Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in ... · osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji sta pregledali in ovrednotili priznani strokovnja-kinji za obe področji,

Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Opisniki temeljne zmožnosti

Če si predstavljam nekoga, ki bo brskal po knjigi, bo to tisti, ki dela z odraslimi, z ranljivimi skupinami … in ga zanimajo res konkretne stvari, torej ga zanima, kako naj se loti dela, da bo določeno osebo pripeljal do tega, da obvlada določena znanja, ki jih bo potrebovala v življenju, pri iskanju zaposlitve, na delovnem mestu. Torej bo v knji-žici poiskal konkretne stvari, ki bi jih pri določeni osebi lahko realiziral – konkreten opisnik določene kompetence. Ta bo verjetno uvod »preskočil« in takoj poiskal to, kar potrebuje.

Ljuba Fišer, učiteljica

Naslov: Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Zbirka: 'Na poti do življenjske uspešnosti'

Avtorji: Darja Brezovar, Alenka Magajne, Slava Šarc, dr. Petra Javrh, Manuel Kuran, Špela Lenič, mag. Estera Možina

Uredniki: dr. Petra Javrh, Manuel Kuran, Špela Lenič

Recenzenti: dr. Milena Košak Babuder in dr. Nevenka Bogataj

Drugi sodelavci: Katja Bider

Oblikovanje: Črtomir Just, TRIK

Financer: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropski socialni sklad

Izdal: Andragoški center Slovenije, 2013, zanj mag. Andrej Sotošek

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobra-ževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževa-nja in usposabljanja.«

Nelektorirano besedilo

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

374.7(0.034.2)

OPISNIKI temeljne zmožnosti. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v zna-nosti in tehnologiji [Elektronski vir] / avtorji Darja Brezovar ... [et al.] ; uredniki Petra Javrh, Manuel Kuran, Špela Lenič. - El. knjiga. - Ljubljana : Andragoški center Slovenije, 2013. - (Zbirka Na poti do življenjske uspešnosti)

ISBN 978-961-6851-38-1 (pdf) 1. Brezovar, Darja 2. Javrh, Petra 271482368

Vsebina

Knjižici na pot 4

O projektu 6

Metodološki okvir 7

Temeljna zmožnost 8

Temeljne zmožnosti v sodobnem svetu 8

Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji 9

Tabela z opisniki 10

Uporaba opisnikov v praksi 26

Pripomoček za delo z udeležencem 28

Kaj zmorem na področju matematike, znanosti in tehnologije 29

Priročni slovar 37

Splošni pojmi 37

Specifični pojmi 39

Viri in literatura 41

Iz recenzije 42

4

raziskovalno in teoretično ukvarjajo s tem podro-čjem. Ta refleksija je rezultat več kot enoletnega akcijskega raziskovanja v neposredni praksi izo-braževanja odraslih. Upamo, da boste glas pra-kse v knjižici zaznali tudi sami. Uporabite jo kot koristno orodje pri svojem izobraževalnem delu z odraslimi.

Vprašali se boste kaj je opisnik. Spodnja definicija odseva naše razumevanje opisnika, kot se je po-stopno razvilo v procesu akcijskega raziskovanja, ki ga shematsko opisujemo v nadaljevanju.

Opisnik kratko opisuje en del temeljne zmož-nosti in jo poskuša narediti čim bolj življenj-sko. Ločimo jedrne opisnike, ki izražajo samo srž temeljne zmožnosti; in robne opisnike, ki so podobni ali celo enaki opisnikom katere od drugih temeljnih zmožnosti. V tej knjižici prika-zujemo jedrne opisnike. Opisnik je sestavljen iz splošnega opisa in konkretne prilagoditve.

Kako je knjižico z opisniki mogoče uporabiti in komu bo najbolj koristila?

• Vsem učiteljem, da se podrobneje spoznajo s temeljno zmožnostjo Matematična kompe-tenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji.

• Vsem izobraževalcem, tudi učiteljem v formal-nem delu sistema izobraževanja.

• Odraslim udeležencem programov, da spoz-najo pomen in mesto temeljne zmožnosti v vsakodnevnem življenju.

• Za načrtovanje – snovanje vsebinskih projek-tov – kot orientacija pri določevanju ciljev.

• Za animacijo udeležencev, da prepoznajo svo-jo izobraževalno potrebo.

Knjižici na pot

Ta knjižica je posvečena temeljni zmožnosti Ma-tematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Gre za kompleksnejšo te-meljno zmožnost, ki jo sestavljata dva dela: ma-tematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji.

Matematična kompetenca

Matematična kompetenca pomeni sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega na-čina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem življenju. Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih na-činov razmišljanja (logično in prostorsko raz-mišljanje) in načinov predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice).

Osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Osnovne kompetence v znanosti in tehnologi-ji se nanašajo na sposobnost in pripravljenost uporabe celote znanja in metodologije zato, da bi razložili naravni ustroj sveta tako, da prepo-znamo ključna vprašanja in na podlagi doka-zov skušamo odgovoriti nanje.

Gornji definiciji predstavljata pojmovanje te-meljne zmožnosti Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji kot ga opredeljuje Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc oziroma temeljnih zmožnosti za vse-življenjsko učenje.

Prikaz razumevanja te temeljne zmožnosti, ki je zajeto v knjižici, pa ni samo povzetek uradnih opredelitev. Je tudi poglobljena refleksija o te-meljni zmožnosti v izobraževalni praksi s strani iz-kušenih učiteljev in mentorjev ter ekspertov, ki se

5

• Za skupinsko in individualno spremljanje dela in učenja.

• Za delne in končno evalvacijo izobraževalnih programov.

• Za promocijo – na primer, za izvajalsko orga-nizacijo, ko pripravlja izvedbo programa izo-braževanja odraslih iz ranljivih skupin in želi pokazati, kaj bodo učinki programa, za sploš-no promocijo temeljnih zmožnosti.

Avtorji

• Za predstavitev temeljnih zmožnosti in zmo-gljivosti programa zunanjim partnerjem, na primer zavodom za zaposlovanje, centrom za socialno delo, središčem za samostojno uče-nje, svetovalnim središčem za izobraževanje odraslih (ISIO), itd.

• Za sumativno spremljanje napredka posame-znika in skupine.

• Za formativno spremljanje napredka posame-znika in skupine.

• Kot priročen pripomoček pri pripravi izvedbe-nega načrta.

6

Zbirka vseh gradiv – priročnik, IKT gradiva in e-knjižice - predstavlja neke vrste »komplet prve pomoči« za vse odrasle, ki se težje prilagajajo sodobnim družbenim in ekonomskim razmeram, in njihove izobraževalce. V izhodišču so gradiva namenjena izobraževalcem, ki naj po svoji pre-soji posamezne dele predstavijo in dajo v upora-bo tudi udeležencem.

V tej knjižici boste našli opisnike, ki so značilni za temeljno zmožnost matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnolo-giji. Širši koncept knjižic z natančnejšimi infor-macijami o projektu, metodologiji opredeljeva-nja opisnikov ipd., najdete v Priročni knjižici z navodili za uporabo. Za takšno razporeditev smo se odločili, ker smo želeli, da bi bile krajše knji-žice predvsem vsakodnevno uporabne, nekoliko bolj teoretično zasnovana uvodna knjižica pa je pripravljena z namenom teoretske podkrepitve koncepta, ki smo ga izbrali.

O projektu

Komplet e-knjižic je del širšega projekta »Razvoj pismenosti ter ugotavljanje in priznavanje nefor-malno pridobljenega znanja od 2011 do 2014«, ki je potekal na Andragoškem centru Slovenije. Del tega projekta je bila tudi aktivnost »Razvoj pismenosti« , znotraj katere smo razvili različna orodja za krepitev temeljnih zmožnosti in tudi knjižico, ki je pred vami.

Nastalo je več gradiv, ki se vsebinsko osredoto-čajo na posamezno temeljno zmožnost, povezuje pa jih skupni krovni naslov »Na poti do življenj-ske uspešnosti«. Najprej smo pripravili priroč-nik za učitelje z naslovom »Temeljne zmožnosti odraslih«. Ta je namenjen učiteljem, ki delajo v izobraževanju, pa tudi strokovnim delavcem, ki prihajajo pri svojem delu v stik z odraslimi. Sko-raj sočasno smo pripravili pet didaktičnih gra-div (zvočnica in izobraževalni filmi) za odrasle. Tudi ta gradiva se konceptualno navezujejo na temeljne zmožnosti. Ta knjižica, skupaj z osta-limi iz kompleta e-knjižic z opisniki za izbrane temeljne zmožnosti zaokrožuje to nalogo.

Morda bi veljalo iz te knjižice pripraviti

prilagojen povzetek v obliki zloženke, v

kateri bi bili zajeti opisniki za temeljno

zmožnost matematična kompetenca in

osnovne kompetence v znanosti in teh-

nologiji in bi jo prejel vsak udeleženec

oziroma bi mu bila dostopna v elektron-

ski obliki.

Darij Olenik, učitelj

http://mm.acs.si/pismenost/2013/e_knjizice_z_opisniki/prirocna_knjizica_z_navodili/

http://mm.acs.si/pismenost/2013/e_knjizice_z_opisniki/prirocna_knjizica_z_navodili/

Metodološki okvir

Do novih spoznanj v izobraževalni praksi lahko pridemo po različnih poteh. Predstavljeni opi-sniki niso plod slučajnega zbiranja idej, ampak dolgotrajnega in sistematičnega dela večje raz-iskovalne skupine. Dve tabeli opisnikov, ki sle-dita v nadaljevanju, predstavljata sad več kot enoletnega raziskovanja prakse. Skupina teore-tikov je zasnovala postopke, ki so celotno skupi-no izkušenih učiteljev praktikov in strokovnjakov vodili pri raziskovalnem vprašanju: Kaj nasičuje konkretno temeljno zmožnost? Kako lahko to temeljno zmožnost opišemo in kateri so najbolj ustrezni opisniki?

Skupina praktikov je z analizo svoje dosedanje prakse, konkretnega dela, ki ga trenutno op-ravljajo, in po diskusiji med kolegi pripravila predloge opisnikov in področij, ki jih obsega te-meljna zmožnost. Iz začetnega splošnega nabora približno 100 opisnikov za to temeljno zmožnost, je raziskovalna skupina po premišljenem postop-ku pripravila ožji nabor jedrnih opisnikov v dveh preglednih tabelah. Tabeli z opisniki predstavlja-ta tudi osrednji del knjižice, ki jo pravkar berete, in sta izvirna dodana vrednost projektu »Razvoj pismenosti ter ugotavljanje in priznavanje nefor-malno pridobljenega znanja od 2011 do 2014«.

Med procesom priprave opisnikov za temeljno zmožnost Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji so večkrat vzniknila nova strokovna vprašanja: glede struk-ture posameznega dela kompetence, glede ustrezne ravni, glede odnosa obdelanih opisni-kov do predpisanih standardov v programih iz-obraževanja odraslih in tudi glede opredelitve temeljnih pojmov. Odgovore na tovrstna vpra-šanja, ki so se pojavila med procesom akcijskega raziskovanja, je skupina iskala s študijem litera-ture, primerjavami ter preverjanjem v diskusijah z delovnimi kolegi. Tako so opisniki hkrati vsaj v določeni meri tudi delo širšega kroga praktikov, ki ni neposredno sodeloval v akcijski raziskavi. Sledilo je vzporedno preizkušanje v praksi in pre-mislek o opažanjih v raziskovalni skupini. Posto-pno so se oblikovala jasna izhodišča, na osnovi katerih smo opredelili, kaj pomenijo temeljni pojmi, kot so na primer opisnik in področja, ki tvorijo temeljno zmožnost. Vse smo podrobneje opisali v Priročni knjižici z navodili za uporabo.

Opažanja, kako lahko knjižica koristi učitelju in tudi udeležencu, so zajeta v posebnem poglavju Uporaba opisnikov v praksi v nadaljevanju, ne-koliko bolj poglobljeno razmišljanje o didaktičnih izzivih, ki jih prinaša to orodje, pa smo strnili v poglavju Uporaba opisnikov v didaktične name-ne – praktični namigi, ki ga boste našli v Priročni knjižici z navodili za uporabo.

Celotni koncept in tudi prikaz opisnikov za te-meljno zmožnost Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji sta pregledali in ovrednotili priznani strokovnja-kinji za obe področji, matematika in znanost s tehnologijo. Odlomke iz njunega izvirnega kritič-nega premisleka najdete na koncu te knjižice, v poglavju Iz recenzije.

7

Opisniki ponujajo določeno vsebino s

konkretnimi primeri, vendar je potrebno

izpostaviti dejstvo, da so to le primeri,

ki jih lahko drugim vsebinam prilago-

dimo. Konkretna prilagoditev opisnika

nam hkrati ponuja tudi metodo, ki se

zdi v tistem trenutku edina možna, tudi

tu se mora učitelj prilagajati svojim

udeležencem.

Darja Kušar, učiteljica

http://mm.acs.si/pismenost/2013/e_knjizice_z_opisniki/prirocna_knjizica_z_navodili



8

Te temeljne zmožnosti so naslednje:

Temeljna zmožnost

Temeljne zmožnosti v sodobnem svetu

Temeljne zmožnosti posamezniku v različnih okoliščinah omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v širokem spektru različnih dejav-nosti. So neodvisne od okoliščin delovanja in prenosljive med različnimi poklici. Posamezniku omogočajo dejavno udeležbo v družbi in oseb-nostni razvoj.

Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti opredeljuje in določa 8 temeljnih zmožnosti, ki jih državljani potrebujejo za svojo osebno izpol-nitev, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in zaposljivost v družbi znanja.

»Temeljne zmožnosti so zame tiste, ki

omogočajo dovolj varno delovanje v de-

lovnem in domačem okolju. Posamezni-

ki so v takšni življenjski situaciji, da mo-

rajo krepiti svoje temeljne zmožnosti. Te

bodo pripomogle, da se bodo lahko ak-

tivneje vključili v delovno okolje, postali

aktivnejši državljani, znali poskrbeti za

svojo reaktivizacijo, kvalitetno preživljali

svoj prosti čas, postali zadovoljnejši,…«

Darja Brezovar, učiteljica

Sporazumevanje v maternem jeziku

Sporazumevanje v tujih jezikih

Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Digitalna pismenost

Učenje učenja

Socialne in državljanske kompetence

Samoiniciativnost in podjetnost

Kulturna zavest in izražanje

9

kar najbolje razumeli, je bilo s strani skupine za ak-cijsko raziskovanje največ časa in napora namenje-no definiranju področij znotraj posameznih delov.

V prvem koraku je akcijska skupina pripravi-la nabor zelo različnih opisnikov, ki se tako ali drugače povezujejo z matematičnim, logičnim/znanstvenim in naravoslovnim razmišljanjem. Kasneje je bil ta nabor opisnikov ustrezno struk-turiran glede na opredeljena področja. Mate-matični del temeljne zmožnosti sestavljajo štiri področja: števila in računske operacije, obdelava podatkov, odnosi med količinami ter geometri-ja in merjenje. Pri tem so se praktiki zgledovali po podobnih formalnih programih v osnovnošol-skem in srednješolskem izobraževanju.

Štiri ključna področja, ki sestavljajo Matema-tični del temeljne zmožnosti so: števila in ra-čunske operacije, obdelava podatkov, odnosi med količinami ter geometrija in merjenje.

Pri delu Znanost in delu Tehnologija je bilo dolo-čevanje področij nekoliko zahtevnejše. Osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji so nekoliko širše opredeljene, zato je bilo najprej potrebno najti algoritem, kako področja sploh izoblikovati. Odločili smo se, da bodo področja opredelila raz-lične vsakodnevne okoliščine, v katerih so osnov-ne kompetence v znanosti in tehnologiji izražene za največje možno število odraslih. Izbrane so bile naslednje okoliščine: ekologija, medicina in zdravje ter dom in prosti čas. Te okoliščine so po mnenju skupine za akcijsko raziskovanje ključne tako za oba preostala dela temeljne zmožnosti: za del Znanost kot za del Tehnologija.

Vsakodnevne okoliščine, kjer je potrebno ob-vladovanje zmožnosti v znanosti in tehnolo-giji, so: ekologija, medicina in zdravje ter dom in prosti čas. Te okoliščine so bile kot glavna področja opisnikov, upoštevane tako pri delu Znanost kot tudi pri delu Tehnologija.

Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Kot je že s svojimi besedami v uvodu opisala iz-kušena učiteljica, so temeljne zmožnosti tiste, ki omogočajo uspešnost v vsakodnevnih nalogah tako doma kot na delu. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologi-ji, kot to temeljno zmožnost opredeljuje Evropski referenčni okvir, je razdeljena na tri dele: (1) ma-tematična kompetenca, (2) osnovne kompetence v znanosti, (3) osnovne kompetence v tehnologiji.

Iz zgornje definicije vidimo, da gre pri tej temelj-ni zmožnosti za sestavljenost številnih zelo širo-kih veščin in znanj. Odrasli se z njo srečajo tako pri vsakodnevnih opravilih (na primer izračun popustov v času akcije) kot pri razmišljanju o bolj abstraktnih vprašanjih (na primer, kako zmanj-šati onesnaževanje narave in sonaravno bivati).

Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji so trije zelo obsežni deli, ki so sicer združeni v eno temeljno zmožnost, vendar pa ima vsak posamezni del te temeljne zmožnosti tudi svoje posebnosti. Zato se nemalokrat zastavlja tudi vprašanje o tem, ali je bilo združevanje vseh treh delov v Evropskem referenčnem okviru sploh smiselno. Da bi to posebnost temeljne zmožnosti

Matematična kompetenca je opredeljena kot sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem živ-ljenju. Pomeni tudi pripravljenost za upo-rabo matematičnih načinov razmišljanja in predstavljanja. Po drugi strani se osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji nana-šajo na sposobnost in pripravljenost upo-rabe celote znanja in metodologije zato, da bi razložili naravni ustroj sveta tako, da prepoznamo ključna vprašanja in na pod-lagi dokazov skušamo odgovoriti nanje.

10

Del Matematika je sestavljen iz štirih področij:

• števila in računske operacije,

• obdelava podatkov,

• odnosi med količinami in

• geometrija in merjenje.

Del Znanost in del Tehnologija vsebujeta tri naj-bolj pogoste okoliščine, v katerih se odrasli znaj-demo v vsakdanjem življenju. Te tri okoliščine, ki so ključne tako za znanost kot za tehnologijo, so osnova za poimenovanje področij, in sicer:

• ekologija,

• medicina in zdravje ter

• dom in prosti čas.

Drugi stolpec ‚Splošni opisnik‘, vsebuje jedrne opisnike in je uporaben na splošno. Opisniki temeljno zmožnost opisujejo in prikazujejo, kaj je tisto, kar jo sestavlja1. Te opisnike se lahko koristno uporabi za načrtovanje kurikula in prav tako za njegovo spremljanje.

Tretji stolpec ‚Konkretna prilagoditev opisnika v izvedbi‘ vsebuje nekoliko bolj razložene opisnike s primeri za konkretno uporabo. Pri oblikovanju tega zapisa smo razmišljali o konkretnih udele-žencih, ki so se doslej udeleževali programov za dvigovanje ravni pismenosti. Zapisi so oblikovani tako, da so učiteljem, mentorjem in udeležen-cem v pomoč pri razumevanju in spremljanju ra-zvoja temeljne zmožnosti. Pri tem ne gre za na-vodila, ampak uporaben zapis, skozi katerega je mogoče pridobiti prvi občutek, kaj posamezno področje temeljne zmožnosti obsega.

1 Na tem mestu je treba izpostaviti, da je opredelitev ob-ravnavane temeljne zmožnosti z opisniki v osnovi določena s konsenzom praktikov, kot so jo zagledali v času izvajanja različnih izobraževalnih programov za odrasle. Predvidevamo, da se bo nabor opisnikov sčasoma dopolnjeval glede na potrebe z drugimi splošnimi opisniki in konkretnimi prilagoditvami opisnika v izvedbi.

Tabela z opisniki

V nadaljevanju boste našli dve tabeli z opisniki za temeljno zmožnost Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologi-ji. Opisniki skušajo temeljno zmožnost narediti konkretno, uporabno, predvsem pa jo »napol-niti« s primeri iz vsakdanjih situacij v življenju odraslih. Obvladovanje te temeljne zmožnosti nam na primer olajša, da svoj vrt ustrezno raz-delimo v gredice ali da izračunamo ceno obla-čil ob razprodaji. Prav tako nam obvladovanje te zmožnosti pomaga oceniti približne stroške svo-jega potovanja z avtomobilom, če poznamo pov-prečno porabo goriva na 100 kilometrov ali pa denimo pripraviti natančno mešanico škropiva za škropljenje sadnega drevja. Skratka, tudi opisni-ki skušajo po svojih najboljših močeh odsevati situacije vsakdanjega življenja, v katerem se od-rasli srečujemo z matematičnimi, znanstvenimi in tehnološkimi izzivi.

V tabeli, ki je pred vami, so opisniki razdeljeni na tri dele: Matematika, Znanost, Tehnologija. Vsak od teh delov je nato razdeljen na področja.

Prvi stolpec tabele vsebuje področja, ki so zajeta znotraj posameznega dela te temeljne zmožnosti.

V knjižici boste našli dober opis temelj-

ne zmožnosti. To naj vam bo vodilo

načrtovanja, izvajanja in evalviranja

vašega dela. Praktični namigi so zgolj

posamezni primeri iz prakse. Tako kot

sestavljavci te knjižice boste tudi vi go-

tovo našli veliko različnih aktivnosti za

realizacijo posameznega opisnika.

Darja Brezovar, učiteljica

11

temeljne zmožnosti razvijajo samo znotraj mini-malne in optimalne ravni (to sta pravzaprav samo prvi dve zahtevnostni ravni, ki se še nadgrajuje-ta). Ti dve ravni predstavljata zgolj izhodišče, s katerim je začrtana pot razvoja temeljnih zmož-nosti. Za posamezno raven so opisniki predsta-vljeni v posamezni tabeli.

Minimalna in optimalna raven

Opisniki so razdeljeni na dve zahtevnostni ravni: na minimalni in optimalni ravni in so predsta-vljeni v dveh ločenih tabelah. Na tak način sta vzpostavljeni dve referenčni točki razvoja te-meljnih zmožnosti. To seveda ne pomeni, da se

Del: MATEMATIKA

PODROČJE SPLOŠNI OPISNIK KONKRETNA PRILAGODITEV OPISNIKA

Prikaz strukture tabele

Tri glavna področja Opisnik za splošno rabo

Deli, ki sestavljajo to temeljno zmožnost

Konkreten primer, kot ga predlagajo praktiki, in je vedno kontekstualno obarvan

Učiteljem bodo opisniki v pomoč pri

usmerjanju in vodenju posameznika, da

bi dosegel tisti minimalni nivo znanja, ki

mu v sodobni družbi, ki pred posamezni-

ka ves čas postavlja nove in nove izzive,

omogoča, da bo lažje funkcioniral. funk-

cioniral. Učitelji bodo lažje prepoznali tis-

te udeležence, ki presegajo ta minimalni

nivo in jih usmerili k doseganju višjih

ciljev v procesu izobraževanja ter posle-

dično vrednotenja tako formalno kot tudi

neformalno pridobljenega znanja.


Piktogram za označitev področja

Izobraževalci odraslih bodo prevzeli

vlogo podpornika tistim, ki se učijo.

V opisnikih na minimalni in optimalni

ravni so razvidne prilagoditve v izved-

bah in tudi primeri splošnih opisnikov.

Tako zbrani opisniki (v knjižici) na enem

mestu so vsekakor v pomoč tako izku-

šenejšim kot mlajšim izobraževalcem

odraslih, predvsem pri snovanju izo-

braževalnih programov in ugotavljanju

napredka posameznika.

Mateja Chvatal, učiteljica

12

Minimalna raven doseganja temeljne zmož-nosti pomeni skromno osnovo, ki odrasle-mu še omogoča uporabo matematike, zna-nosti, tehnologije za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni zadovoljivo razvito kompetenco do te mere, da se odrasli, ne glede na izobrazbo, uspešno znajde v različnih življenj-skih situacijah, ki zahtevajo uporabno mate-matično znanje, znanstveno razmišljanje (raz-laganje, sklepanje) ter razumevanje različnih tehnoloških rešitev, pa tudi upravljanje s stroji.

Opisniki so pripravljeni dovolj splošno,

da omogočajo učitelju kar se da proste

roke pri implementaciji posameznega

opisnika v praksi. Konkretni primeri so

dovolj življenjski, da udeleženec prepoz-

na in ovrednoti lastno znanje pri temelj-

ni zmožnosti. Na podlagi opisnikov za

optimalni nivo lahko posameznik, ki se

vključuje v proces izobraževanja in ob-

vlada minimalni nivo, sam presodi, ko-

liko mu manjka, da bi dosegel optimalni

nivo, nadgradi svoje dosedanje znanje

in se pripravi na vrednotenje znanja

s sprotnim preverjanjem in končnim

vrednotenjem.


Prikaz ravni temeljne zmožnosti

Minimalna raven Optimalna raven

2 različni ravni ene temeljne zmožnosti

PODROČJESPLOŠNI

OPISNIK

KONKRETNA

PRILAGODITEV

OPISNIKA

PODROČJESPLOŠNI

OPISNIK

KONKRETNA

PRILAGODITEV

OPISNIKA

13

Minimalna raven

Prva tabela obsega opisnike na minimalni ravni, kjer je opi-sano tisto osnovno, kar odrasli posameznik potrebuje za uporabo matematike, znanosti in tehnologije v vsakdanjem življenju.

DEL: MATEMATIKA


ŠTEVILA IN RAČUNSKE OPERACIJE

Razume vrednost števila.S primerjanjem razvršča števila po velikosti in umesti posamezno število med dve števili v skupini.

Pozna dele celote.

Ve, da večje število delov celote zmanjša velikost posameznega dela.

Izmeri gredice v svojem vrtu in določi kolikšen delež vrta predstavlja katera gredica.

Oceni višino obroka glede na obdobje plačevanja kre-dita brez obresti (daljše obdobje, nižji obroki).

Pozna osnovne račun-ske operacije in jih zna uporabljati na primerih iz prakse.

S pomočjo podatkov o porabi bencina na 100 km, razdalje med krajema in ceno litra bencina izračuna stroške poti do želenega kraja.

Računske operacije zna izvesti tudi s pomagali, kot so mobilni telefon, kalkulator in računalnik.

Izmeri dolžino in višino sten v prostoru, izračuna ploščino zidne površine ter preračuna koliko ga bo stalo beljenje, če računa pleskar 11€/m2.

Ugotavlja, koliko svoje denarne valute potrebuje za nakup nekaterih drugih valut. Pridobi tabelo menjal-nih valut in naredi preračun.

Zna izračunati odstotke.Natančno izračuna, koliko privarčuje, če kupi blago v vrednosti 65€, ko bo 40% znižanje?

Decimalna števila zna primerjati z naravnimi števili.

Cene artiklov, ki so običajno izražene v decimalnem številu, zaokroži na celo število oziroma poišče nje-mu najbližje celo število.

OBDELAVA PODATKOV

Razume pravila gibanja v koordinatnem sistemu.

Igra po pravilih igre potapljanje ladjic.

Nauči se osnovnih pravil šaha in jih razloži nekomu drugemu.

14

DEL: MATEMATIKA


OBDELAVA PODATKOV

Pozna enostavne vrste vprašalnikov za zbiranje statističnih podatkov.

Izdela enostavni tristopenjski vprašalnik za merjenje zadovoljstva svojih strank.

Zna brati tabele.Iz tabele, o podatkih rodnosti v Sloveniji zadnjih 50 let, razbere ali se rodnost veča ali manjša.

Zna urediti pridobljene podatke in jih prikazati v tabeli.

Ugotovi starosti vseh prisotnih v skupini ter jih rangi-ra v starostne razrede. To predstavi v tabeli.

Zna brati histograme in tortne diagrame.

Iz tortnega diagrama in histograma odčita podatke.

Iz prikazov podatkov v tabeli zna narediti histo-gram in tortni diagram.

Iz podatkov o mesečni porabi gospodinjstva, ki so prikazani v tabeli, udeleženec izdela stolpčni ter tor-tni grafikon.

Zna izračunati aritmetično sredino.

Izračuna povprečno starost v skupini tako, da sešteje starosti vseh udeležencev ter jih deli s številom vseh.

Razume smisel in pomen piktogramov, s katerimi se srečuje pri svojem delu.

Pozna kemijske piktograme na umetnih gnojilih in škropivih.

Ve, kje najti razlago za piktograme na čistilih.

ODNOSI MED KOLIČINAMI

Količino razdeli in zmeša v danem razmerju.

Z uporabo menzure naredi mešanico škropiva za sadno drevje po predpisanem razmerju.

Pozna razliko med raz-merjem, kjer se obe koli-čini povečujeta (premo so-razmerje), in razmerjem, kjer se ena količina pove-čuje, druga pa zmanjšuje (obratno sorazmerje).

Glede na enoto časa oceni, kako daleč bo prišel, če se bo gibal z enako hitrostjo.

Izračuna koliko dni bo lahko na dopustu, če bo vsak dan porabil več ali manj denarja od rezervirane vso-te.

Obvlada preračunavanje vrednosti posameznih valut.

Pridobi tabelo menjalnih valut in naredi preračun, koliko svoje denarne valute potrebuje za nakup neka-terih drugih valut.

Zna uporabljati merilo zemljevida.

Z uporabo merila na zemljevidu zna oceniti razdaljo med dvema krajema.

15

DEL: MATEMATIKA


GEOMETRIJA IN MERJENJE

Uporablja osnovne geo-metrijske pojme: točka, ravnina, daljica, premica, poltrak, stranica, krožnica, kot, vzporedne stranice in pravokotne stranice.

Z modelom ravnine predstavi – nariše osnovne geometrijske pojme. Obvezno uporabi ustrezne pri-pomočke: ravnilo, šablono, pisalo. Pridobi spretnosti risanja vzporednic in pravokotnic v naravi (na primer, pri zidanju hiše).

Pozna pojem dolžine, ši-rine, obsega in ploščine lika.

Z uporabo enotskih daljic in kvadratov prikaže pojem dolžine in ploščine. S postavljanjem enotskih daljic na pravokotnik izračuna število ploščic v kopalnici.

Zna izračunati obseg in ploščino pravokotnika in kvadrata ter ustrezno - smiselno uporablja mer-ske enote za dolžino in ploščino.

Z merilno napravo pridobi podatke in izračuna obseg in ploščino kvadrata in pravokotnika. Izračuna ploščino pravokotnika in kvadrata brez uporabe formule (s šte-tjem). Ob meritvah zapisuje konkretne podatke dolžine in širine lika ter brez poznavanja enačbe izračuna obseg pravokotnika in kvadrata. Ob tem zazna pomen pravilnega merjenja in uporabe enakih merskih enot.

Spozna funkcijo geotriko-tnika ter zna izmeriti kot.

Spozna odnos med dolžinami stranic in koti. Tako izkustveno pridobi obrazec za obseg in ploščino tri-kotnika na ta način, da uporabi znanje o obsegu in ploščine kvadrata.

Prepozna in opiše geome-trijska telesa: kvader, koc-ko, valj, piramido, stožec, kroglo. Pozna razlike med njimi.

Predmete v okolici primerja z modeli geometrijskih teles. Ugotovi, da so nekatera telesa sestavljena. Opiše osnovne lastnosti izbranega geometrijskega telesa

Razume pojem površina telesa - »mreža telesa«.

Zna oceniti in izračunati koliko lesa potrebuje za iz-delavo zaboja in ob tem spozna, da za to potrebuje podatek o dolžini, širini in višini zaboja.

Zna smiselno uporabiti obrazec za površino in prostornino pri reševanju konkretnih življenjskih nalog. Zna preveriti rezul-tat po drugi poti.

Ob opazovanju modelov teles si zamisli postopek, kako bo izračunal površino in prostornino kocke in kvadra. Izračunano prostornino kocke preveri z men-zuro in vodo.

16

DEL: ZNANOST


EKOLOGIJA

Prepozna namen načr-tnega zbiranja nevarnih odpadkov.

Poišče nevarne odpadke v svoji okolici in jih pravilno odvrže.

Spozna načine varčevanja energije v hišah.

Prepozna karakteristike varčne hiše oz. pasivne hiše.

Ve, kako mora ločevati odpadke, da jih je mogoče reciklirati in s tem ohra-njati okolje.

Po receptu iz starega papirja izdela papir.

Zna pridelati zelenjavo na naraven način.

Poišče škodljivce za vsaj dve rastlini in jih zna odstraniti z naravnimi pripravki.

MEDICINA IN ZDRAVJE

Pozna postopek pasteri-zacije.

Iz breskev naredi sok tako, da sadje prekuha, ga spa-sira s paličnim mešalnikom, doda vodo, sladkor in citronsko kislino ter vse skupaj kuha do 900C, da se pasterizira. Vroč sok vlije v čiste in prekuhane ste-klenice ter jih zapre s posebnimi pokrovčki za trajno shranjevaje.

Pozna načine vnosa zdra-vil (kapsule, injekcijska pištola, obliž s počasnim sproščanjem, črpalke z zunanjim nadzorom).

S pomočjo medicinske sestre spozna pripomočke za vnos zdravil v telo ter njihovo uporabo.

Ve, kaj so to gensko spre-menjeni organizmi ter kakšne so njihove pred-nosti in slabosti.

Diskutira o slabostih in prednostih, ki jih prinesejo gensko spremenjeni organizmi.

DOM IN PROSTI ČAS

Zna odkriti hobije, ki bi mu koristili.

S pomočjo različnih anket, dialoga z ostalimi v skupi-ni in vodjo izobraževanja, odkrije sebi najprimernejši hobi.

Ve, kaj je navidezno re-snični svet.

S pomočjo računalniškega programa simulirano vozi avtomobil in/ali igra tenis s soigralcem na drugem koncu Slovenije.

17

DEL: ZNANOST


DOM IN PROSTI ČAS

Pozna robote, ki jih upo-rabljamo v gospodinjstvu.

V sesalec robot vnese koordinate sobe, ki jo mora robot očistiti.

Zna estetsko in zdravju primerno opremiti dom.

S pomočjo revij in predstavitve pomena razvrstitve pohištva po prostoru, si zamisli kako opremiti svoj prostor.

DEL: TEHNOLOGIJA


EKOLOGIJA

Zna ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojčkov ali igrač prou-čevati sestavne dele in njihovo delovanje.

Izbere igračo, ki je sestavljena iz več delov, jo razstavi in ponovno sestavi.

Zna narediti preprosto ljudsko glasbilo.

Iz različno dolgih stebel trstike zna narediti ljudsko glasbilo – trstenko.

Pozna in zna popraviti osnovne okvare na kolesu.

Manjše okvare na kolesu (kolesarjenje), če se sname veriga ali pušča zračnica, zna popraviti (namesti veri-go ali zamenja zračnico). Kolo uporablja za premago-vanje krajših razdalj.

Spozna in uporablja po-stopke za obdelavo lesa.

Iz deščic ali šibja izdela primerno bivališče za ptice na oknu ali vrtu.

Zna sestaviti preprost električni krog.

Po navodilih sestavi električni krog z žarnico, baterijo in stikalom. Pozna simbole za varno ravnanje z elek-tričnimi napravami. Pozna varovala pred poškodbami z elektriko.

Zna uporabljati osnovne gospodinjske stroje.

Pri nakupu gospodinjskega stroja je pozoren na var-no, varčno in enostavno uporabo.

18

DEL: TEHNOLOGIJA


MEDICINA IN ZDRAVJE

Zna izmeriti utrip srca in krvožilni tlak.

Pozna točke na telesu, kjer lahko približno oceni šte-vilo utripov srca. S primerno napravo izmeri krvožilni tlak in zna odčitati rezultat.

Razume pomen pove-zovanja prehranjevalnih verig in primerja položaj človeka v prehranjevalnih verigah.

Obišče biološko kmetijo. Ogleda si intenzivno obdela-ne površine in neobdelane površine. Popiše rastline in živali na obeh površinah in jih primerja. Ugotovi, da je pestrost življenja na obdelovalnih površinah manjša.

V svojem bivalnem okolju prepoznava škodljiva rav-nanja s kozmetiko, čistili …

Izdela milo iz naravnih sestavin.

Se zaveda pomena varče-vanja pitne vode.

Z menzuro in štoparico izmeri količino vode, ki naka-plja iz vodovodne pipe v eni minuti. Izračuna, koliko vode bi odklapljalo v enem dnevu (mesecu).

V domačem okolju prouči, kako bi lahko deževnico koristno uporabil za zalivanje vrta ali zelenice. Izdela načrt za zajetje deževnice. Napelje kapnico v cevi in v večjo posodo.

DOM IN PROSTI ČAS

Zna zamenjati žarnico in varovalko v stanovanjski enoti.

Pri zamenjavi žarnice ali varovalke je pozoren, da je naprava izključena iz električne napetosti. Uporabi primerno orodje in izbere pravilno moč žarnice oz. varovalke. Strogo upošteva navodila.

Zna načrtovati prenovo zdravega bivalnega pros-tora.

Naredi skico – načrt prenove enega prostora. Izmeri prostor, naredi seznam potrebnih elementov, sestavi predračun za opremo. Je pozoren na naravne sesta-vine pri opremi (les, platno,…).

Se zaveda, da je za zdrav-je telesa pomembno gi-banje, spremljanje lastne teže in pravilna priprava hrane.

Spremlja spremembe na svojem telesu (vzdržljivost, spretnost, težo…). Spozna nezdrave navade in raz-vade – prekomerno sedenje, premajhna aktivnost, nezdravo uživanje obrokov hrane.

Razume tehnološki posto-pek priprave materiala.

Iz različnih materialov dela okraske za svoj dom. Pri tem spozna pravilne postopke pri oblikovanju različ-nih materialov.

19

Optimalna raven

Druga tabela prikazuje opisnike na bolj zahtevni oziroma optimalni ravni. Optimalna raven pomeni zadovoljivo razvito temeljno zmožnost do te mere, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih situacijah, ki so povezane z matematiko, znanostjo in/ali tehnologijo.

DEL: MATEMATIKA

PODROČJE SPLOŠNI OPISNIK KONKRETNA PRILAGODITEV OPISNIKA V IZVEDBI

ŠTEVILA IN RAČUNSKE OPERACIJE

Dele celote zna izračunati in tudi oceniti.

Napove in nato izračuna, kolikšen del družinskega mesečnega prihodka porabi za hrano, plačilo po-ložnic, oblačila,…..

Uporablja osnovne štiri računske operacije s celi-mi in decimalnimi števili.

Ve, koliko barve na m2 bo porabil za beljenje. Izraču-na, koliko barve mora kupiti za beljenje stanovanja, koliko bo vsa barva stala in koliko bo plačal za delo, če računa delavec 3 € na m2 .

Izračuna vrednost poten-ce in korena z uporabo žepnega računala (kalku-latorja).

Z uporabo funkcije x2 in x3 na kalkulatorju zna izra-čunati ploščino kvadrata in volumen zaboja v obliki kocke.

Zna izračunati odstotke v zahtevnejših nalogah.

Če ve, da bo z novim avtom prihranil na primer, 4% bencina na 100 km, izračuna koliko denarja bo prih-ranil pri enem polnjenju rezervoarja.

OBDELAVA PODATKOV

Zna odčitavati geome-trijske zapise, ki imajo za podlago koordinatno mrežo.

S pomočjo vzporednikov in poldnevnikov poišče kraj na zemljevidu.

Iz besedila zna poiskati in uporabiti statistične pojme.

Iz letnega poročila podjetja pojasni uspešnost (neu-spešnost) proizvodnje. Pri predstavitvi uporablja sta-tistične pojme, grafični prikaz in parametre.

Odčitava tabele z eno ne-odvisno in več odvisnimi spremenljivkami.

V tabeli so vsi člani neke skupine, njihova starost, leta zaposlitve, višina plače,…. Iz podatkov v tabeli izpelje-jo več ugotovitev.

20

DEL: MATEMATIKA


OBDELAVA PODATKOV

Pri obdelavi podatkov iz vsakdanjega življenja zna uporabljati različne grafične prikaze (tabelo, stolpčni diagram, tortni diagram, piktogram,…).

Izobrazbo zaposlenih v podjetju predstavi s stolpčnim diagramom.

Tabela prikazuje način ogrevanja stanovanj v kraju. S tortnim diagramom prikaže odnos med načini ogre-vanja v tem kraju.

Iz grafičnega prikaza zna poimenovati količini/e in ju med seboj primerjati.

V danih grafih ugotavlja, v kakšnem razmerju sta količini. Na primer, višina otroka in njegova starost, temperatura zraka in nadmorska višina, …

Zna izdelati linijski graf ter napovedati trend naraščanja oz. padanja prikazane količine.

Na podlagi podatkov cene artikla zadnjih 10 let, izdela linijski graf ter iz njega odčita predvideno ceno artikla čez 3 leta.

Zna izpeljati manjšo em-pirično raziskavo.

Naredi manjšo empirično raziskavo o nakupovalnih navadah potrošnikov. Podatke prikaže v tabeli in gra-fično izračuna parametre ter ugotovitve predstavi.

S pomočjo formule za izračun statističnega koe-ficienta izračuna ustrezni statistični koeficient.

S pomočjo podatkov o številu zdravnikov ter številu prebivalcev v Sloveniji izračuna, koliko zdravnikov pri-de na 1000 prebivalcev.

ODNOSI MED KOLIČINAMI

Količine razdeli v danem razmerju.

S pomočjo zapisanega razmerja na določenih artiklih (čistila, škropiva,barve,….) izračuna količine posame-znih sestavin.

Prepoznano premo oziro-ma obratno sorazmerje zna grafično predstaviti v koordinatnem sistemu.

Pri enakomerni hitrosti se s prevoženo razdaljo pove-čuje čas vožnje in zmanjšuje količina goriva. Količine zapiše v tabelo in nariše graf iz katerih odčita količi-ne, ki jih ni predstavil v tabeli.

Oceni in primerja ostale valute z €.

Ceno artikla preračuna iz € v druge valute. Oceni in izračuna razmerje posamezne valute v primerjavi z €.

Razume zmanjšano me-rilo.

S pomočjo zemljevida natančno izračuna razdalje med kraji. Poišče podatke, s katerimi izračuna stroške prevoza do želenega kraja. (cena bencina, poraba na 100km).

Celoto zna razdeliti na različne dele in jih pri-merjati med seboj.

Oceni koliko je ½, ¾, 8/10, …. od letnega pridelka krompirja na kmetiji.

21

DEL: MATEMATIKA


GEOMETRIJA IN MERJENJE

Uporablja geometrijske pojme (točka, daljica, vzporednica, krožnica, kot, pravokotnica …).

Nariše postavitev kuhinjskih elementov, skicira prep-rost kompostnik, ptičjo hiško,…

Meri, zapiše in pretvarja dolžinske in ploščinske (med sosednjima eno-tama) merske enote ter računa z njimi.

V okolju izmeri površine pravokotne oblike. Uporab-lja primerne merilne pripomočke. Zapiše konkretne podatke dolžine in širine prostora. Brez poznavanja enačbe izračuna, koliko okrasnih letev potrebuje za obrobo in koliko kvadratnih metrov talne obloge.

Brez pripomočkov upo-rablja merske enote in jih po potrebi tudi ustrezno spreminja.

Pri merjenju količin je pozoren na uporabo ustreznih mer. Pri računanju obsega, ploščin in prostornin upo-rabi vedno enako mersko enoto. Izračuna: prostornino vodnjaka, ploščino tal v kopalnici, obseg domačega vrta,..

Zna izmeriti in uporabljati kote.

Iz prometnega znaka o % nagibu klanca zna izraču-nati velikost klanca.

V načrtu zna narisati streho s 450 nagibom.

Ob opazovanju modelov geometrijskih teles, se-stavi – zapiše obrazec za površino in prostornino izbranega telesa.

Škatlo iz kartona v obliki kvadra in kocke razgrne v ravnino – mreža telesa.

Izračuna površino, rezultat preveri z enotskimi kva-drati.

Izračuna prostornino lonca (valja) in jo preveri z men-zuro in vodo.

Zna uporabiti obrazce za izračunavanje površin in podatke smiselno med-sebojno povezuje.

Izmeri dolžino in višino sten v prostoru. Izračuna ploščino zidne površine (upošteva tudi odprtine za okna in vrata). Zbira podatke o ustreznih materialih in primerja cene. Izračuna, koliko barve potrebuje .

Zna uporabljati prostor-ninske merske enote (tudi za tekočino).

Izračuna prostornino prostora. Poišče ustrezno grelno napravo, ki ustreza za optimalno ogrevanje prostora. Pri tem uporablja kubične merske enote.

Izračuna, koliko litrov vode natoči v kopalno kad, ki ima obliko kvadra, če je ta polna do roba.

Spozna potrebo po upo-rabi obrazcev za izraču-nanje obsega, ploščine, površine in prostornine teles.

Izbere po velikosti ustrezne elemente za opremo sta-novanja.

Primerja površino kvadratnega z okroglim prtom.

Izračuna prostornino valjaste posode.

22

DEL: ZNANOST


EKOLOGIJA

S pomočjo strukture snovi oceni na kakšen način mora poskrbeti za odpadek.

Poišče sestavine nevarnega odpadka na etiketi in ga temu primerno reciklira.

Pozna fotovoltaične sonč-ne celice.

Na podlagi tabele moči fotovoltaik in mesečne porabe energije si izračuna v kolikem času bi se mu povrnila investicija, če bi koristil subvencijo eko sklada.

Pozna recikliranje organ-skih odpadkov.

Izdela kompostnik, uporabi pravilne organske odpad-ke in pravilno kompostira.

Pozna pomen simbioze rastlin.

Ogleda si film permakulture in zavzame osebno stali-šče do takšnega kmetovanja.

MEDICINA IN ZDRAVJE

Ve, kaj je cepljenje ali vakcinacija.

Diskutira o cepljenjih – ugotavlja, kaj so argumenti za cepljenje proti gripi ter cepljenje proti raku na mater-ničnem vratu. Opredeli se za ali proti.

Pozna različne medicin-ske preglede in posege.

Seznani se z delovanjem ultrazvoka, radiografije in to-mografije, endoskopske kirurgije, laporoskopije, preiska-ve MRS in PET, gastroskopije. Poišče ustrezno literaturo o teh aparaturah in/ali poišče informacije v okolju.

Ve, kaj je bionična tehno-logija in kako si lahko z njo pomagajo invalidi.

Ob pregledu literature razume na primer, razliko med bioničnim udom in leseno nogo ali na primer, ve kaj lahko vidi slep človek z mrežničnim vsadkom.

Ve, kaj je kloniranje in zavzame stališče do nje-ga.

Bere ustrezno literaturo in/ali poišče informacije v okolju.

Išče argumente za in proti kloniranju, o tem diskutira ter zavzame osebno stališče.

DOM IN PROSTI ČAS

Zna analizirati pomen hobija za svoje življenje.

S pomočjo literature, spletnih aplikacij, pogovora… ana-lizira svoj hobi in njegov vpliv na kakovost življenja.

Aktivno uporablja navide-zno resnični svet.

Uporablja različne računalniške aplikacije.

23

DEL: ZNANOST


DOM IN PROSTI ČAS

Pozna delovanje laserjev in njihovo uporabo na različnih področjih.

Išče informacije o delovanju laserja, škodljivosti, itd.

S pomočjo laserja izmeri razdaljo med dvema točka-ma.

Svoj bivalni prostor zna oceniti glede na vpliv opreme, materialov, di-zajna na človeka.

Spozna katero od alternativ pri opremi prostora v povezavi z zdravjem ljudi in jo aplicira na svoj prostor.

DEL: TEHNOLOGIJA


EKOLOGIJA

Zna iz odpadnih mate-rialov izdelati preproste uporabne predmete in igrače.

Iz ostankov (niti, volne, vrvi, ) izdela, šiva, plete upo-rabne in lepe predmete.

Je pripravljen za preobli-kovanje lastne obstoječe ideje v primeru, da pre-pričljivi dokazi govorijo zoper njo.

Upošteva alternativne rešitve poleg lastnih.

Z novimi znanji in informacijami o ekološkem vrtnar-jenju spremeni dosedanje delo na vrtu.

Zna vrednotiti kulturno dediščino.

Dejavno poustvarja del kulturne dediščine - nauči se peti zelo staro pesem, oblikovati nek etnološki pred-met, plesati star ples.

Na primer: nauči se postopka izdelave okarine – preprost pihalni inštrument jajčaste oblike, narejen iz žgane gline.

Pozna namen gonil v na-pravah in strojih. Pozna gonila na kolesu.

Na kolesu poišče dele, ki prenašajo gibanje. Pri na-kupu kolesa je pozoren na prestavno razmerje, ki je pomembno za vrsto vožnje (mestna vožnja, gorska vožnja).

24

DEL: TEHNOLOGIJA


EKOLOGIJA

V svojem okolju razišče živalska bivališča in za-vetja. Pozna razliko med zavetjem in bivališčem.

Iz lesa izdela zabojček ali zajčnik. Pri izdelavi je pozo-ren na pravilno izbiro orodij in materiala.

Utemelji pomen pazljive-ga ravnanja z električnimi napravami zaradi varova-nja zdravja in življenja.

Osvetli svojo neprijetno izkušnjo z električnimi apa-rati.

Pozna snovi, ki prevajajo (prevodniki) in snovi, ki ne prevajajo (neprevodniki) električne energije. Vedno se prepriča, da naprava ni pod napetostjo – je izključena.

Razume, da stroj sestav-ljajo pogonski, prenosni del in ogrodje, vse pa povezuje ohišje.

Razstavi odslužen gospodinjski strojček (mešalnik, likalnik, opekač kruha, fen,…), pregleda njegove glav-ne sestavine in ga ponovno sestavi.

MEDICINA IN ZDRAVJE

Z izdelavo brizgalke izku-stveno razume, da razlika tlakov poganja tekočine.

Ob izdelavi prototipa razloži delovanje črpalke - srca.

Zna utemeljiti pomen rastlin za zdravo bivalno okolje.

Kritično razmišlja o svojem širšem bivalnem okolju.

Motivira druge za ureditev bolj zdravega in prijetne-ga okolja. Pripravi skico zasaditve in seznam rastlin (dreves, grmičevja, cvetic in trate…). Uporablja nova znanja o izboru, vzdrževanju in negi rastlin.

Prepozna glavne one-snaževalce prsti (zemlje) in škodljive vplive one-snaženja na zdravje živih bitij.

V svojem bivalnem okolju preišče vzroke onesnaževa-nja in sklepa o posledicah za zdravje rastlin, živali in človeka.

Pozna vsa tri agregatna stanja vode v naravi in pomen kroženja vode za ravnotežje v naravi.

Preveri, kako poteka oskrba s pitno vodo v kraju biva-nja. Izdela preprost, uporaben filter za čiščenje vode.

25

DEL: TEHNOLOGIJA


DOM IN PROSTI ČAS

Zna konstruirati cevi za koristno uporabo dežev-nice s strehe stanovanj-ske hiše ali garaže.

Konstruira cevje in korita za pretok in shranjevanje deževnice.

Uporablja deževnico za zalivanje in sanitarne potrebe.

Zna utemeljiti pomen pazljivega ravnanja z električnimi napravami - varovanja zdravja in življenja.

Pri zamenjavi žarnice ali varovalke v svojem stano-vanju upošteva opozorila s pravilnim ravnanjem z električnimi napravami. Zaveda se vzrokov nesreč pri ravnanju z električnimi napravami.

Zna načrtovati prenovo bivalnih in delovnih pro-storov.

Zna se načrtno lotiti prenove prostora – na primer, podstrešja v bivalno enoto – in spremembe namena uporabe. Zapiše, kaj je potrebno spremeniti, da se zagotovi kvaliteta bivanja. Na primer, velikost oken, širitev prostora,… Izdela načrt sprememb in poišče ustrezne informacije in pomoč za prenovo. Pozoren je na pomen izolacijskih materialov, statike, ergonom-skih zahtev prostorov...

Zna pojasniti pomen te-lesne pripravljenosti za posebne vrste gibanja.

Zaveda se pomena vsakodnevnega gibanja za zdrav-je. Poišče ustrezne informacije za uspešen začetek planinarjenja, potapljanja, kolesarjenja, teka ... Naredi načrt potrebne opreme in stalne vadbe. Kontrolira lastno težo in beleži vzdržljivost telesa.

Zna narediti izboljšavo tehnološkega postopka.

Pripravi vsaj eno koristno izboljšavo postopka izdelo-vanja okrasnih elementov iz različnih snovi.

26

Uporaba opisnikov v praksi

V tem poglavju je nekaj najbolj ključnih poudar-kov, kako, opisnike uporabiti v praksi. Podrob-nejšo razlago za posamezno področje uporabe boste našli v Priročni knjižici z navodili za upo-rabo, v poglavju Uporaba opisnikov v didaktične namene – praktični namigi.

Tu smo nanizali le področja v obliki opomnika, v Priročni knjižici z navodili za uporabo pa so ta področja podrobneje opisana. Teoretsko podpr-to razmišljanje o tej temi je bogato opremljeno in podkrepljeno z mnenji sodelujočih praktikov.

V tem poglavju bi želela vsekakor izpo-

staviti, da je knjižica pomagalo. Učitelj

si mora za programe, ki jih izvaja, prip-

raviti svoje izvedbene načrte, pri sami

izvedbi, pa lahko išče ideje, asociacije

tudi v opisnikih, ki so predstavljeni s

konkretnimi prilagoditvami.


Opisniki ne smejo biti razumljeni kot

že vnaprej pripravljen načrt, kaj bomo

delali v nekem programu. Ali pa kot

zaključni vprašalnik, po katerem bi si

pokljukali, ali smo vse naredili.


Učitelji pripravijo izvedbeni načrt, v

katerem posebej opredelijo lastne de-

javnosti in posebej dejavnosti učenca.

Znotraj načrta uporabijo posamezne

opisnike za oblikovanje ene ali več učnih

enot, časovno opredelijo trajanje posa-

mezne učne enote in uporabo sodobnih

učnih pripomočkov ali IKT tehnologije,

ki je na voljo udeležencem. Pri tem

so, zlasti mlajšim in manj izkušenim

učiteljem, v pomoč primeri konkretnih

prilagoditev opisnika v izvedbi. Prime-

re, ki so navedeni v delovni in vzorčni

tabeli naj bi vsak učitelj prilagodil svoji

konkretni skupini udeležencev.





27

• Seznam usvojenih opisnikov (tako skupine v celoti kot posameznikov) učitelje oskrbuje s povratnimi podatki o napredovanju.

• Opisi pridobljenega znanja po zaključenem programu so dragoceni za pravilno prepozna-vanje in morebitno priznavanje neformalnega znanja.

• Nabor opisnikov za to temeljno zmožnost je pomembna informacija za svetovalce v insti-tucijah, kakor so zavod za zaposlovanje, cen-ter za socialno delo, središča za samostojno učenje, svetovalna središča za izobraževanje odraslih (ISIO) in podobno, ki posameznike usmerjajo v različne oblike izobraževanja, ozi-roma jim svetujejo v postopkih vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja in izkušenj.

Še enkrat pa želimo poudariti, da je nabor opi-snikov v obeh predstavljenih tabelah v tej knjižici določen na podlagi konsenza in da ga je mogoče širiti in spreminjati. Od izobraževalcev pričaku-jemo, da bodo opisnike kritično presodili in jih uporabili v skladu s konkretnimi okoliščinami.

Ko želimo opisnike uporabiti v didaktične name-ne, lahko razmišljamo o naslednjih področjih nji-hove uporabe:

• Primerni so za animacijo udeležencev, saj omogočajo bolj natančen opis programa oz. je ob njih mogoče poudariti različne koristi, ki jih bodo udeleženci imeli, če bodo razvijali te-meljno zmožnost do te mere, kot jo opisujejo opisniki.

• Dve tabeli z opisniki (za minimalno in optimal-no raven) omogočata hitro in udeležencu pri-jazno spoznavanje dejansko potrebnih znanj, spretnosti, veščin, da bi vsaj minimalno oziro-ma dovolj dobro obvladali to zmožnost, in tudi razmislili o lastnem odnosu do sporazumeva-nja v maternem jeziku.

• To gradivo v e-obliki omogoča lahek dostop do ključnih informacij tudi tistim odraslim, ki se zaradi različnih razlogov ne morejo vključiti v izobraževanje, in se želijo učiti samostojno.

• Tabela z opisniki je koristen pripomoček za učinkovit razvoj temeljnih zmožnosti, saj na-kazuje, kaj vse je potrebno za njeno minimal-no in optimalno razvitost.

• Nabor opisnikov omogoča sprotno spremlja-nje napredka odraslega v različnih programih, bodisi s pomočjo predlaganega pripomočka bodisi z uporabo samih tabel z opisniki.

• Med izvedbami različnih programov oziroma po njih omogoča tudi spremljanje posamezni-kovega napredka.

• Tabele z opisniki so za učitelja in mentorja vir dragocenih podatkov pri presojanju, kako pro-grame še bolje prilagoditi skupini, ko je pro-gram že v teku.

Mentor s pomočjo opisnikov ozavešča

udeležence o njihovih temeljnih zmož-

nostih, tudi z namenom, da jih začnejo

sami prepoznavati. Udeleženci ugoto-

vijo, katere dosegajo in kaj morajo še

izpopolniti, doseči ali se naučiti.

Jasmina Šubic, mentorica

28

Pripomoček za delo z udeležencem

Učiteljem priporočamo, da skupaj z udeleženci uporabijo poseben seznam, ki smo ga pripravili prav v ta namen. Da bi pomagal tudi udeležen-cu, ki se uči samostojno, smo ga poenostavili v največji možni meri. Oblikovan je tako, da ga je z lahkoto mogoče razmnoževati in v primerni obliki ponuditi odraslim, da si sami označujejo, kaj bi na primer želeli od vključitve v program. Analiza dobljenih informacij posameznih udeležencev, ki se vključujejo v določen program, lahko učitelju občutno olajša načrtovanje in prilagajanje izved-benega kurikula. Seznam je zelo uporaben tudi pri formativnem spremljanju napredka posame-znika pri tej temeljni zmožnosti.

Predstavljeni seznam je zgolj primer, kako lahko učitelj pripravi seznam opisnikov za svojo ciljno skupino. Glede na to, da so ciljne skupine v raz-ličnih okoljih zelo različne, se nujno po potrebi spreminjajo tudi raven in posplošenost posame-znega opisnika. Učitelj naj sam presodi, kako bo pripomoček uporabil v praksi in temu primerno prilagodi tudi njegova navodila.

Učitelji/mentorji lahko v sodelovanju

z udeležencem načrtujejo cilje kar s

pomočjo tabele opisnikov. Preprosto

označijo opisnike posamezne temeljne

zmožnosti kot cilje, ki bi jih radi dosegli,

in zastavijo aktivnosti, s katerimi bodo

to tudi dosegli.

Jasmina Šubic, mentorica

Ko bomo izvajalci seznanjeni z željami

posameznika, ko bomo seznanjeni z

njegovimi predznanji, nam bo lažje izva-

jati program. Menim, da bo pripomoček

v veliko pomoč izvajalcem programov,

hkrati pa tudi udeležencem, saj bo tako

lažje spremljati napredek. Izvajalcem

pa bo tudi lažje pripraviti program

dela za določeno izobraževanje, hkrati

pa bo lažje pripraviti program dela za

posameznika.

Ljuba Fišer, učiteljica

29

KAJ ZMOREM NA PODROČJU MATEMATIKE, ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE

Navodila za uporabo pripomočka:

Pozorno preberite spodnji seznam, tako, da si natančno ogledate posamezno področje in izberete tiste trditve, ki najbolj ustrezajo tistemu, kar vi res ZMORETE.

Pri trditvah, ki ste jih izbrali, naredite kljukico v kvadratku poleg njih.

Pozorno preberite spodnji seznam, tako, da si natančno ogledate posamezno področje in izberete tiste trditve, ki predstavljajo del znanja, ki ga pri sebi NAJBOLJ POGREŠATE.

Pri trditvah, ki ste jih izbrali, naredite križec v kvadratku

poleg njih.

30

� RAČUNSKE OPERACIJE

Uporabljam osnovne štiri računske operacije (se-števanje, odštevanje, množenje, deljenje) s celi-mi in decimalnimi števili, na primer, vem koliko barve na m2 bom porabil za beljenje ali znam izračunati koliko barve moram kupiti za beljenje stanovanja oz. koliko bo vsa barva stala in koliko bom plačal za delo, če računa delavec 3€ na m2.

� POTENCE

Znam izračunati vrednost potence in korena z uporabo žepnega računala (kalkulatorja), na pri-mer, z uporabo funkcije x2 in x3 na kalkulatorju izračunam ploščino kvadrata in volumen zaboja v obliki kocke.

� ODSTOTKI

Znam izračunati odstotke (procente) v zahtevnej-ših nalogah, na primer, če vem, da bom z novim avtom prihranil 4% bencina na 100km, izraču-nam, koliko denarja bom prihranil pri enem pol-njenju rezervoarja.

Področje: OBDELAVA PODATKOV

� PRAVILA GIBANJA V KOORDINATNEM SISTEMU

Razumem pravila gibanja v koordinatnem siste-mu, na primer, razumem pravila gibanja pri igri šah.

� ENOSTAVNE VRSTE VPRAŠALNIKOV

Poznam enostavne vrste vprašalnikov, na primer, znam izdelati preprost vprašalnik za merjenje zadovoljstva strank.

� BRANJE TABELE

Znam prebrati podatke iz tabele, na primer, iz ta-bele o rodnosti v Sloveniji, znam razbrati ali rod-nost pada ali raste.

MATEMATIKA

Področje: ŠTEVILA IN RAČUNSKE

OPERACIJE

� VREDNOST ŠTEVILA

Razumem vrednost števila, znam umestiti posa-mezno število med dve števili v skupini.

� DELI CELOTE

Poznam dele celote, večje število delov celote zmanjša velikost posameznega dela .

� OSNOVNE RAČUNSKE OPERACIJE

Poznam osnovne računske operacije, na primer, s pomočjo podatkov o porabi bencina na 100 km, razdalje med krajema in ceno litra bencina znam izračunati stroške načrtovane poti.

� IZVAJANJE RAČUNSKE OPERACIJE S POMAGALI

Računske operacije znam izvesti tudi s pomočjo mobilnega telefona, kalkulatorja, računalnika…

� RAČUNANJE ODSTOTKOV

Znam izračunati odstotke oziroma procente, na primer, koliko privarčujem, če kupim blago v vrednosti 65€, ko bo 40% znižanje.

� DECIMALNA ŠTEVILA

Znam uporabljati decimalna števila, na primer, ceno majice (9,99EUR) znam zaokrožiti na celo število (10EUR).

� DELI CELOTE

Dele celote znam izračunati in tudi oceniti, na pri-mer, znam napovedati in nato izračunati kolikšen del družinskega mesečnega prihodka porabim za hrano, plačilo položnic, oblačila,…..

31

� PRIKAZOVANJE PODATKOV Z GRAFI

Pri obdelavi podatkov iz vsakdanjega življenja znam uporabljati različne grafične prikaze (tabe-lo, stolpčni diagram, tortni diagram …), na primer, izobrazbo zaposlenih v podjetju predstavim s stolpčnim diagramom.

� ODČITAVANJE PODATKOV IZ GRAFA

Iz grafičnega prikaza znam poimenovati količine in jih med seboj primerjati, na primer, iz grafa ugotovim, v kakšnem razmerju sta višina otroka in njegova starost ali temperatura zraka in nad-morska višina.

� IZDELAVA LINIJSKEGA GRAFA

Znam izdelati linijski graf ter napovedati trend naraščanja oz. padanja prikazane količine, na primer, na podlagi podatkov cene artikla zadnjih 10 let, izdelam linijski graf ter iz njega odčitam predvideno ceno artikla čez 3 leta.

� EMPIRIČNA RAZISKAVA

Znam izvesti manjšo empirično raziskavo, na primer, naredim mini raziskavo o nakupovalnih navadah otrok.

Področje: ODNOSI MED KOLIČINAMI

� DELJENJE KOLIČIN V RAZMERJU

Znam razdeliti neko količino, na primer, pripraviti mešanico škropiva.

� PREMO IN OBRATNO SORAZMERJE

Poznam razliko med razmerjem kjer se obe količini povečujeta (premo sorazmerje) in raz-merjem, kjer se ena količina povečuje druga pa zmanjšuje (obratno sorazmerje).

� PRERAČUNAVANJE VREDNOSTI DENARNIH VALUT

Znam preračunavati valute denarja, na primer, znam izračunat koliko hrvaških kun dobim za 100 EUR.

� PRIKAZOVANJE PODATKOV V TABELI

Znam prikazati podatke s tabelo, na primer, znam rangirati udeležence v skupini v starostne razrede.

� BRANJE GRAFOV

Iz grafov znam razbrati podatke, na primer, iz grafa razberem kakšen je strošek ogrevanja v gospodinjstvu.

� PRIKAZOVANJE PODATKOV V GRAFU

Iz podatkov v tabeli znam narediti graf, na primer, grafično prikažem mesečne stroške v gospodinj-stvu.

� ARITMETIČNA SREDINA

Znam izračunati aritmetično sredino, na primer, koliko je povprečna starost vseh članov moje družine.

� POMEN PIKTOGRAMOV

Znam razbrati pomen piktogramov (slikovni zna-ki), na primer, razumem znake na etiketi oblačila (na primer, najvišja temperatura pranja).

� GEOMETRIJSKI ZAPISI S KOORDINATNO MREŽO

Znam odčitavati geometrijske zapise, ki imajo za podlago koordinatno mrežo, na primer, s pomoč-jo vzporednikov in poldnevnikov poiščem kraj na zemljevidu.

� STATISTIČNI POJMI

Iz besedila znam poiskati in uporabiti statistične pojme, na primer, iz letnega poročila podjetja po-jasnim uspešnost (neuspešnost) proizvodnje. Pri predstavitvi uporabljam statistične pojme, grafič-ne prikaze in parametre.

� BRANJE TABEL

Odčitavam tabele z eno neodvisno in več odvis-nimi spremenljivkami, na primer, v tabeli, člani neke skupine, je njihova starost, leta zaposlitve, višina plače,…. Iz teh podatkov izpeljem več ugo-tovitev.

32

� POJEM DOLŽINE, ŠIRINE, OBSEG IN PLOŠČINE LIKA

Z uporabo enotskih daljic in kvadratov znam pri-kazati pojem dolžine in ploščine. Na primer, s postavljanjem enotskih daljic na pravokotnik iz-računam število ploščic v kopalnici.

� OBSEG IN PLOŠČINA PRAVOKOTNIKA IN KVA-DRATA

Z merilno napravo znam pridobiti podatke in iz-računati obseg in ploščino kvadrata in pravoko-tnika.

� FUNKCIJO GEO-TRIKOTNIKA TER MERJENJE KOTOV

Poznam odnos med dolžinami stranic in koti.

� GEOMETRIJSKA TELESA (KVADER, KOCKA, VALJ …)

V okolici prepoznam modele geometrijskih teles in znam opisati osnovne lastnosti izbranega geo-metrijskega telesa.

� POVRŠINA TELESA (MREŽA TELESA)

Znam oceniti in izračunati koliko lesa potrebuje za izdelavo zaboja.

� OBRAZEC ZA POVRŠINO IN PROSTORNINO

Ob opazovanju modelov teles si znam zamisliti postopek, kako bom izračunal površino in pro-stornino kocke in kvadra.

� OSNOVNI GEOMETRIJSKE POJMI (TOČKA, RAV-NINA, DALJICA …)

Uporabljam geometrijske pojme (točka, daljica, vzporednica, krožnica, kot, pravokotnica …) tako, da znam na primer, narisati postavitev kuhinjskih elementov ali prikaz ptičje hišice.

� DOLŽINSKE IN PLOŠČINSKE MERSKE ENOTE

Izmerim, zapišem in pretvarjam dolžinske in ploščinske merske enote ter računam z njimi, na primer, uporabljam primerne merilne pripomočke ter izračunam koliko okrasnih letev potrebujem za obrobo in koliko kvadratnih metrov talne obloge.

� MERILO ZEMLJEVIDA

Z uporabo merila na zemljevidu ocenim razdaljo med dvema krajema.

� DELJENJE KOLIČIN V RAZMERJU

Količine znam razdeliti v danem razmerju, tako da s pomočjo zapisanega razmerja na določenih artiklih (čistila, škropiva, barve….) izračunam ko-ličine posameznih sestavin.

� PREMO IN OBRATNO SORAZMERJE

Prepoznano premo oziroma obratno sorazmerje znam grafično predstaviti v koordinatnem sistemu, na primer, pri enakomerni hitrosti se s prevoženo razdaljo povečuje čas vožnje in zmanjšuje količina goriva. Količine zapišem v tabelo in narišem graf.

� PRERAČUNAVANJE VREDNOSTI DENARNIH VALUT

Znam oceniti in primerja druge valute z €, na pri-mer, ceno artikla preračunam iz € v druge valute in ocenim ter izračunam razmerje posamezne valute v primerjavi z €.

� MERILO ZEMLJEVIDA

Razumem zmanjšano merilo, na primer, s po-močjo legende zemljevida ocenim in izračunam razdalje med kraji, ter poiščem podatke s kateri-mi izračunam stroške prevoza do želenega kraja (cena bencina, poraba na 100 km).

� DELJENJE CELOTE NA RAZLIČNE DELE

Celoto znam razdeliti na različne dele in jih pri-merjati med seboj, na primer, ocenim koliko ki-logramov je ½, ¾, 8/10, …. od letnega pridelka krompirja na kmetiji.

Področje: GEOMETRIJA IN MERJENJE

� OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI (TOČKA, RAV-NINA, DALJICA …)

Znam zrisati osnovne geometrijske pojme, pri čemer uporabljam ustrezne pripomočke: ravnilo, šablono, pisalo.

33

Področje: EKOLOGIJA

� NAČRTNO ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV

Poznam namen načrtnega zbiranja nevarnih od-padkov: na primer, poiščem nevarne odpadke v svoji okolici in jih pravilno odvržem.

� NAČINI VARČEVANJA ENERGIJE V HIŠAH

Prepoznam karakteristike varčne hiše oz. pasiv-ne hiše.

� LOČEVANJE ODPADKOV

Vem, kako je treba ločevati odpadke.

� PRIDELAVA ZELENJAVE NA NARAVEN NAČIN

Znam pridelati zelenjavo na naraven način, na primer, poiščem škodljivce in jih odstranim z na-ravnimi pripravki.

� POZNAVANJE ODPADKOV, GLEDE NA STRUKTU-RO SNOVI

Iz strukture snovi vem, na kakšen način moram poskrbeti za odpadek, na primer, znam poiska-ti sestavine nevarnega odpadka na etiketi in ga temu primerno reciklirati.

� FOTOVOLTAIČNE CELICE

Na podlagi tabele moči fotovoltaik in mesečne porabe energije znam izračunati, v kolikem času bi se mi povrnila investicija, če bi koristil subven-cijo ekosklada.

� RECIKLIRANJE ORGANSKIH ODPADKOV

Znam izdelati kompostnik in pravilno komposti-rat.

� POZNAM POMEN FOTOSINTEZE

Znam pojasniti proces fotosinteze.

� UPORABA MERSKIH ENOT BREZ PRIPOMOČKOV

Znam brez pripomočkov uporabljati merske eno-te in jih po potrebi tudi ustrezno spreminjati, na primer, pri računanju obsega, ploščin in prostor-nin uporabim vedno enako mersko enoto in izra-čunam ploščino tal v kopalnici.

� MERJENJE KOTOV

Znam izmeriti in uporabljati kote, na primer, iz prometnega znaka o % nagibu klanca znam izra-čunati velikost klanca.

� POVRŠINA IN PROSTORNINA GEOMETRIJSKEGA TELESA

Ob opazovanju modelov geometrijskih teles znam sestaviti obrazec za površino in prostorni-no za izbrano geometrijsko telo, na primer, izra-čunam prostornino lonca (valja) in jo preverim z menzuro in vodo.

� OBRAZCI ZA POVRŠINO IN PROSTORNINO

Znam uporabiti obrazce za izračunavanje površin in podatke smiselno medsebojno povezovati, na primer, izmerim dolžino in višino sten v prostoru in izračunam ploščino zidne površine (upošte-vam tudi odprtine za okna in vrata).

� UPORABA PROSTORNINSKE MERSKE ENOTE

Znam uporabljati prostorninske merske enote (tudi za tekočino), na primer, izračunam, koliko litrov vode natočim v kopalno kad, ki ima obliko kvadra, če je ta polna do roba.

� OBRAZCI ZA IZRAČUNANJE OBSEGA, PLOŠČINE, POVRŠINE IN PROSTORNINE TELES

Vem, zakaj so potrebni obrazci za izračunanje obsega, ploščine, površine in prostornine teles. Z njihovo pomočjo izberem po velikosti ustrezne elemente za opremo stanovanja.

34

Področje: DOM IN PROSTI ČAS

� HOBIJI

Znam predpostaviti, kateri hobiji so zame najbolj koristni.

� NAVIDEZNO RESNIČNI SVET

Vem, kaj je navidezno resnični svet, na primer, si-mulacija vožnje avtomobila na računalniku.

� ROBOTI V GOSPODINJSTVU

Uporabljam robote v gospodinjstvu, na primer, v sesalec robot vnesem koordinate sobe, ki jo mora robot očistiti.

� OPREMA DOMA

Znam estetsko in zdravju primerno opremiti dom. S pomočjo revij ali druge literature si za-mislim, kako opremiti svoje prostore, kjer se bom počutil dobro.

� HOBIJI

Vem, da so hobiji nujno potrebni za kakovostno življenje. Na primer, s pomočjo literature, spletnih aplikacij, spremljam učinke teka na moje zdravje.

� NAVIDEZNO RESNIČNI SVET

Aktivno uporabljam navidezno resnični svet, tako da na primer, uporabljam različne računalniške aplikacije.

� LASERJI

Poznam delovanje laserja in njegovo uporabo na različnih področjih, na primer, s pomočjo laserja izmerim razdaljo med dvema točkama.

� OPREMA PROSTORA

Svoj bivalni prostor znam oceniti skozi oči različ-nih priporočil o opremi prostora in vplivu na člo-veka, na primer, preberem članek o eni od alter-nativ pri opremi prostora v povezavi z zdravjem ljudi in jo praktično uporabim pri opremi svojega spalnega prostora.

Področje: MEDICINA IN ZDRAVJE

� POSTOPEK PASTERIZACIJE

Iz breskev znam narediti sok tako, da pasterizira.

� VNOS ZDRAVIL

Poznam načine vnosa zdravil (kapsule, injekcij-ska pištola, obliž s počasnim sproščanjem, črpal-ke z zunanjim nadzorom).

� GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI

Vem, kaj so gensko spremenjeni organizmi ter kakšne so njihove prednosti in slabosti.

� CEPLJENJE

Vem, kaj je cepljenje ali vakcinacija in poznam njegove prednosti in slabosti.

� MEDICINSKE NAPRAVE

Seznanjen sem z osnovami delovanja ultrazvo-ka, radiografije in tomografije, endoskopske ki-rurgije, laporoskopije, preiskave MRS in PET, gastroskopije …

� BIONIČNA TEHNOLOGIJA

Vem, kaj je bionična tehnologija in kako si lahko z njo pomagajo invalidi.

� KLONIRANJE

Vem, kaj je kloniranje in imam opredeljeno stali-šče do njega.

35

� TEHNOLOGIJA V KULTURNI DEDIŠČINI

Znam vrednotiti kulturno dediščino, na primer, izdelam okarino – preprost pihalni inštrument jajčaste oblike, narejen iz žgane gline.

� GONILA V NAPRAVAH

Poznam namen gonil v napravah in strojih, na primer, pri nakupu kolesa sem pozoren na pre-stavno razmerje, ki je pomembno za vrsto vožnje (mestna vožnja, gorska vožnja).

� IZDELAVA IZDELKOV IZ LESA

Iz lesa znam izdelati, na primer, zabojček za shranjevanje zelenjave določenih dimenzij.

� PAZLJIVO RAVNANJE Z ELEKTRIČNIMI NAPRAVAMI

Znam utemeljiti pomen pazljivega ravnanja z ele-ktričnimi napravami zaradi varovanja zdravja in življenja, na primer, poznam snovi, ki prevajajo (prevodniki) in snovi, ki ne prevajajo (neprevodni-ki) električne energije.

� SESTAVA STROJEV

Razumem, da stroj sestavljajo pogonski, preno-sni del in orodje, vse pa povezuje ohišje, znam na primer, razstaviti gospodinjski strojček (me-šalnik, likalnik, opekač kruha, fen) in ga ponovno sestaviti.

Področje: MEDICINA IN ZDRAVJE

� MERJENJE UTRIPA SRCA IN KRVOŽILNEGA TLAKA

Poznam točke na telesu, kjer lahko približno oce-nim število utripov srca. S primerno napravo iz-merim krvožilni tlak in znam odčitati rezultat.

� PREHRANJEVALNE VERIGE V NARAVI

Razumem pomen povezovanja prehranjevalnih verig in primerjam položaj človeka v prehranje-valnih verigah.

Področje: EKOLOGIJA

� SESTAVLJANJE IN RAZSTAVLJANJE STVARI

Ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojč-kov ali igrač znam proučevati sestavne dele in njihovo delovanje.

� TEHNOLOŠKI POSTOPEK

Znam narediti preprosto ljudsko glasbilo, na pri-mer, iz različno dolgih stebel trstike znam nare-diti ljudsko glasbilo – trstenko.

� MANJŠA POPRAVILA

Znam popraviti osnovne okvare na kolesu, na pri-mer, če se sname veriga ali pušča zračnica, znam popraviti (namestim verigo ali zamenjam zračnico).

� OBDELAVA LESA

Poznam in uporabljam postopke za obdelavo lesa, na primer, iz deščic ali šibja izdelam pri-merno bivališče za ptice na oknu ali vrtu.

� SESTAVA ELEKTRIČNEGA TOKA

Po navodilih sestavim preprost električni krog z žarnico, baterijo in stikalom.

� UPORABA GOSPODINJSKIH STROJEV

Poznam in znam uporabljati osnovne gospodinj-ske stroje, na primer, pri nakupu gospodinjskega stroja sem pozoren na varno, varčno in enostav-no uporabo.

� RECIKLIRANJE - IZDELAVA PREPROSTIH UPO-RABNIH PREDMETOV IZ ODPADNIH MATERIALOV

Iz odpadnih materialov izdelam preproste uporab-ne predmete in igrače, na primer, iz ostankov niti (volne, vrvi) šivam, pletem uporabne predmete.

� PREOBLIKOVANJE OBSTOJEČE IDEJE

Sem pripravljen na preoblikovanje obstoječe ide-je v primeru, da prepričljivi dokazi govorijo zoper njo, na primer, z novimi znanji in informacijami o ekološkem vrtnarjenju spremenim dosedanje delo na vrtu.

36

� TEHNOLOŠKI POSTOPEK PRIPRAVE MATERIA-LOV

Razumem tehnološki postopek priprave mate-riala, na primer, poznam pravilne postopke pri oblikovanju različnih materialov in z njimi delam okraske za svoj dom.

� KONSTRUKCIJA CEVI

Znam konstruirati cevi za koristno uporabo de-ževnice s strehe stanovanjske hiše ali garaže.

� PAZLJIVO RAVNANJE Z ELEKTRIČNIMI NAPRA-VAMI

Znam utemeljiti pomen pazljivega ravnanja z ele-ktričnimi napravami - varovanja zdravja in življe-nja, na primer, pri zamenjavi varovalke v svojem stanovanju upoštevam opozorila za pravilno rav-nanje z električnimi napravami.

� NAČRTOVANJE PROSTOROV

Znam načrtovati prenovo bivalnih in delovnih prostorov, na primer, prenova podstrešja v bival-no enoto: sprememba namena uporabe, napišem kaj je potrebno spremeniti, na primer, velikost oken, širitev prostora,… in izdelam načrt spre-memb ter poiščem ustrezne informacije in po-moč za prenovo.

� TELESNA PRIPRAVLJENOST IN KEMIČNE REAK-CIJE V PRI VEČJIH NAPORIH

Poznam povezavo med telesno pripravljenostjo za posebnimi vrstami gibanja. Na primer, poiš-čem ustrezne informacije za uspešen začetek planinarjenja, potapljanja, kolesarjenja, teka.

� IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA

Znam narediti izboljšavo tehnološkega postopka, na primer, pripraviti eno koristno izboljšavo po-stopka izdelovanja okrasnih elementov iz različ-nih snovi.

� ŠKODLJIVO RAVNANJE V OKOLJU

V svojem bivalnem okolju prepoznam škodljiva ravnanja s kozmetiko, čistili … in skušam zmanj-ševati vplive tako, da na primer, izdelam milo iz naravnih sestavin.

� POMEN PITNE VODE

Zavedam se pomena pitne vode in varčevanja z njo, tako da znam na primer, v domačem okolju proučiti, kako bi lahko deževnico koristno upora-bil za zalivanje vrta ali zelenice.

� TLAK IN POGANJANJE TEKOČINE

Razumem, da razlika tlakov poganja tekočine, na primer, znal bi razložiti delovanje črpalke - srca.

� POMEN RASTLIN ZA BIVALNO OKOLJE

Znam utemeljiti pomen rastlin za zdravo bivalno okolje, na primer, z argumenti motiviram druge za ureditev bolj zdravega in prijetnega okolja (za-saditve dreves, grmičevja, cvetic…).

� ONESNAŽEVALCI ZMELJE

Prepoznam glavne onesnaževalce prsti (zemlje) in škodljive vplive onesnaženja na zdravje živih bitij.

� AGREGATNA STANJA (TRDO, TEKOČE, PLINASTO)

Poznam uporabnost vseh treh agregatnih stanj vode v naravi in pomen kroženja vode za ravno-težje v naravi.

Področje: DOM IN PROSTI ČAS

� MENJAVA ŽARNICE

Znam zamenjati žarnico in varovalko v stano-vanjski enoti.

� ZDRAVJE IN PROSTI ČAS

Zavedam se, da je za zdravje telesa pomembno gibanje, spremljanje lastne teže in pravilna priprava hrane, na primer, poznam nezdrave na-vade in razvade – prekomerno sedenje, nezdravo uživanje obrokov hrane, ipd.

37

POKLICNE KOMPETENCE»Poklicne kompetence so izkazane možnosti posameznika, da uporablja svoje sposobnosti in znanja pri dejavnem obvladovanju običajnih in spremenljivih poklicnih razmer (CEDEFOP, 1999); zmožnost zadostiti zahtevam zaposlitve oziroma specifičnim delovnim vlogam; zmožnost napraviti nekaj dobro (ETF, 1997). Poklicne kompetence delimo na tiste, ki so specifične za posamezen poklic, in na ključne kompetence, ki so poklicno transversalne in jih je mogoče razvi-jati s ključnimi kvalifikacijami.«

Spletna stran CPI: http://www.cpi.si/faq/posljite--vprasanje/slovar-izrazov.aspx

OPISNIKOpisniki opisujejo temeljno zmožnost in prika-zujejo, kaj je tisto, kar jo sestavlja. Opisnike se lahko uporabi za načrtovanje kurikula in prav tako njegovo spremljanje.

MINIMALNA RAVEN OPISNIKOVMinimalna raven opisnikov predstavlja tisto osnovno, kar odrasli posameznik potrebuje za ‚preživetje‘ v sodobni družbi.

OPTIMALNA RAVEN OPISNIKOVOptimalna raven pomeni zadovoljivo razvito kompetenco do te mere, da se odrasli, ne glede na izobrazbo, uspešno znajde v različnih življenj-skih situacijah.

Priročni slovar

Splošni pojmi2

KLJUČNE KOMPETENCE ALI TEMELJNE ZMOŽNOSTI »Temeljne zmožnosti ali ključne kompetence so tis-te zmožnosti, ki niso odvisne od okoliščin delovanja in posamezniku ne glede na specifične okoliščine omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v širokem spektru različnih dejavnosti. So prenosljive med različnimi poklici, predvsem pa posamezniku omogočajo udeležbo v družbi in osebnostni razvoj.«

Temeljne zmožnosti odraslih, 2012

KOMPETENCA»Kompetenca je zmožnost posameznika, da pridobljeno znanje in veščine v skladu s svoji-mi vrednotami in stališči uporabi v kompleksnih, raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah.«

Temeljne zmožnosti odraslih, 2012

2 V tej knjižici je le izbor splošnih pojmov, širši nabor termi-nologije boste našli v Priročni knjižici z navodili.

Seveda je potrebno uporabljati ustrezne

termine, vendar je za vsakdanjo upora-

bo nujno, da je knjižica prijazna do vseh

bodočih uporabnikov. Slovar ključnih

pojmov je zelo pomemben del knjižice.

Za ciljno skupino učiteljev je ustrezen,

za udeležence pa bi morale biti razlage

posameznih pojmov bolj poljudne.



38

VREDNOTENJE»Ugotavljanje ustreznih vrednosti danemu poja-vu po določenih merilih.«

Veliki splošni leksikon, 2006

V izobraževanju odraslih je vrednotenje opre-deljeno takole: »Vrednotenje (in priznavanje) kot postopek, v katerem ovrednotimo znanje, spretnosti, kompetence, ki si jih je posameznik pridobil ali razvil v svojem življenju in različnih okoliščinah: z izobraževanjem, delom, s prosto-voljskimi in prostočasnimi dejavnostmi.«

EVALVACIJA»V najbolj splošnem pomenu lahko evalvacijo opredelimo kot sistematično zbiranje podatkov o nekem pojavu z namenom dati o njem sodbo in/ali ga na podlagi tega tudi izboljšati.«

Marentič Požarnik: Evalvacija – kakšna, za koga, čemu?, 1999

39

POTENCA – KRAJŠI ZAPIS MNOŽENJA ENAKIH FAKTORJEV»Potenca je zmnožek enakih faktorjev, an (be-remo na n) je produkt n faktorjev a. Tako je na primer 53=5x5x5. Število a je osnova, n pa ek-sponent.«

Veliki splošni leksikon, 2006

MERSKA ENOTA - NANAŠA SE NA MERO NA PRIMER, METER, DECIMETER,…»Merska enota je dogovorjena količina za merje-nje količin iste vrste.«

Slovar slovenskega knjižnega jezika

KOLIČINA - OPREDELJUJE KOLIČINO MERSKIH ENOT»Količina je tisto, kar opredeljuje nekaj glede na število merskih enot ali enot na sploh. Uporab-lja se v različnih kontekstih, denimo povečanja količine proizvodov, povečanja količine zdravil in podobno. V fizikalnem smislu s pojmom količine mislimo na točno opredeljeno z načinom in eno-to merjenja.«


PREMO SORAZMERJE – POVEČANJE ENE KOLIČINE V RAZMERJU POMENI HKRATNO SORAZMERNO POVEČANJE DRUGE KOLIČINE V RAZMERJU. »Količini a in b sta premo sorazmerni, če obstaja tako število k, da je a = b∙k. Če se količina b poveča n-krat, se tudi količina a prav tako poveča n-krat.« (R. Brilej: Omega 1 - Realna števila, 2007)

»Primer naloge: avto porabi 6 litrov bencina na 100 kilometrov, zanima pa nas koliko litrov ben-cina porabi avto za 350 kilometrov. Odgovor je 21 litrov. Obe količini se povečujeta.«

Wikipedia.org - dostopno 30.8.2013

Specifični pojmi

ARITMETIKA – VEDA O RAČUNANJU S ŠTEVILI, RAČUNSTVO»Aritmetika je matematična znanstvena disci-plina, ki se ukvarja z računanjem. Pogovorno je aritmetika tudi sopomenka za računstvo. Pojem aritmetike sicer izhaja iz grške besede »aritmos«, kar pomeni število.«


GEOMETRIJA - VEDA O LASTNOSTIH PROSTOROV IN NJIHOVIH DELOV»Geometrija je znanstvena disciplina matema-tike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi. Geo-metrija je zgrajena na sestavu aksiomov, izku-stveno ali intuitivno določenih značilnosti pros-tora, ki jih ne moremo dokazati z osnovnejšimi zakonitostmi. Spada med eno najstarejših zna-nosti nasploh.«


ALGEBRA – VEDA O RAČUNANJU S ČRKAMI ALI DRUGIMI ZNAKI»Algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s sestavo in količinami. Za razliko od aritmetike uporablja simbole namesto števil (posplošitev in abstrakcija). K algebri spadajo tudi grupa, kolobar in obseg. Skupaj z analizo in geometrijo tvori tri najpomembnejša področja matematike.«


Učitelji imajo v knjižicah oporo in orien-

tacijo za delo, poenotena je terminolo-

gija na področju spremljanja napredka,

olajšan način spremljanja in končnega

ocenjevanja napredka.

Olga Veldin Bednjanič, učiteljica

40

MODUS – JE NAJPOGOSTEJŠE ŠTEVILO V SKUPINI ŠTEVIL»Modus je srednja vrednost, enaka vrednosti, ki je najpogostejša med vrednostnimi spremen-ljivke; spremenljivka lahko nima najpogostejše vrednosti, ima samo eno najpogostejšo vred-nost, lahko pa se tudi gosti okoli več vrednos-ti. Kot sopomenke se uporabljajo tudi gostiščna vrednost ali gostiščnica.«

Statistični terminološki slovar, 2011

MEDIANA – JE SREDINSKO ŠTEVILO V SKUPINI ŠTEVIL»Mediana prav tako spada med srednje vrednosti. Je enaka vrednosti, ki je na sredini vseh po velikos-ti razvrščenih vrednosti, zato je polovica vrednosti manjših ali enakih, polovica vrednosti pa večjih ali enakih od te vrednosti. Kot sopomenka se upo-rablja tudi središčna vrednost ali središčnica.«


ZNANOST »Znanost je dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in do-kazljivih spoznanj.«


TEHNOLOGIJA»Tehnologija je veda o pridobivanju surovin, ob-delavi, predelavi materiala v izdelke.«


OBRATNO SORAZMERJE - POVEČANJE ENE KOLIČINE V RAZMERJU POMENI HKRATNO SORAZMERNO ZMANJŠANJE DRUGE KOLIČINE V RAZMERJU»Količini a in b sta obratno sorazmerni, če obsta-ja takšno število k, da je a = k/b. Če se količina b poveča n-krat, se količina a pomanjša za n-krat.« (R. Brilej: Omega 1 - Realna števila, 2007)

»Primer naloge: predvideno delo bi opravilo 6 delavcev v 15 urah. Vprašanje, ki si ga zastavlja-mo, je naslednje. Koliko delavcev delo opravi v 9 urah? Odgovor je 10 ur.«

Wikipedia.org - dostopno 30.8.2013

STATISTIČNI KOEFICIENT – JE NESPREMENLJIVA KOLIČINA, KI IZRAŽA RAZMERJE MED DVEMA ALI VEČ SPREMENLJIVIMI KOLIČINAMI»Statistični koeficient ali koeficient je relativno število, ki izraža razmerje med dvema raznovr-stnima podatkoma in je navadno imenovano število, na primer, narodni dohodek na prebival-ca v evrih ali denimo število zdravnikov na 1000 prebivalcev. Kot sopomenka se uporablja tudi samo koeficient.«


ARITMETIČNA SREDINA – JE POVPREČJE, KI SE IZRAČUNA TAKO, DA SEŠTEJEMO VSE VREDNOSTI V SKUPINI IN NJIHOV SEŠTEVEK DELIMO S ŠTEVILOM TEH VREDNOSTI»Aritmetična sredina ali enostavna aritmetična sredina je srednja vrednost množice podatkov in eden temeljnih parametrov, ki se izračuna iz vednosti yi številske spremenljivke Y, če se vsoto vrednosti deli s številom vrednosti N.«


41

Viri in literatura

• Brilej, R. in Ivanec, D. (2007). Omega 1 - Real-na števila. Ljubljana: Ataja.

• Javrh, P. (ur) (2011). Obrazi pismenosti. Spoz-nanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

• Javrh, P. in Kuran, M. (ur.). (2012). Temeljne zmožnosti odraslih. Ljubljana: Andragoški cen-ter Slovenije.

• Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje. (2007). Luxembourg: Urad za uradne publika-cije Evropskih skupnosti.

• Košmelj, B. idr. (2011). Statistični terminološki slovar. Ljubljana: Statistično društvo Slovenije.

• Marentič Požarnik, B. (1999). Evalvacija – kakšna, za koga, čemu?. Sodobna pedagogika, Letn. 50, št. 4, str. 20-36.

• Spletna stran ACS Vrednotenje in priznavanje neformalnega znanja. Dostopno na: http://vpnz.acs.si/portal/.

• Slovar slovenskega knjižnega jezika – spletna izdaja. (2000). Ljubljana: ZRC SAZU. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.

• Veliki splošni leksikon. (2006). Ljubljana: Dr-žavna založba Slovenije.

• Wikipedia – prosta enciklopedija. Do-stopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna _ stran.

http://vpnz.acs.si/portal/

http://vpnz.acs.si/portal/

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

42

cene zapisane misli izobraževalcev, ki s pouče-vanjem razvijajo kompetence preko opisnikov in „učencev“, katerim so neposredno namenjeni.

Predzadnje poglavje Kaj zmorem sestavlja pripo-moček, ki posamezniku omogoča, da sam oceni, kaj zmore in česa ne, katera so tista področja pri matematiki, na katerih je najbolj šibek in bi jih moral zaradi boljšega delovanja v sodobni infor-macijsko tehnološki družbi izpopolniti in razviti. To je toliko bolj pomembno, saj je matematična kompetentnost v EU prepoznana kot ena izmed ključnih spretnosti, ki so pomembne za uresni-čevanje socialne vključenosti in zaposljivosti v današnji družbi ter ne nazadnje tudi oseb-nega zadovoljstva in aktivnega državljanskega udejstvovanja.

Knjižico lepo zaokrožuje zadnje poglavje Priročni slovar, ki na razumljiv in dovolj enostaven na-čin pojasni splošne in specifične pojme vsem, ki bodo posegli po knjižici, niso pa vešči matema-tične terminologije.«

Recenzentka o tabelah z opisniki za matematični del:

• »Ključna področja za temeljne zmožnosti pri matematiki so ustrezno opredeljena, saj so avtorji pri njihovem opredeljevanju sledili in upoštevali področja, ki jih opredeljuje tudi učni kurikul v osnovni in srednji šoli. V skladu s tem pa s področji opredeljujejo tista znanja in spretnosti v širšem pomenu, ki jih vsak po-sameznik v življenju potrebuje za osebni razvoj ter družbeno in delovno življenje.

• Splošni opisniki so za posamezna področja ustrezno izbrani, mestoma pa na minimalni rav-ni izstopajo posamezni opisniki, ki bodo najver-jetneje prezahtevni za določene posameznike, ki predstavljajo najranljivejše skupine med odra-slimi vključenimi v izobraževanje. Ker pa gre za arbitrarni nabor opisnikov, jih lahko učitelji, gle-de na znanja in veščine vsakega posameznika, prilagajajo oz. poljubno širijo in spreminjajo.

Iz recenzije

Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji3

dr. Milena Košak Babuder

(recenzentka za del Matematika)

Recenzentka o knjižici kot celoti:

»Knjižica z naslovom je sestavljena iz petih osnovnih delov in smiselno dopolnjuje gradiva, ki se navezujejo na temeljne zmožnosti posame-znikov.

Prva dva dela knjižice Metodološki okvir, v kate-rem so nam avtorji predstavili doprinos izobra-ževalne prakse in povezavo sodobnih pristopov metodološkega raziskovanja z uspešnim združe-vanjem teorije in prakse, ter Temeljne zmožnos-ti, v katerem so v Evropskem referenčnem okvirju predstavljene le-te na splošno, bolj specifično pa Matematična kompetenca in osnovne kom-petence v znanosti in tehnologiji, predstavljata uvod v osrednji del knjižice – v poglavje Tabeli z opisniki. V tem poglavju so opisniki tabelarično prikazani na dveh zahtevnostnih ravneh – mi-nimalni in temeljni ravni, za boljše spremljanje in razumevanje tabel pa jih na začetku poglav-ja dopolnjujejo konkretna pojasnila s slikovnimi predstavitvami. Za njihovo boljše razumevanje in izvajanje v praksi, pa je zelo dobrodošlo poglavje Uporaba opisnikov v praksi, še zlasti pa so drago-

3 Ta temeljna zmožnost je kompleksnejša in jo sestavl-jata dva dela (matematična kompetenca in osnovne kom-petence v znanosti in tehnologiji). Zato smo se odločili, da izberemo dve recenzentki, in sicer eno za matematični del in drugo za del znanost in tehnologija.

43

dr. Nevenka Bogataj

(recenzentka za dela Znanost in Tehnologija)

Recenzentka o knjižici kot celoti:

»Prvi slovenski poskus materializacije (opisa, členitve na področja in ravni) področja nemate-rialnega (kognicije) se naslanja na evropska izho-dišča in slovensko prakso. Skupaj z avtorji, pred-vsem učitelji, zato vabi in izziva h kritičnemu premisleku, spopolnitvam in okoliščinam prila-gojeni uporabi. Izzivalna je na primer primerjava opredelitve temeljne zmožnosti kot neodvisne od okoliščin (s. 9) in tiste, ki še omogoča »pre-živetje« oz. »zadovoljivost« v matematiki, zna-nosti in tehnologiji (s. 14), čeprav preživetje in zadovoljivost narekujejo prav - okoliščine.«

Recenzentka o tabelah z opisniki za znanost in tehnologijo:

»Ključna področja se zdijo bralcu razumljiva, kar je zelo pomembno, so pa nepopolna in izbrana po neenotnem kriteriju. Menimo, da je taka iz-bira za prvi poskus izdelave opisnikov dopustna in sprejemljiva.«

Recenzentka o delitvi opisnikov na minimalno in optimalno raven pri znanosti in tehnologiji:

»Porazdelitev po ravneh se zdi smiselna, čeprav menim, da bo prav tu praktična uporaba še bolj prišla do izraza. Preizkus zapisanega z velikim številom čimbolj različnih uporabnikov bo na-mreč najbolje pokazal prednosti in slabosti opi-snikov ter omogočil zbir predlogov za izboljšavo tega prvega pogumnega poskusa opisa kompe-tenc v matematiki, znanosti in tehnologiji.«

• Med nekaterimi opisniki, ki so umeščeni v mi-nimalno raven, jih je nekaj, ki so prezahtevni, vendar si lahko pri njihovem doseganju posa-mezniki pomagajo z IKT in podporno tehnolo-gijo (na primer, namesto preračunavanja iz ene valute v drugo lahko uporabijo on-line tabele, dobiti morajo le informacijo in znanje o tem, kje so dostopne in kako se jih uporablja).

• Konkretne prilagoditve opisnika so ustrezno opredeljene, saj na konkreten način prikazu-jejo minimalna in temeljna znanja, izbrana iz vsakdanjega življenja posameznika in brez ka-terih se ne more ustrezno udejstvovati v druž-benem življenju.«

44

3. Komplet e-knjižic Opisniki temeljnih zmožnosti:

• Priročna knjižica z navodili za uporabo 4 knjižic za posamezno temeljno zmožnost;

• Opisniki temeljne zmožnosti Sporazumevanje v maternem jeziku;

• Opisniki temeljne zmožnosti Matematična kom-petenco in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;

• Opisniki temeljne zmožnosti Samoiniciativnost in podjetnost;

• Opisniki temeljne zmožnosti Učenje učenja.

E-knjižice uporabljajte, kot bo za vas najbolj pri-merno. Poljubno jih dopolnjujte, spreminjajte, prav tako si jih z lahkoto natisnete, saj smo v ta namen knjižice pripravili v A4 formatu. Predlaga-mo, da si najprej preberete Priročno knjižico z navodili za uporabo, šele nato knjižice za posa-mezne temeljne zmožnosti.

Vsa navedena vizualna in zvočna gradiva so urejena tako, da se lahko prosto pregledujejo na spletu, neposredno predvajajo v izobraže-valne namene ali se natisnejo za uporabo.

Avtorji bomo hvaležni za vaša mnenja, ocene in morebitna vprašanja!

Kontakt: Andragoški center Slovenije, Središče za raziskave in razvoj.

Dostop do gradiv in kompletov

Gradiva in kompleti v podporo razvoja posame-znih temeljnih zmožnosti odraslih, ki so nastala v projektu »Razvoj pismenosti ter ugotavljanje in priznavanje neformalno pridobljenega znanja od 2011 do 2014«, so prosto dostopna strokovni javnosti in odraslim prek spletne strani http://mm.acs.si/pismenost/

V okviru zgoraj omenjenega projekta so nastala naslednja strokovna in izobraževalna gradiva:

1. Priročnik Temeljne zmožnosti odraslih

2. Serija izobraževalnih filmov in zvočnica »Na poti

do življenjske uspešnosti«:

• zvočnica Samoiniciativnost in podjetnost, vložna knjižica za izobraževalce, priročna knjižica za poslušalce

• izobraževalni film Učenje učenja

• izobraževalni film Sporazumevanje v maternem jeziku

• izobraževalni film Samoiniciativnost in podjetnost

• izobraževalni film Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;

45

Komplet e-knjižic Opisniki temeljnih zmožnosti

Documents

Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in ... · osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji sta pregledali in ovrednotili priznani strokovnja-kinji za obe področji,