LEGENDA KON KARTATA

1. Zapadnomakedonsko nare~je: 1.1. Centralni govori; 1.2. Zapadni periferni govori;

1.2.1. Gornopolo{ki, debarski, stru{ki, ohridski i prespanski govori;

1.2.2. Drimkolsko-golobrdski govor; 1.2.3. Vev~ansko-rado{ki govor; 1.2.4. Malorekanski (gali~ki) govor; 1.2.5. Rekanski (`irovni~ki) govor;

2. Jugoisto~no nare~je:

2.1. [tipsko-strumi~ki govori; 2.2. Tikve{ko-mariovski govori; 2.3. Male{evsko-pirinski govori; 2.4. Ju`ni govori;

2.4.1. Solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori; 2.4.2. Sersko-lagadinski govori;

2.5. Kostursko-kor~anski govori; 2.5.1. Kor~anski govor; 2.5.2. Kosturski govor; 2.5.3. Nestramsko-kostenariski govor;

3. Severni govori

1

OSNOVNI KARAKTERISTIKI

NA MAKEDONSKITE DIJALEKTI Na makedonskata jazi~na teritorija mo`at da se izdelat tri osnovni dijalektni grupi.

*

* * „. Posebna dijalektna celina pretstavuvaat govorite vo Zapadna Makedonija vo

literaturata poznati kako zapadnomakedonski govori ili zapadno nare~je. Niv gi svrzuvaat pove}e od triesetina fonetsko-fonolo{ki i gramati~ki osobenosti, koi se javuvaat istovremeno i kako diferencijalni crti po odnos na govorite vo Jugoisto~na Makedonija. Takvi diferencijalni crti od fonetikata se:

1. zamenata na grupata *cv‰ vo cu : cut, cuti(t), rascuti; 2. zamenata na *•v‰ so yu : yunit, yunkot, yumkat; 3. preodot na *sv‰ vo su : osuna, osunuvawe; 4. promenata na *½ vo e vo site pozicii, i zad soglaskata c: cena, cedilo, cepi, cevka; 5. ostatocite od nekoga{nata zamena na *j† so *j£ : jazik, jatrva, ja~men, zajak, odn. jozik,

j»zik, jäzik itn.; 6. pojavata na proteti~ko j pred refleksot na inicijalnoto *† : ja`e, jatok, jaglen, odn.

jo`e, j»`e vo pooddelni govori; 7. potoa tretoslo`niot akcent: vod'enica, voden'icata, voden'icava; 8. i negoviot sintagmatski karakter: n'e-dojde, ne-s'e-gleda, ne-g'o-saka, ne-mu-s'e-gleda i

sl.; 9. jasniot izgovor na neakcentiranite vokali; 10. gubeweto na intervokalnoto v: Joan, osnoa, jaor, biol, stoloj; 11–12. otsustvoto na glasot h i negovata zamena so f(v) pred konsonant i na apsolutniot

kraj na zborot: javna, befte, ~evli, nivno - nifno, piftija, ofka(t), vrf, praf; 13. i promenata na spirantite s, z, { pred c, ~ preku h vo f(v): mof~e, kruf~e, grof~e,

mafca, prafci (od prase). Pove}e crti ima i od oblasta na morfologijata, sintaksata i zboroobrazuvaweto: 14. kaj imenskite zborovi treba da se odbele`i razlikuvaweto na op{tata od

nominativnata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki rod {to zavr{uvaat na konsonant, na -o i -e : Stojan – so Stojana, Marko – na Marka, tatko – na tatka mu, Krste – na Krsteta, bate – od bateta;

15. mno`inskata nastavka -ovi > o¹ > oj: voloj (volovi), doloj, stoloj, klu~oj (klu~evi); 16. trojniot ~len: ~ovekot, ~ovekov, ~ovekon; `enata, `enava, `enana; deteto, detevo,

deteno; lu|eto, `enite, decata itn.; 17. li~nata zamenka za 3 l. toj (taa, toa, tie); 18. kratkata mno`inska zamenska forma i : i vide lu|eto; 19. dativnata forma za `enski rod nejze (nejzi, nezi), od koja e obrazuvana i posesivnata

nejzin (nezin); 20. upotrebata na sinteti~kata dativna forma kaj zamenkite: mene mi, tebe ti, nemu mu,

nejze - nejzi i (je), nam ni, vam vi, nim - nimi im, komu, nekomu, nikomu, dem. ovemu, onemu; 21. i kaj li~nite i rodninskite imiwa od ma{ki i `enski rod: Stojanu, Marko(v)e ili

Markotu, Petre(v)e ili Petretu, Iliju, Mari ili Mare, tatko(v)e, tetki - tetke i sl. Vo glagolskiot sistem se javuvaat kako dijalektno-diferencijalni za ova podra~je: 22. nastavkata -t vo 3 l. edn. na sega{noto vreme: imat, nosit, jadet (jadit);

23. oblikot se vo 3 l. mn. od glagolot ‘sum’; 24. participskata forma donesol (: donel vo severnite i jugoisto~nite govori);

2

25. {irokata upotreba na konstrukciite so ‘ima / nema’ i glagolskata pridavka vo sreden rod: ima raboteno, ima{e raboteno, imal raboteno, }e ima raboteno, }e ima{e raboteno,

}e imal raboteno; 26. ~estata upotreba na formite od tipot e dojden, be{e dojden (glagolskata pridavka od

nepreoden glagol so formite od pomo{niot glagol ‘sum’); 27. na celoto zapadno dijalektno podra~je predlogot *v¼ se sre}ava samo vo formite v, vo :

vo Skopje, v grat, v selo (ili f selo); 28. predlogot so ne se udvojuva: so sila, so maka; 29. dodeka vrz ne se upotrebuva voop{to; 30. pogolem del od ovie govori go poznavaat i predlogot kon; 31. a od mo`e da se upotrebi i za iska`uvawe posvojnost: deteto ot sestra mi, ku}ata od

majka mi; 32. od sufiksite samo za zapadnoto nare~je e karakteristi~en deminutivniot -ule, koj

mo`e da se kombinira i so nekoi drugi deminutivni sufiksi (-~e+ule; -ce+ule) : detule, `en~ule, krf~ule, bradi~ule.

Brojot na sintaksi~kite osobenosti ne e golem, no tie se dosta zabele`livi. 33. Najkarakteristi~na osobenost e mestoto na kratkite zamenski formi: tie po pravilo

stojat pred glagolot duri i vo po~etokot na re~enicata: go viknav nego, mu rekov Marko(v)e; 34. vo 3 l. vo slo`enite glagolski formi so ‘sum’ pomo{niot glagol se gubi redovno: toj

do{ol, tie do{le, }e do{ol, }e dojdel; 35. prezent od perfektiven glagol so povtorlivo zna~ewe vo nezavisni re~enici ovde ne

se upotrebuva; 36. upotrebata na dvojniot objekt vo zapadnoto nare~je e regularna pojava. Ne e mal ni brojot na leksi~ki i frazeolo{ki osobenosti so koi se razlikuvaat

zapadnite govori od jugoisto~nite i severnite, no tuka niv ne gi zemame predvid, bidej}i ne sme vo mo`nost da gi odredime poblisku nivnite izoglosi.

*

* * „„. Vtorata dijalektna grupa ja reprezentiraat govorite vo isto~niot i ju`niot del na

geografska Makedonija, ili jugoisto~no nare~je. Vo ovaa grupa vleguvaat govorite {to se nao|aat ju`no od linijata Skopje – Sv. Nikole – Zletovo, vklu~uvaj}i gi tuka i solunsko-vodenskite govori vo Egejska Makedonija i makedonskite govori vo Pirinska Makedonija.

1. Vo site ovie govori mesto starata grupa *cv‰ ima vrednost cav- (caf-) : cafte, precaftelo;

2. mesto *•v‰ ima yvo- : yvone-yvoni; 3. i mesto *sv‰ – sav-, odn. sam-: osamnalo – osavnalo, samnu{ka; 4. grupata *c½ e zameneta vo ovie govori so ca : cade, calo, cape, calina; 5. na ova podra~je ne sre}avame ostatoci od me{aweto na nosovkite, {to zna~i

jugoisto~nite govori ne ja poznavale ovaa pojava, sp.: ezik, e~men ili i~imen, e~e, etrva, zaek;

6. pred refleksot na po~etnoto *† kako proteti~ki glas ovde se razvilo v: vaglen, vatok,

vator, odn. v»tok, v»tor, i dr; 7-8. akcentot po mesto e neopredelen: mo`e da stoi na sekoj slog so pomali ograni~uvawa

vo nekoi govori i kaj nekoi kategorii zborovi, pa sledstveno toj nema ni sintagmatski karakter;

9. vo ovie govori akcentot vo golema mera vlijae i vrz artikulacijata na vokalite: neakcentiranite vokali obi~no se pokratki i pozatvoreni, a vo ju`niot del od jugoisto~noto nare~je tie duri i preo|aat vo soodvetnite zatvoreni glasovi, sp.: g«l'em ili gul'em; m'es÷c ili m'esic; k«l'ibƒtƒ, k«l'i§tƒ, kul'i§tƒ i dr;

10. intervokalnoto v se pazi redovno vo site jugoisto~ni govori: govedar, javor, glava,

jazovec; 11. a na pogolemo prostranstvo od ova podra~je egzistira i fonemata h: beh, ko`uh, behme;

3

12. tamu pak kade {to ovoj glas se zagubil imame poinakov rezultat otkolku vo zapadnoto nare~je: na krajot na zborot obi~no se gubi bez traga (me, v…, ko`u), a pred konsonant do kolku ne se zagubil sosema, toj e zamenet so j: ~ejli, nijno;

13. poinakov rezultat vo odnos na zapadnite govori ovde ima i mesto konsonantite s, z, { pred afrikatite ~, c: tie obi~no se pazat neizmeneti: mos~e, masca, mesce, ili pak prvite dva glasa se izmenile vo {: mo{~e, kr{~e, kako kru{~e, pu{~e.

Jugoisto~nite govori od zapadnite znatno se razlikuvaat i po morfolo{ko-

sintaksi~kite osobenosti. 14. Kaj imiwata od ma{ki rod ovde se generalizirala nominativnata forma i kako casus

generalis: Jovan – na Jovan, sos Jovan; Marko – na Marko; Mile – na Mile; 15. ednoslo`nite imenki od ma{ki rod vo mno`inata zavr{uvaat na -ove : volove,

stolove, virove, kl’u~ove; 16. ~lenski formi na -ov i -on nema; 17. kako li~na zamenka za 3 lice se upotrebuva samo on (ona, ono, oni);

18. kratkata akuzativna forma od ‘oni’ glasi gi; 19. posesivnite zamenski formi za 3 l. `enski rod se upotrebuvaat bez partikulata -zi (-

ze): nejn, nejna, nejno, nejni; 20. dativniot odnos se iska`uva redovno so na i kaj zamenkite: na mene mi, na tebe ti, na

nego mu, na nas ni, na kogo mu re~e; 21. i kaj li~nite imiwa: re~e mu na Stojan, na Marko, na Mara; 22. vo 3 l. edn. na sega{noto vreme na celoto jugoisto~no podra~je otsustvuva nastavkata -

t: vika, se~e, nose - nosi; 23. 3 l. mn. od glagolot ‘sum’ glasi sa; 24. mesto zapadnomakedonskiot oblik donesol, (donesla, donesle) ovde imame donel

(donela, donele); 25. formite od konjugacijata so ‘ima’ se sre}avaat vo ovie govori dosta retko, osobeno

onie vo sostavot na koi vleguva glagolot ‘sum’ ili partikulata ‘}e’; 26. neobi~ni se isto taka i konstrukciite od tipot e dojden, be{e dojden, bil dojden;

27. kaj predlozite treba da se istakne upotrebata na u mesto stariot predlog *v¼: u grat, u selo;

28. udvojuvaweto na so – kako sos (sus): sos no{, sos raka (sus r»ka); 29. upotrebata na predlogot vrz, koj mo`e da se sretne negde i vo oblikot vres: vrs kamen,

vrz nego, ili: padna vres kameno; 30. otsustvoto na kon (ili pak se upotrebuva mo{ne retko); 31. predlogot od ovde ne vr{i prisvojna funkcija; prisvojnosta se izrazuva isklu~ivo so

na; 32. od sufiksite kako diferencijalen beleg me|u jugoisto~nite i zapadnite govori se

istaknuva deminutivniot -ule so derivatite -~ule, -ul~e, za koj ve}e naglasivme deka e ograni~en samo na zapadnoto nare~je, dodeka vo jugoisto~nite govori ne se sre}ava;

33. vo vrska so mestoto na kratkite zamenski formi vo jugoisto~nite govori ima edno ograni~uvawe: tie ne mo`at da stojat na po~etokot na re~enicata i obi~no idat zad glagolot: karaa se, re~e mu na Marka, rasipa se rabotata;

34. vo niv s# u{te se pazi, iako ne dosledno, pomo{niot glagol vo 3 lice vo perfektot: on

e donel, oni sa donele (doneli), ili vo slo`enite formi od tipot }e e donel, rabotil e bil,

}e e igral bil; 35. interesna e vo ova nare~je i upotrebata na perfektiven prezent vo nezavisni re~enici

so povtorlivo zna~ewe. Sp.: [~om fleze ba{~ata f ka{~i, deteto se upla{i, zeme knigata

i zafane da raboti (Berovo). Vo zapadnite govori vo takvi slu~ai se upotrebuvaat formite so }e, osobeno oblikot za idno-minato vreme;

36. i najposle treba da ja odbele`ime vo govorite vo Jugoisto~na Makedonija nedoslednata upotreba na dvojniot objekt.

4

Granicata me|u Jugoisto~noto i zapadnoto nare~je odi pribli`no po dolinata na rekata P~iwa (ju`no od s. Gorno Kowari), Vardar i Crna. Vo toj pravec pominuvaat izoglosite na najgolem broj od dijalektnite osobenosti {to bea privedeni pogore.

Vo krajniot jugozapaden del od na{eto jazi~no podra~je – me|u Kor~a, Prespanskoto i Ostrovskoto Ezero, se isprepletuvaat crti {to se karakteristi~ni i za zapadnoto i za jugoisto~noto nare~je, pa iako ovie govori (kostursko–lerinskite) na nekoj na~in se kako preodni me|u jugoisto~noto i zapadnoto dijalektno podra~je, sepak spored novite soznanija (v. str. 9), spa|aat vo jugoisto~noto nare~je.

*

* * „„„. Edna dijalektna celost so~inuvaat govorite vo Severna Makedonija, t.n.

severnomakedonski govori. Vo ovaa grupa vleguvaat poto~no govorite vo severnite polo{ki sela i vo Skopska Crnogorija, a vo Severoisto~na Makedonija govorite vo Kumanovsko, Ov~epolsko, Kratovsko i Krivopalane~ko. Na sever tie grani~at so srpskata jazi~na teritorija na celiot pojas od [ar Planina pa do bugarskata granica. Na eden tesen prostor se dopiraat i so bugarskite severozapadni dijalekti. Od drugite makedonski govori severnite se razlikuvaat so okolu ~etirieset i pet-{est fonetski i gramati~ko-strukturni osobenosti.

Diferencijalni fonetski crti se: 1. izedna~uvaweto na etimolo{kite erovi vo eden glas - » : b»~va, d»{, z»vre, pet»k; d»n,

l»n, kot»l, kon»c, jar»m, oc»t; 2. vrednosta » mesto sekundarnata poluglaska vo site pozicii: l»`e, m»gla, m»ska;

bist»r, vet»r; os»m, sed»m; p»k»l, pek»l, rek»l; 3. razvojot na *v¼, *v‰ vo u : ide u Skopje; unese, uleze, unutra, ili unuk, udovica, udov»c;

4. zamenata na *† so u gotovo vo site pozicii: muka, ruka, obru~, ponuda, na ruku, idu – i|u,

soqu, imau (ima×, imav); 5. zamenata na staroto vokalno *þ so u : vuna, vuk, jabuka, `uto, kuk, puno, spuzne;

6. a zad zabnovene~na soglaska so lu ili l» : dlugo, sluza, sluba, odnosno dl»go, sl»za,

sl»nce, tl»~e (kl»~e); 7. nepreglasenoto a vo trava i oblikot ora (oraf); 8. {irokiot izgovor na akcentiranite e, o : b¿lo, l¿ga, m¿so, m¿ra; kºsa, nºga, ºsa, ºvca,

pºsta, sºva, tº~i; 9. otsustvoto na proteti~ko v vo primerite kako ujko, ujna; 10. ~uvaweto na mekoto *n´ pred predna samoglaska: wiva, kwiga, wega, wegovo; 11. ~uvaweto na staroto meko *l´ vo site pozicii: quti, nedeqa, ko{uqa, poqe; 12. prejotacijata na inicijalnoto e : je{, jelen, jezik; 13. gubeweto na glasot h vo site pozicii: ladno, soa, duna, wino, gra, siroma; 14. jotuvaweto na grupata l+j vo slu~aite od tipot zeqe, koqe (vo ju`niot pojas od ovaa

oblast: zele, kole); 15. pazeweto na konsonantskata grupa bn: debne, yebne; 16. disimilacijata na mn vo ml: mlogo, mlozina; 17. promenata na mj vo mw: zemwa, lamwa; 18. i poluzvu~niot izgovor na krajnite zvu~ni soglaski: du§, dl»©, mu¥, su® i dr. Znaten e brojot i na morfolo{ko-sintaksi~ki osobenosti i crti od oblasta na

zboroobrazuvaweto: 19. imenkite na -a mno`ina obrazuvaat so nastavkata -e : jabuke, ku}e, sudije; 20. kako i atributskite zborovi koga se upotrebeni so ovoj tip imenki: goleme ku}e, bele

ko{uqe, crne slive; 21. imenkite od sreden rod na -e mno`ina obrazuvaat obi~no so nastavkata -iki (-i}i):

piliki - pili}i, prasiki - prasi}i, teliki - teli}i; 22. izbrojana mno`ina so nastavkata -a;

5

23. edinstveno vo ovie govori vo Makedonija se pazi razlikata me|u op{tata i nominativnata forma kaj odu{evenite imenki od ma{ki rod {to zavr{uvaat na konsonant:

~ovek – ~oveka, so atributski zbor: dobar ~ovek – dobroga ~oveka. Od drugite makedonski dijalekti severnite govori gi izdeluvaat u{te: 24. zamenkite svaki (svakoga, svakak»v); 25. zamenskite formi wojze, wojno (sprema nejze, nejzino - nejno vo drugite na{i govori); 26. kratkata zamenska forma za `enski rod gu (poretko ga); 27. potoa formite wega, ga; 28. kako i nastavkata -oga : svakoga, nekoga, nikoga, dobroga, itn., a kaj glagolite: 29. izedna~uvaweto na prezentskata osnova vo site lica: vika, vika-v; nosi, nosi-m, nosi-v;

ide, ide-m, ide-v, pokraj nosu, idu, odn. no{u, i|u vo 1 l. edn.; 30. mno`inskata nastavka -mo : imamo, nosimo, se~emo; 31. nastavkata -v (×) vo 3 l. mn. na sega{noto vreme: imav, nosiv, idev, odn. ima×, nosi×,

ide×; 32. imperfektno-aoristnite nastavki za 1 i 2 l. mn. -smo, -ste pokraj -mo, -te : vikasmo,

vikaste, pokraj vikamo, vikate; 33. nastavkata -{e vo 3 l. mn. vo aoristot: reko{e, dojdo{e, pokraj rekoa, dojdoa; 34. obrazuvaweto na konstrukciite od tipot te{e (}e{e) da ide, te{e (}e{e) da raboti; 35. ili tel (e) da ide, tel (e) da raboti, odn. }el (e) da ide; 36. participskata nastavka -ja, koja se upotrebuva vo eden del od ova podra~je: do{ja (i

do{»ja, do{aja), imaja, nosija, pokraj do{»l, imal. Za ovie govori karakteristi~na e i upotrebata na predlozite: 37. uz: projde us ku}u, oti{»l uz reku, uz wega projde; 38. vi{e : zamina vi{e selo, vi{e put se naka~i;

39. proz: projde pros selo, proz wivu ide{e;

40. iz: vrnaja se is Skopje, k»d otido{e iz Vrawe. Upotrebata na svrznicite: 41. budi : Budi sam siroma pa sam i bol»n; 42. negoli so komparativno zna~ewe: poarno je da kopam u rudnik negoli da sedim bez

rabotu. Upotrebata na imenskite obrazuvawa so sufiksite: 43. -a~a : vampira~a, mrsoqa~a, promewa~a, debeqa~a, krsta~a;

44. -u{a : vodaru{a, ov~aru{a, kozaru{a, sviwaru{a;

45. -owa : ligowa, sivowa;

46. -o}a : lo{o}a, gluvo}a, staro}a, prosto}a, slabo}a, samo}a,

47. i -iwa : dobriwa, jakotiwa, lo{otiwa, samotiwa, ubaviwa. Treba da se istakne deka site privedeni osobenosti se karakteristi~ni i za grani~nite

srpski prizrensko-ju`nomoravski govori. Toj fakt pak dovolno jasno uka`uva i za odnosot i vrskata na na{eto severno dijalektno podra~je so ju`niot pojas od srpskite torla~ki dijalekti.

Granicite me|u severnite govori i drugata makedonska jazi~na teritorija se dvi`at pribli`no po pravecot Tetovo – Skopje – Sveti Nikole – Zletovo. Taka zemeno vo op{ti crti. No to~na slika za ju`nata granica na severnata govorna zona ni poka`uvaat izoglosite na spomenatite dijalektni osobenosti.