmi in Mladinska knjiga z zgolj 16 aktivnostmi.
0
5
10
15
20
25
30
35
Rokus
(DRUŽBA)
Mladinska
knjiga
(DRUŽBA)
Modrijan
(DRUŽBA)
DZS
(DRUŽBA)
Motorične aktivnosti 4 2 4 3
Senzorne aktivnosti 4 4 4 4
Izrazne aktivnosti 5 3 10 6
Miselne akivnosti 11 7 17 13
Skupaj aktivnosti 24 16 35 26
61
Skupna analiza rezultatov vseh analiziranih delovnih zvezkov glede na založbo
Graf 30: Skupno število aktivnosti učencev v DZ od 1. do 5. razreda glede na založbo
Največ različnih aktivnosti v delovnih zvezkih od prvega do petega razreda na temo
kulturne dediščine zajemajo delovni zvezki založbe Modrijan, saj zajemajo 74 (od 130)
različnih aktivnosti. Naslednja založba z nekaj manj aktivnosti je založba Rokus (68).
Najmanj in isto število aktivnosti pa zajemata založbi Mladinska knjiga in DZS, ki
imata 67 aktivnosti.
V celoti gledano ni prišlo do večjih odstopanj med založbami, saj zajemajo skoraj isto
število aktivnosti.
Zanimivo je, da založba Modrijan, ki zajema skupno največ raznolikih aktivnosti,
zajema najmanj aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za celoten predmet Spoznavanje
okolja, vendar pa zajema veliko več od ostalih različnih aktivnosti za predmet Družba.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Rokus Mladinska knjiga Modrijan DZS
Motorične aktivnosti 9 8 9 8
Senzorne aktivnosti 10 12 10 15
Izrazne aktivnosti 18 15 20 16
Miselne aktivnosti 30 32 35 29
Skupaj aktivnosti 67 67 74 68
62
Tudi založba Mladinska knjiga je zelo zanimiv primer, saj skupno zajema najmanj
različnih aktivnosti. Jih pa največ od vseh založb zajema pri predmetu Spoznavanje
okolja, najmanj od vseh pa pri predmetu Družba.
Medtem ko sta ostali dve založbi pri obeh predmetih nekje vmes. Založba Rokus je pri
Spoznavanju okolja na drugem mestu, pri predmetu Družba na tretjem, medtem ko je
založba DZS pri Spoznavanju okolja na tretjem mestu, pri predmetu Družba pa na
drugem.
63
7 PRAKTIČNI DEL
7.1 NAMEN
Namen praktičnega dela naloge je načrtovati kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši za
učence 4. razreda. Pred izvedbo kulturno-tehniškega dneva bomo učence v razredu na
to temo dobro pripravili, nato pa preko ogleda in njihove lastne vpletenosti v dogajanje
v Juvanovi hiši v njih vzbudili večje zanimanje, čut in odgovornost za ohranjanje
kulturne dediščine v domači pokrajini in širše.
7.2 PRIPRAVE ZA 4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA
– NA PRIMERU JUVANOVE HIŠE
Pripravi smo zapisali po fazah izkustvenega pouka, saj učenci z lastno vpletenostjo in
izkušnjami krepijo intelektualne sposobnosti, notranjo motivacijo ter željo po
odkrivanju novega.
Faze izkustvenega pouka po Marentič-Požarnik so: načrtovanje, uvodna faza, faza
aktivnosti, faza analize, faza povzetka, faza evalvacije (Golob, 2001).
7.2.1 PRIPRAVA UVODNE URE V RAZREDU NA KULTURNO-
TEHNIŠKI DAN V JUVANOVI HIŠI
PREDMET: Družba
RAZRED: 4.
TEMATSKI SKLOP: Ljudje v času, sledovi preteklosti
VSEBINA TEMATSKEGA SKLOPA: Preteklost živi z nami
NASLOV DIDAKTIČNE ENOTE: Kulturna dediščina in ohranjanje kulturne
dediščine
64
UČNI CILJI
4. razred
GLOBALNI CILJI - Spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/
domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti
zanjo.
ETAPNI CILJI Učenci:
- se seznanijo s teorijo kulturne dediščine ter spoznajo
primere v domačem kraju in bližnji okolici.
OPERATIVNI CILJI Izobraževalni učni cilji
Učenci:
- znajo opisati kulturno dediščino,
- ločijo med oblikami kulturne dediščine,
- znajo našteti in opisati primere kulturne dediščine v
domačem kraju,
- znajo našteti, pojasniti in opisati šege in navade v
domačem kraju,
- znajo pojasniti in opisati delo arheologov,
- ovrednotijo pomen kulturne dediščine v domačem kraju.
Vzgojni učni cilji
Učenci:
- razvijajo pozitiven odnos do kulturne dediščine,
- razvijajo vztrajnost in natančnost pri delu,
65
- se navajajo na pozorno poslušanje.
Psihomotorični učni cilji
Učenci:
- razvijajo verbalno in neverbalno komunikacijo.
UČNE METODE:
verbalno-tekstualne (metoda ustne razlage, metoda pogovora)
ilustrativno-demonstracijska (metoda prikazovanja)
UČNE OBLIKE:
frontalna učna oblika
individualna učna oblika
TEMELJNI POJMI: dediščina, kulturna dediščina, Juvanova hiša, šege, navade.
UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA: projektor, računalnik, PPT-predstavitev,
delovni zvezek, delovni list.
.
66
LITERATURA:
Budnar, M., Kerin, M., Umek , M., Raztresen, M., & Mirt, G. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Družba.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Pridobljeno 16. 2. 2018, s: https://lms.rokus-klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324
Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (brez datuma). Radovednih pet. Družba 4. Interaktivno učno gradivo. Pridobljeno iz
https://lms.rokus-klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324
Verdev, H., & Miranda-Razpotnik, J. (2014). Radovednih pet. Družba 4. Učbenik. Ljubljana: Rokus Klett.
ETAPE UČNE
URE
UČITELJ UČENCI OBLIKE IN
METODE DELA
UVODNA
FAZA
Pripomočki:
računalnik,
PPT-
predstavitev.
Ogledamo si posnetek o kulturni dediščini.
https://lms.rokus-
klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324
Za ogled posnetka potrebujemo dostop (uporabniško ime in
geslo) do interaktivnega gradiva z multimedijsko vsebino –
Radovednih pet.
Učenci gledajo in
poslušajo.
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda
prikazovanja
67
FAZA
AKTIVNOSTI
Pripomočki:
računalnik,
Učencem postavljam vprašanja, ki se navezujejo na
ogledan posnetek:
O čem je govoril posnetek?
Kaj je kulturna dediščina?
Kje jo lahko spoznavamo?
Kateri muzej je bil predstavljen na posnetku?
Kaj so izdelovali?
Kaj vse sodi h kulturni dediščini?
Kdo nam pomaga pri odkrivanju preteklosti?
Kdo so arheologi?
Kaj je njihovo delo?
Kaj so našli na posnetku?
Katere šege in navade so bile omenjene na
posnetku?
Ogledamo si PPT-predstavitev, ki vključuje fotografije iz
učbenika (Verdev & Miranda-Razpotnik, Radovednih pet.
Družba 4. Učbenik, 2014).
Učenci sodelujejo
v vodenem
pogovoru in
odgovarjajo na
vprašanja.
Učenci spremljajo
PPT-predstavitev,
preberejo besedilo
FRONTALNA
OBLIKA
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pogovora
- metoda
prikazovanja
68
projektor, PPT-
predstavitev.
Skupaj preberemo besedilo pod slikami iz učbenika in pri
vsakem primeru pomislimo na še več primerov iz naše
okolice, jih poimenujemo, ogledamo si slike in se o njih
pogovorimo (PRILOGA 1).
Zadnji primer na PPT predstavitvi je Juvanova hiša, nanjo
navežemo nadaljnjo aktivnost.
pod slikami,
odgovarjajo na
vprašanja ter
naštevajo primere
iz okolice.
- metoda pogovora
- metoda ustrezne
razlage
FAZA
ANALIZE
Pripomočki:
- delovni list
(strategija VŽN)
Učencem razdelim list z bralno strategijo VŽN in podam
navodila (PRILOGA 2).
Izpolnite prvi stolpec, vanj zapišite, česa se o
Juvanovi hiši spomnite iz ogleda v prvi triadi.
Pregledamo.
Sledi naslednje navodilo.
Izpolnite drugi stolpec, vanj zapišite, kaj vas o tej
hiši še zanima, kaj bi si želeli o njej še izvedeti.
Pripravite tudi vprašanja za gospodarja, saj ga
bomo v naslednjih dneh obiskali, ko bomo imeli
kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši.
Učenci na delovni
list zapišejo, kaj o
Juvanovi hiši že
vedo in kaj jih še
zanima.
FRONTALNA
OBLIKA
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pisanja
69
FAZA
POVZETKA
Pripomočki:
- delovni list
(miselni vzorec)
Učencem razdelim delovni list – miselni vzorec
(PRILOGA 3) in jim razložim navodila za delo.
Na zgornji dve črti zapišite, kaj je kulturna
dediščina, torej njeno definicijo. Ostali del pa
izpolnite s pomočjo besedila v učbeniku.
Učenci dopolnijo
delovni list.
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pisanja
70
7.2.2 PRIPRAVA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNEVA V JUVANOVI HIŠI
PREDMET: Družba
RAZRED: 4.
TEMATSKI SKLOP: Ljudje v času, sledovi preteklosti
VSEBINA TEMATSKEGA SKLOPA: Preteklost živi z nami
NASLOV DIDAKTIČNE ENOTE: Kulturna dediščina in ohranjanje kulturne
dediščine
MEDPREDMETNE POVEZAVE (globalni cilji)
DRUŽBA
Učenci:
- spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in
razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo.
SLOVENŠČINA
Učenci:
- tvorijo preproste definicije danih besed, pojmov,
- poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti idr. s knjižnimi besedami.
LIKOVNA UMETNOST
Učenci:
- spoznajo pomembna likovno-umetniška dela z različnih oblikovalnih področij
domače in svetovne kulturne dediščine.
ŠPORT
71
Učenci:
- razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.
MATEMATIKA
Učenci:
- pisno seštevajo in odštevajo naravna števila do 10.000.
MEDPREDMETNE POVEZAVE (operativni cilji)
Izobraževalni učni cilji
DRUŽBA
Učenci:
- znajo opisati Juvanovo hišo,
- znajo opredeliti starost Juvanove hiše,
- razlikujejo med starimi in novimi hišami,
- znajo pojasniti, iz katerih materialov so bile grajene hiše nekoč,
- znajo našteti, poimenovati in razložiti pomen prostorov v starih hišah,
- znajo prepoznati, poimenovati in primerjati stare predmete z novimi,
- znajo pojasniti, kakšen material in orodje potrebujemo za izdelavo pletenih košar
in kakšna je njihova uporabnost,
- znajo opisati postopek pletenja košar,
- znajo izdelati pleteno košaro iz »šib«.
SLOVENŠČINA
72
Učenci:
- znajo s knjižnimi besedami poimenovati in opisati stvari, ki si jih ogledamo,
- znajo s knjižnimi besedami poimenovati predmete v svoji okolici – kulturni
spomeniki in stavbe v Lučah.
MATEMATIKA
Učenci:
- znajo izračunati starost hiše,
- znajo izračunati starost mize v hiši.
ŠPORT
Učenci:
- s hojo razvijajo koordinacijo, gibljivost in vzdržljivost.
Vzgojni učni cilji
Učenci:
- razvijajo pozitiven odnos do dela in kulturne dediščine,
- ohranjajo tehniško in kulturno dediščino,
- razvijajo vztrajnost in natančnost pri delu,
- se navajajo na pozorno poslušanje.
Psihomotorični učni cilji
Učenci:
- razvijajo samostojno življenje,
- razvijajo delovne in fine motorične spretnosti,
- razvijajo verbalno in neverbalno komunikacijo.
73
UČNE METODE:
verbalno-tekstualne (metoda ustne razlage, metoda pogovora, metoda pisanja)
ilustrativno-demonstracijska (metoda demonstriranja, metoda praktičnih del)
UČNE OBLIKE:
frontalna učna oblika
individualna učna oblika
TEMELJNI POJMI: kulturna dediščina, Juvanova hiša, lopa, hram, hiša, kamra,
pletena košara.
UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA: delovni list (strategija VŽN), pletena košara
za prikaz, papir za zaščito mize, vrbove »šibe«, klešče, lesen podstavek s pokončnim
ogrodjem.
LITERATURA:
Budnar, M., Kerin, M., Umek , M., Raztresen, M., & Mirt, G. (2011). Učni načrt.
Program osnovna šola. Družba. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Karim, S., Kocjančič, N., Kosec, M., Opačak, Ž., Prevodnik, M., Rojc, J., . . . Selan,
J. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
Kovač, M., Markun-Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., . . .
Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Poznanovič-Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik-Thuma, V., Honzak,
M., Križaj-Ortar, M., . . . Žveglič, M. (2011). Učni načrt. Program osnovna
šola. Slovenščina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (brez datuma). Radovednih pet. Družba 4.
Interaktivno učno gradivo. Pridobljeno iz https://lms.rokus-
klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324
Žakelj, A., Prinčič-Rohler, A., Perat , Z., Lipovec, A., Vršič, V., Repovž, B., . . .
Bregar-Umek, Z. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
74
ETAPE UČNE URE UČITELJ UČENCI OBLIKE IN
METODE DELA
UVODNA FAZA Zberemo se pred hišo, kjer nas pozdravi
gospodar.
Skupaj z gospodarjem učence spodbujam
z vprašanji:
Kakšna se vam zdi hiša?
Kaj menite, koliko je stara?
Kako se razlikuje od drugih,
novejših hiš?
Kaj vse vidite na pročelju hiše?
Iz česa je hiša zgrajena?
Kaj menite, kakšni ljudje so živeli
v njej (revni, bogati)?
S čim so se ukvarjali?
Kje so prali oblačila?
Učenci pozdravijo
gospodarja.
Učenci odgovarjajo na
vprašanja in sodelujejo v
vodenem pogovoru.
FRONTALNA
OBLIKA
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pogovora
- metoda ustne
razlage
75
FAZA
AKTIVNOSTI
Aktivnost 1 – PREDSTAVITEV HIŠE
Prestavimo se v notranjost hiše.
Najprej si ogledamo prostore. Ob ogledu
poteka voden razgovor. Učence z
gospodarjem opozoriva na dobro
opazovanje z vprašanji:
Kako se imenuje prostor, v
katerega smo vstopili? LOPA
Kako se imenuje prostor na levi
strani lope? HRAM
Kaj menite, zakaj so včasih
uporabljali ta prostor? Zakaj jim je
služil?
Kako se imenuje prostor na desni
strani lope? HIŠA
Otroke usmerimo, da opazijo krušno peč,
bočkov kot, mizo, divnik ter zvezdo na
stropu, ki ima v tej hiši poseben pomen.
Učenci sodelujejo v
vodenem pogovoru in
odgovarjajo na postavljena
vprašanja.
FRONTALNA
OBLIKA
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pogovora
- metoda ustne
razlage
76
Kako se imenuje prostor naprej od
hiše? KAMRA
Kdo mislite, da je spal v kamri?
Poznate vrsto blaga, iz katerega so
narejena oblačila v omari?
Kakšno je bilo včasih stranišče?
Ogledamo si še nekaj predmetov v kamri
in v hiši – vzidne omarice, vrata, postelje,
nočne posode, petrolejke, likalnike,
knjige, čevlje, uro … ter se o njih
pogovorimo.
Otroke pri tem spodbujamo z vprašanji:
Kako se predmet imenuje?
Kakšen je?
Kaj predstavlja?
Iz česa je narejen?
Učenci gledajo, tipajo in
odgovarjajo na vprašanja o
starih predmetih.
77
Zakaj so ga uporabljali?
Kakšen je predmet sedaj?
Kar otroci ne poznajo, jim gospodar
pojasni in predstavi.
Na koncu učenci še sami postavljajo
vprašanja, ki so jih zapisali pri metodi
VŽN.
Aktivnost 2 – PLETENJE KOŠAR
Učencem povem, da smo v hišo povabili
tudi domačina, mojstra, ki še zna plesti
košare.
Mojster se jim predstavi in pokaže
izdelano košaro.
Skupaj z mojstrom učence spodbujam z
vprašanji:
Ste že kdaj videli takšno košaro?
Kje? Zakaj jo lahko uporabljamo?
Učenci postavljajo
vprašanja.
Učenci sodelujejo v
vodenem pogovoru.
78
Pripomočki:
- klešče, »šibe«,
lesena podlaga s
pokončnim
ogrodjem.
Kaj menite, kako dolgo se izdeluje
takšna košara?
Iz česa je narejena?
Kje lahko dobimo material?
»Vitre« katerega drevesa
uporabljamo?
Zakaj ravno te?
Kakšne morajo biti »vitre«,
posušene ali sveže? Zakaj?
S katerim orodjem bi si pomagali
pri izdelavi?
Mojster učencem pokaže še košaro,
narejeno iz vrbovih šib, ter jim pove, da si
bo vsak učenec izdelal svojo.
Pojasnim potek dela.
Najprej bomo skupaj odšli po
»šibe« ob reko. Mojster vam bo
pokazal, kakšne morajo biti.«
Učenci poslušajo navodila.
Učenci si naberejo »šibe«.
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda praktičnih
del
79
(Hiša stoji v neposredni bližini
reke Savinje, zato lahko vrbove
veje naberejo sami.)
Ko se s »šibami« vrnemo v hišo, dobijo
učenci še nekaj navodil.
S kartonom si zaščitite mizo.
Vsak bo dobil leseno podlogo s
pokončnim ogrodjem, s pomočjo
katerega boste izdelali svojo
pleteno košaro.
Pozorno opazujte, kako se bo dela
lotil gospod.
Mojster prične z demonstracijo izdelave
košare. Ob tem komentira, na kaj morajo
biti pozorni pri izdelavi.
Vsak učenec dobi podlago s pokončnim
ogrodjem ter se po navodilih mojstra loti
izdelave košare.
Učenci opazujejo
demonstracijo in poslušajo
navodila.
Učenci pričnejo z
izdelovanjem pletenih
košar.
- metoda
demonstracije
- metoda praktičnih
del
80
FAZA ANALIZE PREDSTAVITEV IZDELKOV
Po končanem delu učencem zastavljam
vprašanja:
Ste že kdaj delali kaj podobnega?
Kaj vam je bilo pri delu najbolj
všeč?
Kaj vam je pri delu povzročalo
največ težav?
Zakaj boste izdelano košarico
uporabljali?
Kaj ste se pri tem naučili?
Katere spretnosti ste uporabljali?
Kaj menite, koliko ljudi še zna
plesti košare?
Se bo kdo sam lotil pletenja košare
doma? Zakaj ja/ne?
Učenci predstavijo svoje
izdelke.
Učenci odgovarjajo na
vprašanja.
Učenci se zahvalijo mojstru.
FRONTALNA
OBLIKA
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pogovora
81
Mojstru se zahvalimo, da je bil pripravljen
deliti z nami svoje znanje in spretnosti, ki
danes že tonejo v pozabo.
Vrnemo se v šolo in pripravimo razstavo
košar.
Učenci pripravijo razstavo
košar.
- metoda praktičnih
del
FAZA POVZETKA Za konec pa še dopolnimo tretji stolpec
delovnega lista VŽN.
Vanj zapišejo, kaj so se o Juvanovi hiši
naučili novega.
Učenci izpolnijo delovni
list.
INDIVIDUALNA
OBLIKA
- metoda pisanja
82
7.2.3 EVALVACIJA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNE V JUVANOVI
HIŠI
Kulturno-tehniški dan smo izvedli v torek, 13. 3. 2018, na Osnovni šoli Blaža
Arniča Luče z učenci četrtega razreda. Prva ura je potekala v učilnici, kjer smo
učencem približali teoretična izhodišča kulturne dediščine. Ogledali smo si video
ter se o njem in o kulturni dediščini pogovorili. Prešli smo na konkretne primere v
domačem okolju, ki smo jih s pomočjo PPT-predstavitve našteli, poimenovali,
določili namen in uporabnost ter se o njih pogovorili. Namerno sem kot zadnji
primer dediščine v domačem kraju pripravila Juvanovo hišo, saj se je nanjo
navezovala naslednja aktivnost. Vsak učenec je dobil list s strategijo VŽN. V prvi
stolpec so zapisali, kaj o Juvanovi hiši že vedo. Z znanjem oziroma poznavanjem
Juvanove hiše so me pozitivno presenetili. Povedali so mi, da so nekateri hišo
obiskali tudi v času prireditve Lučki dan. To me je zelo razveselilo, saj so s tem
dejanjem pokazali zanimanje za kulturno dediščino. Učenci so nato dopolnili še
drugi stolpec, vanj so zapisali vprašanja za gospodarja. Pri pregledu sem opazila,
da so zelo radovedni, saj so zapisali kar nekaj vprašanj, na katera je kasneje
odgovoril gospodar. Ob koncu ure pa smo s pomočjo učbenika dopolnili miselni
vzorec na delovnem listu. Učenci so bili dobro motivirani, saj so aktivno sodelovali
pri pouku. Z znanjem o kulturni dediščini so me pozitivno presenetili. Zelo dobro
poznajo kulturno dediščino svojega kraja (cerkve, spomenike, tradicionalne jedi in
stavbe).
Sledila je malica, po malici pa smo odšli do Juvanove hiše. Pred hišo nas je pričakal
gospodar, ki je učencem na zanimiv način prikazal zunanjost in notranjost hiše.
Spodbujal jih je z vprašanji, vmes pa jim je povedal tudi nekaj šal in modrosti.
Učenci so si hišo in predmete v njej z zanimanjem ogledovali, jih primerjali in
tipali. Kar jih je zanimalo, so tudi vprašali.
Po ogledu je sledila delavnica – Izdelovanje pletenih košar iz vrbovih šib. V goste
smo povabili lokalnega mojstra, ki je še vešč te stare obrti. Najprej nam je prikazal
pletenje košar iz leskovih »viter«, saj jih sam največ dela s tega materiala. Potem je
učencem pokazal še košarico, narejeno iz vrbovih šib, in jim povedal, da bodo tudi
oni izdelali vsak svojo košarico. Učenci so se malo spogledali, saj se jim je zdelo,
da bo to kar težko. Skupaj smo odšli na obrežje reke Savinje, kjer je mojster
83
pokazal, kakšne šibe so najboljše. Učenci so si jih s kleščami napravili sami, nato
pa smo se vrnili v hišo. Zaščitili smo mize s kartonom. Učencem smo razdelili že
pripravljene lesene kroge s pokončnim ogrodjem in jim pokazali potek dela. Komaj
so dočakali, da so lahko začeli z delom. Delo jim je bilo zelo všeč. Povedali so, da
ni tako težko, kot so sprva mislili. Na izdelane košarice so bili zelo ponosni. Tudi
mojster je povedal, da so ga presenetili, da so tako spretni in da so njihove prve
košare zelo lepe. Po opravljenem delu smo pospravili prostor, se zahvalili
gospodarju in mojstru ter se odpravili nazaj v šolo. V razredu smo dopolnili še tretji
stolpec delovnega lista z VŽN-strategijo. Vanj so zapisali, kaj so se o Juvanovi hiši
naučili novega. Na hodniku šole smo pripravili prostor, kjer smo košarice tudi
razstavili. Učenci so preživeli zelo zanimiv in poučen kulturno-tehniški dan, ki bi
ga, kot so mi povedali, z veseljem ponovili.
Na fotografijah so utrinki tega prijetnega dopoldneva.
Slika 1: Pozdrav gospodarja pri Juvanovi hiši
84
Slika 2: Predstavitev »divnika« v hiši
Slika 3: Predstavitev mize v hiši
Slika 4:Prikaz oblačil v kamri
Slika 5: Predstavitev hrama
85
Slika 6: Predstavitev košare iz viter
Slika 7: Prikaz izdelovanja košar in košev
Slika 8: Poskus izdelovanja viter
Slika 9: Fantje pri nabiranju vrbovih šib ob reki
Savinji
86
Slika 10: Učenci pri delu
Slika 11: Izdelovanje košarice
Slika 12: Ponosni lastniki košaric v hiši
Slika 13: Razstava na hodniku OŠ v Lučah
87
8 SKLEP
V magistrskem delu sem želela obdelati vsebine kulturne dediščine pri predmetu
Spoznavanje okolja in Družba na razredni stopnji, saj je kulturna dediščina
pomemben del naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Magistrsko delo sem razdelila na tri dele: teoretični del, empirični del in praktični
del.
V prvem delu sem raziskovala in odkrivala kulturno dediščino s pomočjo spletnih
virov in literature. Proučila sem, kdo vse se ukvarja z dediščino, kako jo delimo,
kako jo varujemo. Opredelila sem naše odnose do nje in raziskala, kako je vključena
v izobraževanje otrok na razredni stopnji. Tema je zelo široka in obsežna, ponuja
veliko informacij in podatkov, zato sem se poskušala omejiti in izluščiti le
najpomembnejše. V tem delu sem opisala tudi primer kulturne dediščine v
domačem kraju – Juvanovo hišo, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena v
Lučah. Hiša je v lasti mojega očeta, ki je kot gospodar nanjo zelo ponosen. Sama
pa kot bodoča učiteljica čutim odgovornost, da jo čim bolje predstavim učencem
domače osnovne šole v Lučah, kot tudi drugim.
V drugem delu sem primerjala zastopanost učnih vsebin na temo kulturne dediščine
v delovnih zvezkih štirih trenutno veljavnih založb. Pod drobnogled sem vzela
motorične, senzorne, izrazne in miselne aktivnosti učencev. To delo je bilo kar
zahtevno in je vzelo veliko časa, saj je bilo potrebno za vsak razred natančno
preučiti in pregledati učne vsebine štirih delovnih zvezkov. Nekatere aktivnosti so
zasnovane tako, da je veliko odvisno tudi od samega učitelja, kako natančno in
poglobljeno jih bo predstavil učencem. Rezultate sem s pomočjo grafov pregledno
predstavila in interpretirala. Rezultati so pokazali, da v celoti gledano od prvega do
petega razreda med založbami ni prišlo do velikih odstopanj glede vključenih
aktivnosti v delovne zvezke. Najbolj zanimiv primer sta založbi Modrijan in
Mladinska knjiga. Založba Modrijan, ki skupno (od prvega do petega razreda)
zajema največ aktivnosti, jih najmanj zajema za celoten predmet Spoznavanje
okolja, največ od vseh pa jih zajema pri predmetu Družba. Zanimivo je tudi, da
založba Mladinska knjiga, ki skupno (od prvega do petega razreda) zajema najmanj
88
aktivnosti, največ aktivnosti od vseh založb vsebuje pri predmetu Spoznavanje
okolja, jih pa pri predmetu Družba najmanj.
V praktičnem delu sem zapisala pripravo za kulturno-tehniški dan v 4. razredu.
Četrti razred sem izbrala zato, ker se učenci takrat prvič srečajo s pojmom kulturna
dediščina. Zdelo se mi je pomembno, da to učencem predstavimo nekoliko drugače,
kot bi jim to v razredu predstavila učiteljica. Prvo uro smo izvedli v razredu, kjer
sem učence na temo kulturne dediščine dobro pripravila. Najprej smo si ogledali
kratek video in se o njem in o kulturni dediščini na splošno tudi pogovorili. Nato
sem učence usmerila na konkretne primere kulturne dediščine domačega kraja in
njene okolice. Ugotovila sem, da učenci o kulturni dediščini že veliko vedo.
Presenetili so me z znanjem o kulturni dediščini v domačem kraju. Po uvodni uri
smo se prestavili do Juvanove hiše, kjer so potekale naše nadaljnje aktivnosti.
Gospodar nam je na zanimiv način predstavil hišo, učenci so ga z zanimanjem
poslušali in postavljali vprašanja. Po ogledu hiše je sledila še aktivnost pletenja
košar iz vrbovih šib, ki je učencem šla zelo dobro od rok. Pridno so delali in bili
zelo ponosni na končne izdelke. Menim, da sem učencem kulturno dediščino dobro
predstavila in da so od tega odnesli veliko znanja, saj so pri delu zelo uživali, kar
se je kazalo z njihovo sproščenostjo, postavljanjem vprašanj in aktivnostjo pri delu.
Ker je za dobro pripravo potrebno veliko časa, kreativnosti in predvsem izkušenj,
sem uspela načrtovati kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši le za četrti razred.
Vsekakor si v nadaljevanju želim, da bi mi uspelo zapisati priprave za kulturno-
tehniški dan še za ostale razrede od prvega do petega razreda. Kasneje bi mogoče
lahko s pomočjo kulturnega ali turističnega društva program ponudili tudi ostalim
šolam, kot vodene ekskurzije.
89
LITERATURA
Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičevič, D., Krnel, D., & Pečar, M. (2011). Okolje in jaz
3. Delovni zvezek za spoznavanje okolja za 3. razred osnovne šole. Ljubljana:
Modrijan.
Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičević, D., Krnel, D., & Pečar, M. (2009). Okolje in jaz
2, delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Antonić, M. (2013). Spoznaj, varuj, ohrani. Glasnik SED, 172-173.
Antonić, M. (2015). Naravna in kulturna dediščina. Zagorje na Pivki: Abakos d.o.o.
Aralica, A., Čebela, T., Jerman, B., & Kovač, M. (2012). Vidik človekovih pravic glede
naravne in kulturne dediščine: Vloga UNESCO. Ljubljana: Grafika Gracer d.o.o.
Badovinac, B. (1997). Savinjsko, Celje, Velenje: A-Ž: priročnik za popotnika in
poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.
Baš, A. (2004). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., & Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo
Mesto: Visokošolsko središče.
Bogataj, J. (1992). Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: DZS.
Cvirn, T. (November 2014). Hiša,polna zgodb. Novi tednik, 25.
Delak Koželj, Z. (2005). Dediščina v rokah stroke. Etnologija in kulturna dediščina:
definicije vloge pomeni. Ljubljana: Župančičeva knjižnica.
Deu, Ž. (30. April 2014). Delo in dom. Visoka kultura bivanja, str. 6-10.
Forrest, C. (2010). International Law and Protection of Cultural Heritahe. London:
Routledge.
Forrest, T. (1997). Starinsko pohištvo. Ljubljana: DZS.
Goluža, M. (2014). Izbrani primeri upravljanja območij s kulturno dediščino. Varovanje
kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi. Ljubljana: ZRC.
Grošelj, N., & Ribič, M. (2013). Lili in Bine 3. Ljubljana: Rokus Klett.
Grošelj, N., & Ribič, M. (2016). Lili in Bine 3. Samostojni delovni zvezek za spoznavanje
okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus.
Hergan, I., Devetak, I., Kolar, M., Kovač, T., & Lovšin, P. (2011). Dotik okolja 3.
Učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Hergan, I., Kovač, T., & Kolar, M. (2012). Dotik okolja 1. Delovni zvezek za spoznavanje
okolja v prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hergan, I., Kovač, T., Kolar, M., & Battelli, C. (2012). Dotik okolja 2. Delovni zvezek za
spoznavanje okolja v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
90
Hergan, I., Kovač, T., Kolar, M., & Devetak, I. (2009). Dotik okolja 3. Delovni zvezek za
spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hus, V., & Korban Črnjavič, M. (2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in
poučevanja predmeta spoznavanje okolja. Elementarno izobraževanje, 73-81.
ICOMOS. (2002). Culture in Development. Pridobljeno iz What is Culturall Heritage:
http://www.cultureindevelopment.nl/Cultural_Heritage/What_is_Cultural_Herita
ge
Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., & Sadek , L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju
predmeta Spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana:
Pedagoški inštitut.
Jerele, I., Šavc, U., Eiselt, I., Šolar, R., Šmid Hribar, M., Horvat, B., & Vladušič, D.
(2010). Knjiga kot premična kulturna dediščina v portalu DEDI: umestitev knjige
v digitalno enciklopedijo naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.
Knjižnica, 99-117.
Jerin, A. (2014). Promocija nesnovne kulturne dediščine. Ljubljana: Slovenski
etnografski muzej.
Jogan, S. (2008). Pravno varstvo dediščine. Koper: Založba Annales.
Komac, B., & Zorn, M. (2016). Naša družba 4. Samostojni delovni zvezek za družbo v 4.
razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Kozel, L., Baloh, E., & Stankovič, M. (2016). Družba 4. Samostojni delovni zvezek za
družbo v četrtem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kramarič, M., Kern, M., Pipan, M., Šefer, N., Kumše, V., Rajšp, M., & Žic, J. (2016).
Lili in Bine 1. Medpredmetni delovni zvezek v prvem razredu osnovne šole.
Ljubljana: Rokus.
Krnel, D., Pečar, M., Bajd, B., Ferber, J., Antić Gaber, M., Grgičević, D., & Skribe-
Dimec, D. (2013). Okolje in jaz 1 : spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole.
Ljubljana: Modrijan.
Kunaver, D. (2008). Ljudska pripoved pod lipo domačo. Ljubljana: Samozaložba -
Dušica Kunaver.
Löfgren, R., Schoultz, J., Hultman, G., & Björklund. (2013). Exploratory talk in science
education: inquiry-based learning and communicative approach in primary
school. Journal of Baltic Science Education, 482-496.
Navrud, S., & Ready, R. (2002). Valuing Cultural Heritage. Massachusetts: Edward
Elgar Publising, Inc.
Peršolja Hohnec, T. (1996). Kam so vsi turisti šli? Slovenska Bistrica: Občina Slovenska
Bistrica.
Petek, T. (2007). Podvolovljek skozi čas. Podvolovljek.
Pukl, A. (2012). Priročnik o nesnovni kulturni dediščini. Nosilci in register žive kulturne
dediščine. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
91
Rabeeh, B., Zuraini, Z., Aswati, H., & Nor Hashimah, H. (2017). Teaching and Teacher
Education. Heritage education in the Primary School Standard Curriculum of
Malaysia, str. 124-131.
Raztresen, M., Baloh , E., & Stankovič, M. (2016). Družba 5. Samostojni delovni zvezek
za družbo v petem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ribič, M., & Grošelj, N. (2013). Lili in Bine 2. Samostojni delovni zvezek za spoznavanje
okolja v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus.
Skribe Dimec, D., Umek, M., Gostinčar Blagotinšek, A., Vrščaj, D., Čonč, V., & Verbič
Šalamon, T. (2013). Raziskujem in razmišljam 2. Delovni zvezek za spoznavanje
okolja v 2. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Skribe-Dimec, D., Umek, M., Vrščaj, D., Gostinčar Blagotinšek, A., & Čonč, V. (2012).
Raziskujem in razmišljam, delovni učbenik za spoznavanje okolja v 1. razredu
osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Šubic Prislan, J. (2010). Priročnik za nego predmetov kulturne dediščine. Propadanje in
ohranjanje zbirk. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Tercelj Otorepec, M., & Koželj, Z. (2013). Etnološko konservatorstvo in varstvo
dediščine. Etnološko konservatorstvo in varstvo dediščine. Ljubljana: Slovensko
etnološko društvo.
Turk Niskač, B. (2013). Naravna in kulturna dediščina skozi perspektive otrok.
Traditiones, 127-147.
Učni načrt: Družba. (2011). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt: Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Umek, M., & Janša Zorin, O. (2013). Družba in jaz 2. Delovni zvezek za družbo za 5.
razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
Umek, M., & Janša Zorn, O. (2002). Družba in jaz 1, učbenik za 4. razred devetletne
osnovne šole. Ljubljana : Modrijan.
Umek, M., & Janša Zorn, O. (2012). Družba in jaz 2, učbenik za 5. razred osnovne šole.
Ljubljana: Modrijan založba.
Umek, M., & Janša Zorn, O. (2013). Družba in jaz 1. Delovni zvezek za družbo za 4.
razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
Umek, M., Gostinčar Blagotinšek, M., Čonč, V., Ličan Adamčič, Ž., & Galonija, T.
(2014). Raziskujem in razmišljam 3. Učbenik za spoznavanje okolja v 3. razredu
osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Umek, M., Gostinčar-Blagotinšek, A., Čonč, V., Ličan Adamčič, Ž., & Galonja, T.
(2014). Raziskujem in razmišljam 3. Delovni zvezek za spoznavanje okolja v 3.
razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (2015). Radovednih pet. Družba 4. Samostojni
delovni zvezek. Ljubljana: Rokus.
Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (2015). Samostojni delovni zvezek za družbo v 4.
razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.
92
Verdev, H., & Žlender, B. (2016). Radovednih pet. Družba 5, samostojni delovni zvezek.
Ljubljana: Rokus.
Videčnik, A. (1990). Zgornja Savinjska dolina. Naselja. Nazarje: Epsi.
Zavod RS za zaposlovanje. (2010). Pridobljeno iz Opis poklica - arheolog:
https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=800&Filter
=Z
Zavod RS za zaposlovanje. (2010). Pridobljeno iz Opis poklica - zgodovinar:
https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=811&Filter
=Z
Zavod RS za zaposlovanje. (2010). Pridobljeno iz Opis poklica - Etnolog:
https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=801&Filter
=Z
Zorn, M., & Komac, B. (2016). Naša družba 5. Samostojni delovni zvezek za družbo v 5.
razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Zupan, G. (2014). Sto let v dobro dediščine. Slovenija: sto nemirnih let kulturne dediščine
v šestih državah. Ljubljana: Littera picta d.o.o.
Zupančič, P. (2014). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Kmečka domačija.
Jesenice: Ljudska univerza Jesenice.
ZVKDS. (2015). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pridobljeno iz
http://www.zvkds.si/sl
PRILOGE
PRILOGA 1 - PPT PREDSTAVITEV
PRILOGA 2 - DELOVNI LIST – VŽN strategija
JUVANOVA HIŠA
V (Kaj že vem?) Ž (Kaj si želite izvedeti? N (Kaj sem se naučil?)
PRILOGA 3 - DELOVNI LIST