MATAJUR 1641 m.n.v.

Očetovska gora

(39Km, 1600 višincev)

“Pod mano se odperjajo, ki parsti od roke, lepe zelene doline, skuoze katere tečejo

patoki an rieke. Med telimi riekami je narlieuš tista, ki teče med mano an Mijo. Ona se rodi ku

Nediža, teče naprej kot Natisone an se zgubi tu v prode ... “

Tako svoj edinstveni, nad Beneškimi Slovenci visoki poloţaj razklada sam Matajur, ko

poosebljeno nastopa v knjiţici Luise Battustig Skrivnost dvieh bregi, ki jo je dvojezično

(beneško/italijansko) izdala Planinska druţina Benečije. Citat je naveden za pokušino, kako je v

zadnjem času zapisano naše skrajno zahodno narečje. Da bi ga slišali, se je treba potruditi,

zbuditi zaupanje pri kakšnem domačinu, ne samo pozdraviti in takoj oddivjati naprej. Najbolje se

je ustaviti v najvišji vasi pod tem očakom Beneških Slovencev, ki nosi njegovo ime. (avtor:Ţeljko Kozinc alias Peter Malik)

Prvo kot PRVO dodobra ocenimo vreme, ker le omemba, “da bo mogoče deţevalo” tukaj, v

okolici Kobarida, vsekakor bo!!! V gore pa radi lezemo, ko je vreme lepo, takšno “ko šajba”…

Do vasice Livek 692 m.n.v. pridemo iz Kobarida (cca 7km) mimo vasi Mlinsko, kasneje skozi

Idrsko in do našega izhodišča – Livek.

Ko si izberemo primerni parkirni prostor, da ne motimo domačine, se pripravimo na turco in …

Kažipot v Avsah-Avsi

Makadamska senčka Idrska planina… …po mleko in sir

… se odpravimo po asfaltni cesti proti Avsam,

od tam nadaljujemo po makadamski cesti proti

Matajurju – po ta stari livški poti. Kmalu bomo

pod hribom Breza 1094 m.n.v. zavili desno v

serpentine, ki nas bodo še naprej povzpenjale

najprej proti Glavi 1192 m.n.v. in pa naprej do

Idrske planine z Mrzlim vrhom 1358 m.n.v. Pot

je makadamska, skorajda vseskozi v senci

dreves. Vzpenjali se bomo relativno hitro, tudi

po 100 višincev na deset/petnajst minut!

…kolovoz na Idrski planini

Dom na Matajure, v ozadju vrh

Nekaj GURATLONA pod vrhom nam pa morebit le ne “uijde” !!!

Na planini zavijemo levo (ličen kaţipot) na kolovoz in

po pribliţno 800m ţe prekolesarimo drţavno mejo z

Italijo. Naprej gremo po benečki poti CAI736. Lahko

gremo tudi po slovenski strani, poti je tukaj kar nekaj,

ampak bomo večidel poti prepešačili.

Tukaj se po pobočju Ledina počasi vzpenjamo proti

slovenski koči (na `taljanski strani) Domu na Matajure.

Na sosednjem pobočju bomo zagledali Skrilo (Scrila)

vmes pa struga loškega potoka (Loški potok - Rug

Scaugnach). Tukaj smo ţe na višini 1400 m.n.v.

Imena bom naprej podajal dvojezično, da ne pride do

nepotrebnih pomot (zemljevidi, kaţipoti, …).

Po golem pobočju brcamo naprej

proti Domu na Matajure

oziroma rifugio Dom na Matajure

in ne desno proti vrhu (ne več po

poti 736) Glej spodaj zarisano pot

na zemljevidu! Vsekakor tudi po tej

poti pridete na vrh, pa tudi nosili

boste nekaj časa kolo…

1554 m.n.v. Koča! Pozdravimo

Igorja in Luiso, saj se bomo kasneje

vrnili na “čajček”, odprti so vsako

nedeljo cel dan in tudi ob sobotah

po 14h od Junija do Septembra,

… in se še povzpnemo na vrh.

… in Matajur je naš!!!

… no ja …nekaj “malega” je tudi

`taljanski! Tako vrh kot kapelica,

mejnik pa je še vedno prisoten.

1641 m.n.v.

Zarisana je pot prečenja pobočja proti Domu na Matajure

Kapelica na vrhu Matajurja

Matajur tudi domače ime Baba, kar naj bi po

nekaterih domnevah bilo tudi ime

očetovskega boţanstva, ki je prebivalo na

vrhu.

Povprašaš po “…ata –jurju!”, pa ti povejo,

da to ni ATA ampak MATA-jur…

Pa brez heca, to je res “tata-mata”

beneškega slovenstva!!!

Ta Baba je najlepše razgledišče zahodnega

slovenskega predalpskega sveta.

Vrh s križem in spominskim kamnom

Pogled preko balance pred spustom: Milan48

Vhodna vrata in okno cerkvice Sv.Kancijana

Kar daje Matajurju dominantnost, je pogled

na širno, z naselji posejano ravnino okoli

Vidna (kot Beneški Slovenci kličejo

Videm- Udine), čez katero se v jasnih dneh

vidijo Oglej in Benetke ter kajpak srebrno

svetlikavo morje.

Na desni pa vidimo strme grebene

Karnijskih Alp in vršace Dolomitov.

Iz nadiške doline je Matajur zlahka

prepoznati kot simbol –

BENEŠKIH SLOVENCEV

…gorski spomenik daje moč v boju za

narodov obstoj, … ker je mogočen!!!

In ker smo na vrh prišli seveda z namenom,

da se spustimo po legendarni poti CAI 749,

ki nas po grebenu iz Matajurja popelje

skorajda do Špetra (San Pietro di Natisone)

se torej spusssstimo!

… po Planini Za tlakom (Malga Tubolin),

desno Planina Za čelom (Malga Tazacel)

skozi Klanţe (Grapa Clangie) do Hlevišč

(M.di Glevizza) 1085 m.n.v. Kar hitro smo

se spustili za 600 višincev v pribliţno 4

kilometrih – uţivaška singlca!!!

Ko prispemo do asfalta nekoliko naprej spet

zavijemo na našo pot desno/dol v gozd na

singlico proti Bukovju (M.Bucuie),

vseskozi bodimo pozorni na označbe 749!

Nadaljujemo tako pot naprej proti Sv.Juriju

(M. San Giorgio) nad Kosto (Costa), v del

poti, ki postane precej poloţen!

Sledi Sv.Kancijan (San Canziano) z ruševinami cerkvice …723 m.n.v.

…pod nami desno je vas Mecana (Mezzana) in Petjak (Ponteacco)

…pod nami levo pa vasica Polje (Puoie) in vas Podbarnas (Vernassino di soto)

… in nadaljujemo s spustom proti Jelovici (M. Ielencia) 531 m.n.v.

Tukaj moramo biti še posebej pozorni na levi odcep (n.v. cca 320m), potka nas bo popeljala proti

vasici Kočevar (Cocevaro). Od cerkvice Sv.Kancijana pa do odcepa je pribliţno 2,2Km.

Marko v spustu 749, za vzpon še ne ve!

Četudi tukaj spregledamo odcep, si kasneje

poiščemo sledečega levo, nato pa proti Koredi

(Coreda) do glavne ceste in levo po asfaltu do

Kočevarja. …ali pa kar do Špetra po CAI 749, samo

bomo kasneje kar “gagali” nazaj/navkreber po

asfaltu!

V vasici Kočevar prečkamo asfaltirano cesto in se

po serpentinah povzpnemo v vasico Parkramec

(Parcramec), nekoliko višje na robu vasi poiščemo

kolovoz levo, ki nas bo pripeljal do vasice Dolenje

Brdice (Brizza di sotto) skozi gozd. Opravili smo

skoraj z 200 višinci!

Pridemo na asfaltirano pot, desno se povzpnemo

skoraj do Gorenjih Brdic (Brizza di sopra), kjer pod

hišami zavijemo levo v gozd, spet po lepem

kolovozu - gozdni poti, ki nas po izohipsi pripelje

(cca 4.5Km) na makadamsko gozdno pot vse do

Tazamosta (Tasamoust) pod Kanalcem (Canalaz),

kjer se priključimo na asfaltirano pot levo proti

Čeplestiščem (Ceplestischis). V spust in v prvem

izrazitem levem ovinku (po cca 1800m asfalta),

poiščemo v istem ovinku odcep desno , gozdna

potka, ki nas bo spustila vse do vasice Polava.

Na glavni asfaltirani cesti v Polavi, zavijemo desno proti Sloveniji in “mejnemu prehodu” v

smeri Livek oziroma proti izhodišču.

V kolikor nam je opisana gozdna idila nad vasjo Sovodnje (Savogna) odveč, si turo skrajšamo z

asfalno različico vrnitve do izhodišča.

Slo – Istra MTB forum –ovci

Vsekakor se lahko z vrha Matajurja spustimo po planinski poti do rifugia Pellizo v Skrilah in

nadaljujemo s spustom po asfaltu do Čeplesišč, … imejmo ga (spust) v mislih kot krajšavo,

tako, za vsak primer!

Prav tako se lahko z vrha Matajurja najprej spustimo po CAI 725 in se niţje , pod Planino Za

tlakom (cca na 1400 m.n.v.) priključimo na “našo” singlico CAI 749!

V obeh primerih nas “čaka” od

Kočevarja do vasi Livek pribliţno

400 višincev… ja!, vzpona!!!, tako

“po dolgem in počez”, po asfaltu

cca 8Km, po gozdni idili pa

vsekakor več, tam cca 13Km!

Ampak ta legendarni dvo-urni

spust 749 po grebenu …

- ODTEHTA svoje! -

<<<<<<<<< <<<<<<<<< <<<<<<<<< <<<<<<<<< <<<<<<<<< <<<<<<<<< <<<<<<<<<

Le poglejte si

tele-le presrečne obrazke!

Zemljevidi s trackom

1.)

Vzpon ... izhodišče:

Livek – Plohi – Perati

Avsa – Idrska planina

Beneška pot CAI 736

2.)

Beneška pot CAI 736

Pobočje Ledine

Dom na Matajure

Matajur 1641 m.n.v.

Spust ... CAI 749

planina Za tlakom

Hlevišče

Bukovje

Sant`Odorico

3.)

… še vedno spust po

CAI 749

Bukovje

Sant` Odorico

Sv. Jurij

Sv. Kancijan

4.)

Sv. Jurij

Sv. Kancijan

Jelovica 331 m.n.v.

Odcep levo

(cca na 320 m.n.v.)

Od odcepa proti

Kočevarju

Vzpon …

Parkramec

Dolenje in Gorenje

Brdice

Profil trase

5.)

Gorenje Brdice

… po izohipsi naprej

Tazamost

Polava

… po asfaltu desno

še nekaj vzpona za

Livek - izhodišče

Glavne značilnosti ture

Prekolesarili smo 39 km, naredili pribliţno 1600 v.m.

Čas voţnje cca. : 4 – 5h (netto)

Teţavnost (1–5): 3 – 4

Atraktivnost (1–5): 4 – 5

Podlaga: makadam, gozdne poti, kolovozi, singlice, planinske poti,

nekaj asfalta

Vzponi/spusti (max): V3/4 (od koče Dom na Matajure do vrha)

S4 (prvi del spusta od vrha po CAI 749)

Track poti najdete: tukaj !

Prav tako si lahko iz omenjene strani izvozite GPX datoteko.

Na ture gremo pripravljen.

Kaj v nahrbtnik:

Tura je teţavna, tako priporočam, da se nanjo odpravite pripravljeni. Tukaj lahko naštejem nekaj

najnujneših stvari, katere je koristno imeti s seboj: vsaj liter in pol tekočine, kakšna energijska

tablica, dodatna zračnica, set za krpanje zračnic, zračna tlačilka in nekaj osnovnega kolesarskega

orodja, pa rezervni ventilček, kakšen hitromontaţni člen verige PowerLink... Poleg tega pa ne

škodi imeti s seboj še osebni dokument in nekaj denarja in zakaj pa ne...torbico prve pomoči.

Ker se na trasi obišče kar nekaj vasi, se bo dodatne tekočine (vode) lahko dopolnjevalo kar

sproti, ampak šele na poti v dolino.

Ker nas v gorah lahko kaj hitro preseneti vreme, si vremensko napoved dobro preučimo.

Dodatno majico in pa vetrovko vsekakor s seboj, kaj hitro nas lahko zazebe.

Primeren čas ture je med Majem in Oktobrom.

Orientacija:

Za orientacijo vzamite s seboj primeren zemljevid (merilo vsaj 1 : 50.000, ali 50K-o), Bolje je

sicer kakšna planinska 25K-a, recimo Tabacco No.041, oziroma si iz zgoraj omenjene povezave

stiskate nekaj detaljnejših odsekov, si poprej dobro ogledate traso na zemljevidu, zapišite si

morebitne značilnosti in opombe, če je orientacija zahtevnejša pa še dodatna navodila (plonkce).

Težavnost in trajanje ture:

Tura sama je srednje dolga, saj naberemo kar 39 km in priliţno 1600 višinskih metrov. Ampak

naj vas to ne zavede, saj bomo zaradi konfiguracije terena za turo potrebovali pribliţno 4 do 5h

čiste, umirjene voţnje. Če dodamo k temu še postanke, oglede in prepričan sem, veliko

fotografiranja, vam najmanj šest do sedem ur ne uide. Prav tako nas lahko preseneti večurni

spust, roke in zapestja kar pečejo, torej počitki tudi med spussstom!!!

Prilagodimo pa se seveda najšibkejšemu členu, ga med potjo spodbujamo in načrtujemo

postanke.

Tura seveda ni namenjena za kondicijsko slabo pripravljene kolesarje.

Pripravil:

Dragan 100janovič

Koper, December 2010