Matjaž Stražišar, Maska 55: Producent NMK je poslovnež

CRM ali kako dragocena je stranka

Trženje je združevanje znanja z željami kupcev

revija za podjetniški vsakdanšt.05

september2007

številka 5, letnik I cena 1 € (239,64 SIT)

Mediade, inovativno zaloæništvo, d.o.o., Robbova 25, 1000 Ljubljana

Izgleda æe tako, vendar komunikacija v podjetjih na poti od sporoËevalca do prejemnikov velikokrat ne doseæe svojega cilja. Prav ta vrzel je bila izziv za rojstvo inovativne publikacije Podjetniki v podjetju®. Vemo namreË, da vrhunska podjetja vodenje v veliki meri razumejo kot spretnost sporazumevanja. Komunikacija je tista, ki prispeva k uËinkovitemu, uspešnemu in ustvarjalnemu uresniËevanju ciljev organizacije.

Podjetniki v podjetju® so poslovne vsebine, ki izhajajo na štirih ali veË straneh kot sestavni del internega glasila ali na spletu. OsredotoËajo se na aktualna podroËja managementa in spodbujajo razvoj managerskih, strokovnih in podjetniških kompetenc na razliËnih ravneh organizacije, predvsem v srednjem in niæjem managementu. Vodstvu podjetja pomagajo uvajati in utrjevati spremembe ter vplivajo na uresniËevanje razvojnih ciljev.

Vsebine v sodelovanju z izbranimi strokovanjaki pripravlja uredniška ekipa, naroËnik pa ima moænost uveljavljanja tem, za katere ocenjuje, da so z vidika organizacije kljuËne. Rubrike povezujejo strokovnjake iz razliËnih oddelkov in organizacij ter na podlagi sistematiËne izmenjave dobrih praks, poslovnih zgledov in tudi uËenja iz napak ustvarjajo mreæo, ki spodbuja pretok znanja med posamezniki in podjetji. Podjetniki v podjetju® so eden najbolj uËinkovitih sistemov neprestanega poslovnega izobraæevanja, razvoja in napredka najboljših organizacij.

P.S. Napis iz oblaËka bi lahko prevedli tudi takole: Podjetnikov v podjetju še ni med nami?! Takoj pisati na kolegi@mediade.si in se domeniti za sreËanje!

A je jasno!?

Rea

ktor

Med

iade

so

partn

er re

vije

za

odno

se z

javn

ostm

i ∏r2

OGLAS_215x290.ai 10/17/06 15:43:58

�

Najmočnejši je, kdor je duhovit.03

>

“Najmočnejši je, kdor je duhovit.”

Victor Hugo

Se strinjate, da človek ne prenaša nič težje od dolgčasa? Ko nas zagrabi dolgčas, bi najraje pobegnili neznano kam, še največkrat pred samim seboj. Res pa je tudi, da se največkrat dolgočasimo z ljudmi, s katerimi se ni dovoljeno dolgočasiti.

Kako dobro se zato prileže obisk predstave, ki si jo izberemo sami in pri kateri zares uživamo. Brez pretvarjanja in od srca.

Z besedami predajamo ljudje drug drugemu svoje misli, z umetnostjo človek razdaja svoja čustva. Umetnost je sredstvo za sporazumevanje umetnika z ljudmi. Najčistejša od vseh človekovih udejstvovanj. Izvor umetnosti je iskanje resnice in lepote.

V Birokratu smo tokrat iskali rešilni pas za plavanje po reki življenja – humor.

Teater 55 nam ga uspešno podaja že dolgo vrsto let. Skupaj plavamo po tej reki. Veseli smo, da nas je velikokrat obvaroval pred utopitvijo. Hkrati pa smo ponosni, da smo majhen delček predstave pomagali sooblikovati tudi mi. Navsezadnje je vendar cel svet oder, kjer igra vsak svojo vlogo.

Na odru življenja igramo skupno predstavo med nami.

Bojan Mirčetaodgovorni urednik

�

Kažismer

Igre na spletu dobre za karieroVideoigre v spletu so koristne za krepitev sposobnosti, potrebnih za vodstvene delavce, ugotav-lja raziskava, ki so jo pripravili v podjetju IBM. Videoigre prek spleta namreč krepijo sodelovan-je, sposobnost samoorganizacije in prevzemanja tveganj, odprtost, komunikacijo in ustvarjanje vpliva. Te sposobnosti potrebujejo vsa podjetja, ki konkurirajo na mednarodnem trgu.

Matjaž Stražišar, Maska 55: Producent NMK je biznismenNMK je trenutno morda najbolj znana kratica v Sloveniji. Našo malo kliniko si ob ponedeljkovih večerih ogleda do 400.000 ljudi vseh starosti. Njen temeljni kamen sta položila vsem dobro znani Branko Djurišić – Đuro in veliko manj poznani Matjaž Stražišar. Ne, vzdevka nimam, nam pove v svojem prvem, ekskluzivnem pogovoru za medije.

CRM ali kako zelo dragocena je stranka

Strankam beremo želje iz oči. Imamo sistem CRM.O tem, kako s sodobnimi orodji CRM, ki podpirajo upravljanje odnosov s strankami, gradimo dober poslovni odnos, višamo prodajno učinkovitost in manjšamo prodajne stroške, smo se pogovarjali z Boštjanom Juvančičem, vodjo prodaje v podjetju Andersen.

Trženje je združevanje znanja z željami kupcevO trženju podjetniki mnogokrat pravijo, da ga izvajajo predvsem spontano in po občutku. A ko podjetje raste, se občutek spreminja v vedno bolj resen posel.

Google - izjemno delovno okolje. Izplača se!Delovnik zaposlenih v podjetju Google spominja na študentska leta. Zdi se, kot da gre za univerzo z največjim možnim obsegom možganov, kjer si lahko že vsak otrok privošči vrhunski avto.

Merjenje organizacijske kulture – prvič tudi v Sloveniji

Ne pozabite na pogodbe o varstvu osebnih podatkov

Kolumna financarja Gogija

6

8

10

11

1�

16

17

>

Na kratko med nami

Zgodbe med nami

Birokrat med nami

Nasveti med nami

Izkušnje med nami

18

Birokrat®, revija za podjetniški vsakdan, izhaja dvomesečno.Izdajatelj: Andersen d.o.o., Dunajska 191, 1000 LjubljanaOdgovorni urednik: Bojan Mirčeta; izvršna urednika: Boštjan Juvančič (Andersen d.o.o.) in mag. Edita Kuhelj Krajnović (Mediade, inovativno založništvo, d.o.o.); člani uredništva: Nuša Avguštin (Andersen d.o.o.), Polona Pibernik in Beti Jaklič (Mediade d.o.o.)Oblikovanje in prelom: Mirola Šoti, lektoriranje: Miha Rus, Elizabeta RusTrženje: Andersen d.o.o.Kontakti uredništva: urednistvo@mediade.si, info@andersen.si, tel.: 01 5 300 200, fax: 01 5 300 219Birokrat je zaščitena znamka podjetja Andersen d. o. o. ISSN: 1854-6501Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.

15

Misli med nami

MET & METtrgovina in marketing d.o.o., Brnčičeva ulica 13

1231 Ljubljana Črnučetel: 01 563 22 40, fax: 01 563 22 41

GSM: 041 629 730e-mail: metka.met@siol.net, www.met-met.si

POKLIČITE ZA KATALOG.PONUDBO SI LAHKO OGLEDATE NA NAŠI INTERNETNI STRANI WWW.MET-MET.SI

PONUDBA POSLOVNIH DARIL IN PROMOCIJSKEGA MATERIALA PODJETJEM IN TRGOVINAM

SMO ZASTOPNIKI ZA KARTONSKE ŠKATLE LAVATELLI

Andersen.indd 1 6.9.2007 14:21:19

6

Tryvertising ali »poskusi in povej«V Tokiu so konec julja odprli Laboratorij vzorcev (angl. Sample Lab), v katerem so potrošnikom, ki se včlanijo v laboratorij, na voljo različni vzorci novih izdelkov, ki jih lahko na istem mestu preiz-kusijo ali si jih izposodijo za preizkušnjo doma.

Članarina je več kot simbolična. Na leto je treba odšteti 6 evrov ter enkratni znesek regis-tracije (2 evra), če pa ste že prekoračili 15. leto starosti, ki je poleg članarine edina ome-jitev, se lahko sprehodite med policami, na katerih boste našli tako prehrambene izdelke kot tudi opremo, oblačila in perilo ter seveda kozmetiko. Bolj ali manj gre za novosti, ki jih pod-jetja šele dobro uveljavljajo na trgu, zaradi česar je povratna informacija uporabnikov toliko bolj dragocena.

Koncept so razvili v marketinški agenciji Mel Posunetto. Z njim želijo ne le enostavno slediti potrošniškim odzivom, pač pa

tudi vzpodbuditi oglaševanje izdelka, ki gre od ust do ust (angl. word of mouth). Napovedovalci trendov pri Trendwatching opozarjajo na možnost nove vrste oglaševanja »tryvertising«, ki odgovarja na pričakovanja »trysumers« – zahtevnih in neodvisnih novodobnih potrošnikov, ki želijo razisko-vati in sami preizkušati nove izdelke, storitve in doživetja.

viri: www.samplelab.jphttp://www.springwise.com/weekly/2007-08-08.htm#samplelab http://www.trendwatching.com/trends/trysumershtm#tryvertising

Igre v spletu dobre za kariero Videoigre v spletu so koristne za krepitev sposobnosti, potreb-nih za vodstvene delavce, ugotavlja raziskava, ki so jo pripravili v podjetju IBM. Videoigre prek spleta namreč krepijo sodelovanje, sposob-nost samoorganizacije in prevzemanja tveganj, odprtost, komunikacijo in ustvarjanje vpliva. Te sposobnosti potrebu-jejo vsa podjetja, ki konkurirajo na mednarodnem trgu.

Znanstveno-tehnološki laboratorij na Jesen-skem srečanju Združenja Manager11. in 12. oktobra bo na Ptuju potekalo tradicionalno Jesensko srečanje Združenja Manager. Za podjetja še kako zanimiva tema se bo odvijala drugi dan srečanja, ko

bodo udeleženci razmišljali o znanosti kot o neustavljivem gibalu gospodarskega in podjetniškega razvoja.

Skorajda retorično vprašanje, ki ga bo s svojim predavanjem odprla dr. Aleksandra Korn-hauser Frazer: ali so poslovneži pripravljeni na spremembe, s katerimi znanost posega v samo bit delovanja podjetja, bo rdeča nit tudi študije primera, ki ga bodo na izbranem podjetju prikazali vrhunski raziskovalci Inštituta Jožef Štefan.

V podjetjih sta procesa neneh-nih izboljšav in načrtnega spodbujanja inovativnosti tako rekoč že stalna praksa. A vprašati se moramo, če ne bi Slovenija hitreje dvigovala svoje konkurenčnosti, če bi pospešili prenos domačih znanstvenih odkritij v izdelke in storitve, ki jih slovenska podjetja že ponujajo trgu ali bi morda celo s tem za-orala povsem novo tržno ledino.

Več informacij dobite na www.zdruzenje-manager.si.

Drago raziskovanje tržnega potenciala vzporednih spletnih svetovČeprav nihče ne dvomi, da je močna smer razvoja interneta, ki se ga prijemlje ime Web 3.0, povezana z razvojem vzporednih navideznih svetov, pa slednji v tem trenutku še ne opravičujejo ogromnih stroškov, ki jih upravljavci največjih sve-tovnih blagovnih znamk vlagajo v svojo promocijo in trženje v novo nastajajočih svetovih.

Ponovimo: second life je eden

Na kratko med nami

7

od programov, ki posnema delovanje resničnega sveta. Ko ga namestite v svoj računalnik, si v njem ustvarite lastno podobo, elektronsko identiteto ali avatarja ter z njim zaživite svoje »drugo življenje« v spletu. Ali tretje, če želite. Število avatarjev, ki jih lahko ustvarite, namreč ni omejeno.

Če spustite svojo domišljijo le za hipec z vajeti, boste priznali, da je zadeva slišati precej mamljiva, nesporno pa je tudi zelo koristna – pomis-lite na možnost posnemanja najrazličnejšega učenja: od vožnje avtomobila do us-posabljanja za vodstvena mesta in delo v timu. Trženjsko intuitivnejšim pa se bo zelo hitro odstrla neslutena možnost širjenja obstoječih trgov. Ne-nadoma postane Zemlja kar nekoliko skromen trg.

To so seveda zaenkrat še predvidevanja, saj je slika stvar-nosti še vse prej kot rožnata – ne glede na to, da največje blagovne znamke za svojo pri-sotnost v Second Lifu plačujejo tudi po 500.000 dolarjev na leto. Za svoj vložek namreč prejmejo kaj malo v zameno. Naključnega dne v juniju je na primer Coca Colin paviljon v Second Lifu obiskalo pičlih 27

navideznih obiskovalcev.

Razlogov je več. Prvi se zago-tovo skriva v dejstvu, da je pro-gramska oprema Second Lifa že zastarela, zaradi česar je uporabniška izkušnja obiskoval-cev borna. Second Life je tako rekoč izumrl planet, le redko srečaš drugega avatarja in če se želiš kam premakniti, lahko to storiš le, če poznaš natančno ime tega kraja ali če na ta kraj naletiš po naključju – beri: če se »teleportiraš« v praznino.

Težko bi torej govorili, da lahko v Second Lifu naletite na gnečo: večinoma ta navi-dezni svet raziskujete sami samcati. In se zelo verjetno začnete hitro dolgočasiti. Poleg tega so trenutni tržni pristopi večine blagovnih znamk še vedno preveč »analogni«, da bi ustrezali potrebam interak-tivno usmerjenega sodobnega uporabnika interneta. Odpiranje navideznih poslovalnic po zgledu teh, ki jih poznamo v materialnem svetu, se tu ne obnese. Navidezni svet zahteva od tržnikov korenit konceptualni preskok v razmišljanju.

Kljub temu sta zadovoljni vsaj dve strani: majhna, a zelo do-nosna industrija, ki za velike korporacije oblikuje njihove

virtualne navidezne prostore, kot je že omenjeni Coca Colin paviljon ali prodajalni Adidasa in H&M. Agenciji CNET in Reuters sta v Second Lifu celo odprli svoji navidezni dopisništvi.

Zadovoljne pa so, ne glede na boren izkupiček, tudi korpo-racije. Michael Donnelly, vodja interaktivnega marketinga v Coca Coli, je prepričan, da je investiranje v stvari, ki jih ni naredil še nihče drug, bistvo njegovega dela. S tem se strin-ja tudi Joseph Jaffe, svetovalec za trženje v Coca Coli, ki pravi, da gre za fazo učenja. »Smo pionirji in kot taki bomo od tega pobrali tudi prve ugodnosti.«

Prirejeno po Franku Rosu: How Madison Avenue Is Wasting Millions on a Deserted Second Life, Wired Magazine: Issue 15.08.07; http://www.wired.com/techbiz/media/magazine/15-08/ff_sheep

Na kratko med nami

8

Producent NMK je poslovnež Zgodbe med nami

Matjaž Stražišar, Maska 55

Rok Benkovič. Rekel je, da bi mu prav prišel kak tolar, mi pa smo mu ponudili, da zanj brezplačno zaigramo predstavo: ceno vstopnic je nastavil sam, njegova je bila promocija. Ne vem, koliko je zaslužil.

Govorilo se je o milijonu tolarjev.

Fino. Mi smo bili pa najbrž prvo zasebno gledališče na svetu, ki je sponzoriralo tekmo-valca v svetovnem pokalu. Naš logotip je imel na smučeh (smeh).

Zakaj ste zaprli vrata Teatra 55?

Jaz sem se ga naveličal predvsem iz dveh razlogov. Ko se v enem poslu izčrpaš, postane dolgočasen. In gledališče v Sloveniji ni donosno, ker je sezonska dejavnost; začenja se s prvim snegom in konča z zvončki. Poleg tega nismo imeli niti svoje dvorane. Televizijska produkcija je bila nov izziv.

Ve se, kaj počne režiser, kaj scenarist, kaj lučkar, tonski mojster, igralec. Kaj pa dela producent?

Na začetku nisem vedel niti sam. Do Špas teatra in Teatra 55 je bil producent nekakšen organizator. Zdaj je tako, da mora zagotoviti denar za produkt, ki se bo izplačal. To je nehvaležno delo med dvema ognjema: na eni strani je ekipa, vedno prepričana, da je preslabo plačana, na drugi naročnik, recimo televizija, za katere smo vedno predragi. Producent je pravzaprav poslovnež. Morda je slišati kruto, toda nekemu igralcu sem rekel, da je on zame kot kitara. Blago. Drugače ne more biti, če hočemo funkcionirati.

Naša mala klinika je paradni konj komercialne postaje POP tv. Še prej ste jo ponudili nacionalki, kjer je Đuro že uspeval s Teatrom Paradižnik?

Ne bi komentiral. Niso nas zavrnili zaradi slabe kakovosti. Scenarij naj bi po tehnični plati ne izpolnjeval razpisnih kriterijev. Veso iz NMK pa je vsekakor lik iz Teatra Paradižnik.

> Poslovna ideja lahko nastane tudi iz heca.

NMK je trenutno morda najbolj znana kratica v Sloveniji. Našo malo kliniko si ob ponedeljkovih večerih ogleda do �00.000 ljudi vseh starosti in družbenih statusov. Njen temeljni kamen sta položila vsem dobro znani Branko Djurišić – Đuro in veliko manj poznani Matjaž Stražišar. Ne, vzdevka nimam, nam pove v svojem prvem pogovoru za medije, ki mu potem takem res lahko rečemo – ekskluzivni. No ja, mogoče mi za hrbtom že kako rečejo. Kdo pa mara producente?!

S produkcijsko hišo Maska 55, ki jo imata z Đurom, ste, pod blagovno znamko Teater 55, najprej nizali gledališke uspešnice. Od kod številka 55?

Kaj pa vem. Ime je treba dati, pa se je od nekod vzela. Ampak Teater 55 je zdaj le še na papirju. Ustanovila sva ga bolj iz heca: Đuro je napisal komedijo »Kaj pa zdaj?«, ki je ni hotelo zaigrati nobeno gledališče, in je rekel: »Zakaj ne bi imela svoje?« Čez noč pa je hobi prerasel v razprodane dvorane. Odločiti sem se moral med gledališčem in svojo trgovino z glasbili v stari Ljubljani. Zmagal je teater.

Ob Špas teatru ste bili edino gledališče brez državne podpore. Postali pa ste celo sponzor?!

Tudi to je bil na pol hec. Največkrat smo gos-tovali v Mengšu, od koder je smučarski skakalec

Foto

: Dig

italn

a ak

adem

ija

�

V čem je po vašem mnenju skrivnost takšnega uspeha NMK?

Zasluge gredo dobri kreativni ekipi – od sce-naristov, do igralcev, snemalcev in režiserja –, pa televiziji, ki je znala izdelek promovirati. Vsakdo je v mozaik prispeval svoj kamenček.

NMK gledajo na Hrvaškem, prodajate ga v Srbijo. Ste torej odkrili recept za humor, ki bi mu včasih rekli jugoslovanski?

Ne bi mu rekel univerzalni. Res pa je Đuro pri-nesel sarajevski humor in se očitno dobro ujel z Markom Pokornom, ki ima občutek za slo-vensko komiko. Naše vodilo je drugje: vedno se vprašamo, kaj ljudje želijo. V Sloveniji velikokrat snemajo zase, potem pa ponudijo še gledalcem. Čeprav ne obožujem nektarin, to ne pomeni, da jih ne bom prodajal.

Do kdaj boste snemali NMK?

Predvajali jo bomo še od septembra do decem-bra, potem je definitivno konec. Po številu epizod že malo spominja na žajfnice in nehumano je od scenaristov zahtevati toliko scenarijev.

Pa potem?

Ne vem. Spet bomo začeli iz nič. Denar, ki smo ga zaslužili z NMK, bomo vložili v nove projekte, posneli pilotne posnetke in upali, da jih bodo kje sprejeli. In da se bodo tako dobro prijeli, da nas po kakšnih desetih nadaljevanjih ne bodo odslovili. To je precej tvegan posel, produkcija pa je kakor država – majhna.

Kaj počnete ob ponedeljkih zvečer?

Ha, ha. Ali mislite, da sem pred televizijo?

Ko sem vas iskal za pogovor, sem naletel na še enega Matjaža Stražišarja.

Ja, vem. Ljudje ga menda sprašujejo, če jim lahko priskrbi kakšen DVD od NMK. Povrh tega ima ženo, ki ji je ime tako kot moji, Simona. Nismo se še spoznali, imamo pa zdaj skupnega znanca.

Pogovarjal se je Domen Mal

Vir:

Mas

ka 5

5

10

> CRM ali kako zelo dragocena je stranka Birokrat med nami

· učinkovita podpora in reševanje napak;· boljša organiziranost dela in seznam delovnih nalog; · hitro in enostavno obveščanje zaposlenih (dodeljevanje delovnih nalog, ki jih je treba opraviti, obvestila,…) in strank (obvestila o novostih, spremembah, …); · krajši roki zaradi dobre organiziranosti podjetja;· učinkovit nadzor poslovanja in opravil;· hitra in enostavna komunikacija med zaposlenimi, opozarjanje na naloge, ki jih je treba opraviti …

Trženje in CRM

Za vsako podjetje – naj bo še tako majhno – je trženje pomembno. Peter Drucker, svetovna av-toriteta managementa, celo pravi, da ima podjetje samo dve osnovni funkciji – trženje in inoviranje; vse drugo je manj pomembno in le podpira poslovanje.

S podatki, ki jih vodimo v sistemu CRM, lahko pripravljamo trženjske in prodajne akcije, ki so pisane na kožo in poslovanje točno določenemu podjetju ali stranki. S tako pripravljenimi pro-dajno-trženjskimi akcijami oziroma ponudbami dosežemo cilj, potrebo in željo vsakega podjetja, da razume potrebe stranke.

To ni le zagotovilo za gradnjo trdnih odnosov, temveč jamstvo, da bo podjetje s svojo ponudbo konkurenčno tudi v prihodnosti.

Stranke postajajo vse zahtevnejše. Od nas pričakujejo, da jih obravnavamo individualno in da že vnaprej prepoznamo njihove zahteve, želje in poslovne potrebe.

Poznavanje strank in njihovega obnašanja je temelj razvoja izdelka ali storitve.

Nuša Avguštin

___________Nuša Avguštin je vodja projektov v podjetju Andersen d.o.o..

Obvladujete svoje stranke? Zmorete ustreči njihovim željam, zahtevam in povpraševanju? Sploh veste, kaj vse jim lahko ponudite, glede na njihovo dejavnost? Verjamemo, da pač. A vemo tudi, da bi si želeli olajšati delo. Za to je na voljo nabor programov, ki vam pomagajo skrbeti za vaše odnose s strankami in jih negovati. Govorimo seveda o programih CRM, ki podpirajo upravljanje odnosov s strankami.

Informacijska podpora prodaji

Vrzite v koš zapiske, listke in beležke, na katerih so pomembni podatki. Omislite si program, ki vas bo opomnil, kdaj je čas, da obiščete stranko ali ji pošljete ponudbo. Stranka, ki pri našem podjetju dobi vse želeno, se ne bo ozirala za konkurenčnimi ponudbami. Imela bo namreč občutek, da jo poznamo in da je edinstvena.

Za obvladovanje vseh uporabnih podatkov in informacij je na voljo programska oprema, ki omogoča zbiranje, hranjenje in obdelavo vseh koristnih informacij oziroma vnaprej določenih ka-zalcev. Vsak trenutek in ob vsakem času. Jasno definirani poslovni procesi, način in metode dela, hierarhični odnosi med zaposlenimi, oddelki in ravnmi so pomemben del sistema CRM.

Katere podatke hranimo?

Seveda se boste vprašali, katere podatke naj shranjujemo? Prav nobenega dvoma ni, da začnemo pri osnovnih podatkih, kot so naziv, naslov in telefonski kontakti podjetja. Ker postaja poslovanje vse bolj globalno in ker pri pošiljanju klasične pošte včasih zamujamo, še preden smo pošto poslali, je velika prednost, da imamo še elektronski naslov podjetja. Dobro je vedeti tudi, kako smo s stranko poslovali do sedaj: po kakšnih izdelkih ali storitvah je povpraševala pri nas oziroma jih kupila.

Če se naše podjetje ukvarja s prodajo izdelkov, nas bo vsekakor zanimalo tudi, kaj se je z izdelkom dogajalo. Je bilo potrebno popravilo, kakšno in kolikokrat, katere dodatke oziroma module je stranka še dodatno kupila itd. Obenem je pomembno tudi, kdo od naših zaposlenih je izvajal popravila, kdo se je s stranko dogovarjal, ji pomagal, svetoval …

Prednosti in koristi, ki jih pridobimo s sistemom CRM

· zbirka podatkov o strankah na enem mestu, dostopna vsak trenutek;· pregled aktivnosti, povezanih s stranko;· spremljanje in vodenje prodajnih in marketinških aktivnosti;

11

> Strankam beremo želje iz oči. Imamo CRM sistem. Birokrat med nami

poročilo o delu zaposlenega.

Kaj storite z naročili, oddanimi po elektronski pošti, telefonu …? Si tudi pri teh pomagate s programom?

Tudi. Vsa obvestila, ki jih dobimo po elektronski pošti, vnesemo v program CRM. Ko pripravimo odgovor, se ta zabeleži v sistem, tako kot tudi čas odgovora in kdo je odgovor pripravil. Ko gre za naročila in želje strank, ki zahtevajo razvoj ali dopolnitev obstoječega izdelka, se te vpišejo na t. i. »To Do« listo. Po izvršitvi naloge se ta umakne s To Do liste. Povedati moramo še, da nam program CRM pomaga tudi pri pripravi e-novic, s katerimi obveščamo stranke po elektronski pošti.

Iz navedenega lahko povzamemo, da ste z izvedbo CRM programa izboljšali svoje poslovanje?

Vsekakor. Bistveno bolj enostavno pripravljamo ponudbe za obstoječe stranke. Olajšana je tudi interna komunikacija med zaposlenimi, delovnih nalog ne usklajujemo več na zamudnih ses-tankih, izognili smo se tudi večkratnemu vnašanju podatkov … Že samo s prihrankom pri denarju in času smo optimizirali naše poslovanje, uvedbo takšnega sistema pa priporočamo vsem, ki morajo za poslovanje zbirati podatke.

Pogovarjala se je Nuša Avguštin.

O tem, kako s sodobnimi orodji CRM, ki podpirajo upravljanje odnosov s strankami, gradimo dober poslovni odnos, višamo prodajno učinkovitost in manjšamo prodajne stroške, smo se pogovarjali z Boštjanom Juvančičem, vodjo prodaje v podjetju Andersen.

Kako ste v podjetju prišli do uvedbe sistema CRM?

V podjetju obvladujemo podatke približno 4.500 različnih strank. Na začetku smo si pri shranjevanju podatkov pomagali z osnovnimi računalniškimi orodji, kot so npr. Excel, Access in seveda Birokrat. Z rastjo podjetja in vse večjim številom strank smo na tak način zbrane podatke vse težje obvladovali. Poslovne potrebe so nas prisilile v to, da smo začeli razmišljati o aplikaciji, ki bi nam omogočala shranjevanje čim večjega števila podatkov. Glede na to, da imamo v hiši programerje, smo jim dali nalogo, da pripravijo program, v katerem bi bili zabeleženi vsi dogodki, vezani na stranko. Ker smo računalniško podjetje, opravljamo tudi servisno dejavnost.

Katere podatke hranite in so pomembni za vas?

Seveda v prvi vrsti hranimo osnovne podatke vsakega podjetja ter kakšen izdelek ali storitev je pri nas stranka kupila. To so najbolj osnovni po-datki za hranjenje. Na podlagi teh podatkov lahko stranki pripravimo ustrezno ponudbo, ko ji npr. potečejo nadgradnje, ko želi dokupiti modul … Zaradi servisne dejavnosti si v program beležimo tudi vsako reklamacijo ali pohvalo, ki nam jo je stranka posredovala, ter način, kako smo reklamacijo obvladali. Z do tega trenutka prido-bljenimi informacijami si že lahko izdelamo sliko, kaj stranke še potrebujejo. Pri servisni dejavnosti je za nas pomembno tudi, kdo od serviserjev oziroma tehnikov je delal s stranko, na kakšen način ji je ponudil pomoč (ali je želela pomoč pri uporabi programa, sistemsko pomoč, ali je bilo treba program posebej prilagoditi,…) Program smo si prilagodili tako, da v njem izdelamo delovne naloge ter v spletu (on-line) spremljamo njihovo realizacijo.

Ali je mogoče podatke tudi analizirati?

Seveda. Večino podatkov, ki so vezani na čas (datumska obdobja), stroške, porabo blaga, prodajo, kontakte stranke – je mogoče pregledovati. Na tak način imamo pregled tudi, koliko časa se je tehnik posvečal posamezni stranki ali strankam. Tako imamo tudi pregled delovne učinkovitosti zaposlenih, vodimo njihov delovni čas in vsak trenutek lahko dobimo izčrpno

> Delovnih nalog ne usklajujemo več na zamudnih sestankih.

12

Klic po pomoti, ki razvija odnos Izkušnje med nami

Včeraj si je moj sedemletni sin, ne da bi to opazila, za igro izbral mobilni telefon. Radovednost ga je vodila po različnih menijih in v enem od njih je pritisnil tipko »Kliči«.

Čez čas je telefon zazvonil. »Ne, mami, to ne zvoni, pusti, to sem jaz ...«, me je hotel odpraviti. Vseeno preverim in se javim. Na drugi strani zaslišim glas poslovnega partnerja, direktorja enega najuspešnejših slovenskih podjetij, katerega številko imam shran-jeno v aparatu. »Dober dan, klicali ste me, vračam klic ...«

Oprostite, pomota!Uf, kako vroče mi je postalo ... Hitro sem namreč seštela dva in dva: izraz na otroškem obrazu, ki je sporočal: »Ups, tole sem ga pa polomil...« in glas sogovornika, ki je izražal pričakovanje, da povem, zakaj sem zavrtela njegovo številko. Trenutek odločitve. Iskrenost je največ vredna: »Oprostite, nisem vas klicala, izgleda pa, da je moj sin v igri zavrtel vašo številko, se zelo opravičujem ...« Sogovornikov odziv je bil najboljši možen: »Ha-ha, razumem ... saj se mi to večrat zgodi, ker sem med prvimi imeni v imeniku. Ni problema, nasvi-denje.«

Za blagovno znamko gre. Kratko šolo, ki sva jo ob tej priložnosti imela s sinom, bom na tem mestu preskočila. Mali dogodek je namreč sprožil iskrico razmišljanja o blagovni znamki, odnosih s kupci. Zadnje čase se z njimi neverjetno veliko ukvarjamo, morda smo pogovorov o njih že kar malce naveličani in v njih ne najdemo ničesar novega, presežnega.

Ključ so odnosi.In prav za to gre – staro in večno mlado modrost, da so bistvo našega so-delovanja ali blagovne znamke odnosi! Prijaznost, topel odnos, razumevanje otroške igre, vljudnost, doslednost vračanja neodgovorjenih telefonskih klicev – četudi na neznane telefonske številke: vse to je naenkrat v meni postalo podjetje in blagovna znamka, ki jo predstavlja »moj« in nehote – »družinski« sogovornik.

Mala dejanja gradijo velika podjetja. Nič dramatičnega, senzacionalističnega ni storil, za svoje dejanje je potrošil nekaj tolarjev, kolikor stane klic, in minuto svojega časa. Vse, kar je naredil, je tako zelo preprosto, ljudsko, poznano, modrost naših babic, bi rekli. Blagovna znamka ni zgolj logotip, zaščitena znamka, trženje in še manj plačana promocija. Blagovna znamka smo mi, vsak med nami s svojimi dejanji in ravnanji.

Še sreča, da otroci včasih pomotoma zavrtijo telefon! Brez njih bi morda izjemne slovenske managerje in podjetnike poznali slabše, kot jih zaradi kakšne napake, ki jo zagrešimo: mi ali oni.

Tudi napake lahko gradijo odnose med nami.

Edita Kuhelj Krajnović Prirejeno po blogiadi Klic po pomoti gradi blagovno znamko (www.mediade.si).

>

Foto

: Fra

nci V

irant

1�

Trženje je združevanje znanja z željami kupcev Izkušnje med nami

>

O trženju podjetniki mnogokrat pravijo, da ga izvajajo predvsem spontano in po občutku. A ko podjetje raste, se občutek spreminja v vedno bolj resen posel. Še posebej, če podjetje načrtno razvija eno ali več blagovnih znamk in je njegova tržna ambicija drzna, kot to velja za Vizijo Sport. Postati želimo najuglednejše podjetje v svoji branži na področju Slovenije.

Letni načrti promocije in jasne prioritete

Kolesarski posel, s katerim se ukvarjamo, v Slo-veniji ne omogoča preživetja z eno samo blago-vno znamko. Uspeh je povezan z zastopstvom več blagovnih znamk, ki pa se med seboj včasih zelo razlikujejo. Zato so tudi načini njihove promocije različni. Pri posameznih znamkah promocijo vedno omejimo do takšne ravni, da ne presega določenega deleža RVC-ja (razlike v ceni, op. ur.) njenih izdelkov.

Ker se vložki v tržno komuniciranje nikoli ne povrnejo takoj, načrte za promocijo pripravljamo za enoletno obdobje. Prva leta smo delali po občutku, sedaj pa že lahko trdim, da imamo nekakšno formulo, po kateri se odločamo, kje in koliko določeno znamko promovirati. Največji poudarek dajemo blagovni znamki koles CULT, za katero vemo, da je v naših rokah. Z dobrim delom lahko prodremo tudi ven iz meja naše male dežele.

Za vsako stranko po eno uro v povprečju

Sestavni del trženja postaja navduševanje. Pri nas kupca predvsem razveselimo s postrežbo. V povprečju se vsaki stranki posvetimo eno uro, preden izbere pravo kolo. Lahko rečem, da stranke pridejo do nas kot laiki in nas zapustijo vsaj z osnovnim znanjem o kolesih. Preprosto ne želimo, da se mi odločimo zanje, temveč da sami spoznajo, kaj je za njih primerno. Tudi trgovce, ki prodajajo naše izdelke, želimo čim bolj izobraziti, da spoznajo naše prednosti. Le površni pozna-valci kolesarstva lahko trdijo, da naša kolesa niso konkurenčna svetovno znanim blagovnim znamkam!

Poznani smo tudi po tem, da stranki nikoli ne vgradimo slabše opreme, kot jo je naročila. V primeru, da nimamo določene komponente na zalogi, ji brezplačno vgradimo boljšo. Take vrste vlaganje se sčasoma povrne, vendar smo prepričani, da z visokimi obrestmi!

Spletno komuniciranje je nujno

Vse pomembnejša postaja komunikacija s kupci

prek interneta. Zato vsebinam na spletnih straneh namenjamo veliko energije. Tudi pošiljanje novic našim strankam ter medijem je tedensko opravilo, ki počasi, a nezadržno širi naš glas po vsej Slov-eniji. Obveščamo pa tudi naše dobavitelje o naših aktivnostih ter rezultatih tekmovalcev, za kar lahko rečem, da je redkost in nas prav zato do-bavitelji cenijo in uvrščajo med tiste kupce, ki jim dajejo večjo podporo, saj tudi oni tako pridejo do hitrejšega odziva uporabnikov na njihove izdelke.

10 koles za deseto obletnico

Letos smo za deseto obletnico obstoja pripravili deset koles, opremljenih z najboljšo opremo, ter jih ponudili kupcem za skromnih 3.500 evrov. Do polovice sezone smo jih uspeli prodati že osem. Ponosni smo predvsem zato, ker dejansko veliko ljudi pozna zgodbo 10 koles za 10 let CULTA. Po mojem mnenju je bila to ena najuspešnejših marketinških potez, kjer smo vsi imeli korist. Tako kupci kot CULT in podjetje.

Maloprodaja je ogledalo podjetja

Sprva skoraj nihče ni želel prodajati koles CULT. Zato smo bili prisiljeni imeti svoja maloprodajna mesta. Sedaj pa že lahko rečem, da s prodajno mrežo nimamo problemov. Predvsem gledamo, da se z prodajalci v naši mreži dobro razumemo in da je med nami »neka kemija«! Svojo malo-prodajo imamo na sedežu firme v Logatcu ter v BTC centru v Ljubljani. Zavedamo se, da so lastne maloprodajne trgovine ogledala podjetja, ki posredno najbolje promovirajo našo blagovno znamko.

Uroš Gnezda

______Uroš Gnezda vodi trženje v podjetju Vizija Sport.

1�

Podjetja vseh velikosti se srečujejo s povečano konkurenco na trgu in naraščajočimi potrebami po zagotavljanju vrhunskih storitev za svoje stranke, ki od njih pričakujejo več kot v preteklosti. Zato se organizacije čedalje pogosteje obračajo k uvajanju pristopa upra-vljanja odnosov s strankami, s katerim lahko povečajo zvestobo strank in dosežejo več prihodkov. Toda zaradi kompleksnosti in visokih naložb, ki so bile potrebne, so bile v preteklosti informacijske rešitve za podporo tega pristopa dostopne le velikim podjetjem z razpoložljivimi viri za njihovo uvedbo.

S pojavom novih in sodobnih orodij za upravljanje odnosov s strankami, namenjenih malim podjetjem, se koncept upravljanja odnosov s strankami čedalje bolj uveljavlja tudi med malimi podjetji in v skupinah znotraj večjih podjetij.

Izkušnja v Sloveniji Podjetje DISS je eden izmed vodilnih slovenskih računalniških vele-trgovcev, ki je svojo uspešno strategijo zasnoval izključno na usmeritvi v distribucijo, s poudarkom na aktivni prodaji. Podjetje je v svoj nabor izdelkov v preteklih letih vključilo tudi Microsoftovo programsko opremo, znotraj oddelka pa deluje skupina, speciali-zirana za količinsko licenciranje. Oddelek šteje šest zaposlenih, ki skrbijo za prodajo licenc programske opreme.

Zaradi dolgotrajnih procesov prodaje so v skupini začeli iskati orodje, s katerim bi lahko sledili posameznim prodajnim prilo-žnostim skozi celoten proces prodaje. Poleg tega so želeli reši-tev, ki bi omogočala sodelovanje med zaposlenimi ter skupno rabo podatkov in dokumentov, povezanih s prodajnimi prilo-žnostmi in strankami.

V oddelku so se odločili za namestitev orodja Business Contact Manager za Outlook, ki odjemalec Outlook razširi z različnimi možnostmi za upravljanje stikov, spremljanje prodajnih prilo-žnosti, vodenje zgodovine o kupcih in potencialnih strankah ter načrtovanje prodaje. Z orodjem so podprli osnovni proces spre-mljanja priložnosti, ki se pojavijo na trgu. »To pomeni, da spremlja-mo vse dejavnosti, od podatkov o sami priložnosti in vključenih iz-delkov do vseh sporočil in dokumentov, ki jih ustvarimo za po-trebe prodaje,« je povedal Slavko Mislej, ki v podjetju skrbi za program količinskega licenciranja.

Boljši odnosi za višje prihodke

Prednosti»Glavna prednost orodja Business Contact Manager je nadzor nad poslovnimi priložnostmi,« je povedal Sergej Zupanc, vodja oddelka Microsoft. »V povezavi s posameznimi prodajnimi prilo-žnostmi lahko vrednotimo, kakšen bo naš uspeh pri prodaji, kar nam omogoča boljše načrtovanje in predvidevanje poslovanja.«

Business Contact Manager je zaposlenim v oddelku za Micro-softovo programsko opremo omogočil natančen vpogled v pretekle stike s strankami ter trenutno stanje, saj imajo z nekaj kliki na voljo informacije o prodajnih priložnostih, zgodovini ko-munikacije in povezanih dokumentih. Ker je rešitev integrirana v odjemalec Microsoft Office Outlook, lahko zaposleni delajo v okolju, ki ga dobro poznajo, obenem pa imajo na voljo razširjene možnosti, kot so vpisi dodatnih podatkov k posameznim stikom ali povezovanje dokumentov in elektronske komunikacije.

V podjetju DISS so v enem letu zabeležili več kot 50-odstotno rast prodaje, ki jo pripisujejo predvsem povečanemu nadzoru nad prodajnimi priložnostmi ter aktivnostmi, ki jih izvajajo s partnerji. Poleg tega izkušnje oddelka predstavljajo dober temelj za razširitev pristopa upravljanja odnosov s strankami na celotno podjetje. V podjetju že razmišljajo, da bi v podjetje uvedli rešitev Microsoft Dynamics CRM, namenjeno srednje velikim in malim podjetjem, ki nudi strežniško arhitekturo in prilagodljive možnosti.

Letno v DISS-u z novo rešitvijo obdelajo približno 350 pogodb količinskega licenciranja, ki se ponavljajo enkrat letno. Obenem letno obdelajo še več sto dodatnih prodajnih projektov in razpisov. Pri teh aktivnostih so sodelovali z več kot 120 partnerji, za kar potrebujejo vpogled v transakcije in stike.

Business Contact Manager je na voljo v paketih Microsoft Office Small Business 2007, Microsoft Office Professional 2007 in Microsoft Office Ultimate 2007.

ŠTEVILKE

KAKO KUPITI

15

perspektivne ali najbolj izkušene. Skupaj so raziskovali in določili, kateri dejavniki so ključni za razvoj voditeljstva organizacije na svetovnih trgih.

Praksa največjih? Tujih podjetij? Nikakor! Sloven-ski Trimo vsako leto razpisuje nagrado za najbolj noro idejo. Cilj? Pridobivanje idej in motiviranje zanje? Nagrada za zmagovalca: nič manj kot tečaj za astronavta v centru NASA v ZDA.

Če smo se v prejšnjem tisočletju spraševali o tržnih voditeljih, je pravo vprašanje v 21. stoletju: »Sem med najboljšimi zaposlovalci?«

Velja tudi za mala podjetja.

Edita Kuhelj Krajnović

Google - izjemno delovno okolje. Izplača se! Izkušnje med nami

>

Morda se zdi čudež, da Google, najboljši za-poslovalec po izboru revije Fortune za leto 2007, prejme dnevno 1.300 prošenj za zaposlitev. A ne gre za čudež, temveč rezultat skrbno premišljenih in odločno izvedenih usmeritev v razvoj ustvarjal-nega in inovativnega okolja, v katerem se (lahko) razvijajo talenti.

21. stoletje poganjajo talentiOpozorila poslovnih svetovalcev, izkušnje man-agerjev in razvojni koraki dinamično rastočih podjetnikov kažejo, da podjetja, ki uspevajo v 21. stoletju, v zaposlenih že dolgo vidijo kapital svojega podjetja. Biti najboljši zaposlovalec, imeti vrhunsko delovno okolje, znati privabiti in zadržati talente, skrbeti za organizacijsko kulturo in z vsem tem upravljati – v sodobnem poslovnem okolju postaja normalen sestavni del poslovanja.

Tekma se je od izdelkov in storitev ter merjenja moči med blagovnimi znamkami preselila na trg dela. Podjetja vse večji del svojih proračunov in predvsem časa najvišjega managementa vlagajo v pridobivanje talentov in razvoj zaposlenih. »Talentirani posamezniki so mobilni monopoli z globalnim potnim listom. V rokah držijo ključ do konkurenčnosti, ki je najredkejši vir: sposobnost. Managerji in politiki se bodo morali naučiti ravnati z ljudmi, ki imajo vso svobodo, da vedo, delajo in so, kar hočejo,« pravita Ridderstrale in Nord-strom v svojem znamenitem delu »Ta nori posel« (Funky Business).

Prakse vodilnih Ko se je podjetje Bestfoods z več kot 44.000 za-poslenimi v devetdesetih letih lotilo povečevanja konkurenčnosti v globalnem okolju, je takratni predsednik Shoemate uvidel, da besede o »... za-vezanosti dejavnemu pridobivanju, ohranjanju in razvoju najbolj talentiranih posameznikov – žensk in moških z vsega planeta,« ne zadoščajo za vzpostavitev potrebnih sprememb.

V letu 1998 je najavil, da bo podjetje organiziralo prvi Forum globalnega ženskega voditeljstva (Women’s Global Leadership forum). Na štiri-in-pol-dnevno srečanje so bile povabljene ženske, ki so jih je organizacija prepoznala kot talentirane,

Delovnik zaposlenih v podjetju Google spominja na študentska leta. Zdi se, kot da gre za univerzo s kar največjimi možgani, kjer si lahko že vsak otrok privošči vrhunski avto (četudi so v tem okolju vozila na hi-bridni pogon dosti bolj priljubljena in „kul” kot športne zverine). Zaposlenim so na voljo brezplačni obroki (ne gre za poceni malice, temveč vrhunsko gurmansko hrano), bazeni, zdravniki v delovnem okolju ... Inženirji porabijo 20 % svojega časa za lastne, neodvisne projekte.

Saša Mrak, urednica Dnevnikove priloge Zaposlitve&kariera, komentira: „Raziskava, ki smo jo opravili v Anketnem studiu Dnevnika, kaže, da več kot tri četrtine Slovencev ne bi postavila družine na stranski tir zaradi uspešnejše kariere. Zanimivo pri tem je, da jih uspešno kari-ero z denarjem enači največ mladih, starih od 18 do 35 let, nekoliko starejša populacija, in sicer do 55 let, pa z usklajevanjem družine, prostega časa in dela, prav tako tisti z visoko in višjo izobrazbo, nižje izobraženi pa z ugledom. Rezultati naše ankete potrjujejo tudi izsledke zadnje reziskave Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Jasno kažejo, da se okolje (skupaj z vrednotami), ki ga kot privlačnega za svoje delo dojemajo zaposleni, pomembno spreminja. Od tod tudi izziv izbora najboljšega zaposlovalca, ki se ga v Sloveniji prvič loteva prav Dnevnik.”

> Časopisna hiša Dnevnik je najavila izbor Zaposlovalca leta.

Foto

: Mat

ej P

ovše

16

Merjenje organizacijske kulture – prvič tudi v Sloveniji Izkušnje med nami

>

delovnim nalogam, ki jih zaznajo, da so pomem-bne za vodjo ipd.

Tako se oblikujejo pravila, kako ravnati v kriznih situacijah (ali ukrepati takoj in prevzeti odgov-ornost, ali čakati na usmeritve vodje), kako obravnavati nove ideje ali inovacije, ali podjetje vlaga v raziskave trga, razvoj kadrov in podobno. To lahko dolgoročno vpliva tudi na funkcioniranje celotnega podjetja in s tem vpliva na učinkovitost pri delu. Na podlagi praks vodenja (tj. vedenja vodje) se razvije tudi organizacijska kultura podjetja, ki lahko posledično vpliva na dolgoročni uspeh podjetja.

Merjenje neotipljivegaOrganizacijska kultura in vodenje sta pojava, ki se zdita zelo neotipljiva in kompleksna. Ali ju potem lahko in kako ju torej lahko merimo?

Strokovnjaki v tujini in v Sloveniji so raz-vili vprašalnik organizacijske kulture in praks vodenja, s katerim lahko ugotovimo, kakšne so bistvene značilnosti kulture podjetja in kakšne prakse vodenja uporabljajo vodje iz določenih podjetji. Na podlagi vprašalnika lahko ugotovimo, ali imajo podjetja tiste lastnosti organizacijske kulture, ki so značilne za adaptivna, tj. na trg bolj prilagodljiva podjetja, ali lastnosti, ki so značilne za neadaptivna, tj. na trg slabše prilagodljiva pod-jetja. Posledice teh lastnosti pa so na dolgi rok lahko vidne tudi na finančni uspešnosti podjetja.

Podjetja na podlagi sodelovanja v raziskavi dobijo podatke o organizacijski kulturi ter primerjavo z drugimi sodelujočimi podjetji. Glede na trende poslovne uspešnosti podjetij z določeno orga-nizacijsko kulturo s tem pridobijo smernice, v katero smer razvijati kulturo, da bo poslovanje še uspešnejše.

Nina Milekšič

________Nina Milekšič je vodja projektov v OK Consult-ing, družbi za izobraževanje in transformacijski management d. o. o..

> Meriti je mogoče tudi neotipljivo.

Organizacijska kultura in praksa vodenjaRaziskava preučuje dva glavna dejavnika, ki naj bi po dosedanjih raziskavah najbolj vplivala na dolgoročno dobičkonosnost podjetij. Prvi dejavnik je organizacijska kultura, drugi pa so prakse vodenja, ki prevladujejo v podjetjih.

Organizacijska kultura je značaj podjetja, ki jo sestavljajo napisana in nenapisana pravila. Gre za sistem vrednot, prepričanj in navad, ki se kažejo v vedenju vsakega posameznika v pod-jetju. Ob spreminjanju zunanjega sveta se mora temu prilagajati tudi kultura podjetja.

Pri praksah vodenja pa gre za to, kako se vodja vede do svojih sodelavcev, gre za način komu-nikacije s sodelavci, z drugimi vodji v podjetju, kakšne standarde vedenja postavlja, katera pravila uveljavlja, katera krši, kaj zahteva od za-poslenih, kaj spregleda, kaj mu je pomembno, pri čem vztraja ter kaj spregleda in podobno.

Prepletanje dejavnikovTa dejavnika nista popolnoma ločena. Predvide-vamo namreč, da imajo prakse vodenja določen vpliv na organizacijsko kulturo. To pomeni, da vedenje vodje vpliva na to, kaj zaposleni dojema-jo kot pomembno pri svojem delu, da prevzamejo način komunikacije, ki ga vpeljuje vodja, prev-zamejo način dela, postavljajo prioritete tistim

Rezultati mednarodnih raziskav kažejo, da imajo organizacijska kultura in prakse vodenja močan vpliv na uspešnost finančnih kazalcev podjetja. Med uspešnostjo poslovanja podjetij, zajetih v raziskavah, so tudi več kot tisočodstotne razlike. Najuspešnejša so podjetja, ki imajo razvito t. i. adaptivno organizacijsko kulturo, kar pomeni, da so se sposobna hitro in učinkovito prilagajati razmeram na trgu. Merjenje organizacijske kulture se z raziskavo revije Manager in OK Consultinga uveljavlja tudi v Sloveniji.

17

Koristno Nasveti med nami>

Posebno vprašanje je seveda mobilna telefonija s Hrvaško in drugimi državami bivše Jugo-slavije, ki jih še ni v evropski družbi, vendar pa spadajo med pogoste poslovne partnerje številnih slovenskih podjetij. Nekateri operaterji omogočajo poslovnim uporabnikom posebne storitve, ki vsebu-jejo cenejše pogovore s temi državami.

Tu postane zgodba zanimiva. Vrsta možnosti, ki jo operaterji ponujajo za vključitev evropske tarife gostovanja, je zamo-tano prepletena z možnostjo ohranitve ali izključitve storitev cenejših klicev na območje bivše Jugoslavije.

Če vaše podjetje veliko posluje na Balkanu, se vam izplača prebrati drobni tisk v obvestilih, ki ste jih prejeli, obiskati spletne strani izbranega mobilnega operaterja ali preprosto vprašati svojega skrbnika. Lahko se vam namreč zgodi, da boste v EU sicer res klicali ceneje – če in ko boste to morali početi. Stroški mobilne telefonije v pod-jetju pa vam bodo zaradi dražjih klicev vzhodno od Kolpe po nepotrebnem zrasli.

Ne pozabite na pogodbe o varstvu osebnih podatkovSe vam zdi neskončnost ukvarjanja z zakonom o varstvu osebnih podatkov kot zgodba o steklem polžu in jari kači? Nič čudnega, saj se kar naprej pojavljajo nove in nove obveznosti v zvezi z njim. Ker so predvidene kazni za neizpolnjevanje predpisov vse prej kot nizke, ni odveč, če vas ponovno opozorimo na pogodbe o varstvu osebnih podatkov, ki jih mora podetje skleniti z zunanjimi izvajalci.

Zakon o varstvu osebnih po-datkov (ZVOP-1) v 11. členu ureja t. i. pogodbeno obdela-vo osebnih podatkov, o kateri govorimo, kadar upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo os-ebnih podatkov zaupa zunan-jemu izvajalcu. Klasičen primer: podjetje, ki razpolaga z oseb-nimi podatki svojih delavcev, te podatke (ime in priimek, število opravljenih ur, št. dni dopusta, št. dni bolniške odsotnosti itd.) mesečno sporoča zunanjemu računovodskemu servisu, ki na podlagi teh podatkov pripravlja obračune plač in različna poročila. Prvo pod-jetje je upravljavec osebnih podatkov, računovodski servis pa pogodbeni obdelovalec, ki obdeluje osebne podatke v imenu in na račun upravljavca osebnih podatkov.

Zakon določa, da morata upravljavec in pogodbeni ob-delovalec medsebojno razmer-je urediti s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor

o postopkih in ukrepih za za-varovanje osebnih podatkov.

Upravljavec je dolžan nadzirati izvajanje ukrepov po tej pogod-bi. Ali drugače: pogodbena ob-delava osebnih podatkov brez ustrezne pogodbe je prekršek, ki vas lahko stane od 4.173 do 12.519 evrov.

Vir: Slovenski podjetniški portal, http://www.podjetniski-portal.si/content.aspx?nodeid=169&rootnodeid=22

Kličimo v celoti cenejeDa je Evropska unija uveljavila novo regulativo na področju telekomunikacij, ki predvideva novo tarifo za gostovanje v državah članicah EU, že veste. Če že nič drugega: gotovo ste bili deležni neskončno veliko dobrohotnih elektron-skih sporočil s tisoč in enim napotkom, kako v najkrajšem času vklopiti evropsko tarifo pri svojem operaterju.

Na to, kaj tak prehod pomeni za njihovo poslovanje glede na naravo dela in območje poslovanja, pa morajo biti po-zorna predvsem podjetja.

Ponovimo: nižja, evropska ta-rifa, ki jo morajo operaterji vpe-ljati najpozneje do konca sep-tembra 2007, zajema države članice EU, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dan-sko, Estonijo, Finsko, Francijo, Francosko Gvajano, Gibraltar, Grčijo, Guadelupe, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Martinique, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Reunion, Romuni-jo, Slovaško, Španijo, Švedsko, Veliko Britanijo in Severno Irsko ter Vatikan.

18

»K plemenitemu človeku spadajo tri stvari, katerih nobene nisem sposoben: človečnost, ta rešuje potrtosti; modrost, ta rešuje dvomov; pogum, ta rešuje strahu.«

Konfucij

O teatru smo govorili v tej številki. O teatru, katerega del smo vsi v tem življenju. O teatru, ki ga ustvarjamo vsi, ki smo se znašli na tem planetu, po nekem čudnem naključju. O teatru, za katerega ne vemo prav dobro ali ga gledamo ali morda v njem ne sodelujemo.

Podjetnik dobro ve, o čem govorim. Brez števila je bilo primerov, ko ni mogel z gotovostjo trditi, kdo vodi igro in kdo je igralec, kdo morda režiser.

Pogum je tista vrlina, ki nas vse, še posebej podjetnike, reši strahu, kadar se je treba odločiti in se podati na pot, največkrat neznano in polno nepredvidljivih ovir.

Modrost je mejnik, ki kaže smer, kadar v dvomu zastane korak in se priplazi nego-tovost, ki ji v podjetniškem svetu ni moč pobegniti. Modrost je tista, ki v trenutkih neodločnosti z zvrhano mero previdnosti vodi k odločitvi: težki, a vendar neizbežni.

Kdo bo nosil breme odločitve? Ji je mar moč ubežati?

Vsi občudujemo drzen in neustrašen pogled vojskovodij, ko v somraku dneva gledajo proti obzorju in snujejo strategijo za naslednje dneve. Kakšna železna volja! Kakšna neomajna drznost! Kakšna teža odgovornosti!

Pa vendar: mar ne govorimo o istih občutkih, v podobnih položajih, pri sprejemanju težkih odločitev v podjetniškem vsakdanu.

Pogosto nas skušajo prepričati, da se moramo tudi v poslu neprestano boriti. Nima-mo namena oporekati tem trditvam kar na splošno. Poslovno življenje je največkrat podobno neizprosni borbi za obstoj. Modrost pri tehtanju položaja in pogum pri sprejemanju odločitev je tisto, kar odlikuje dobre podjetnike.

Seveda pa na koncu z neizpodbitno nujnostjo pride tretja lastnost, ki potrdi ali zavrže narejeno: človečnost.

Modrec iz šestega stoletja pred našim štetjem je lepo povedal, da nas človečnost pomaga rešiti pred potrtostjo. Velikokrat čutimo, da bi s tem, da naredimo dobro drugemu, največ storili zase. Poskusimo nekaj tega vnesti v naš podjetniški vsak-dan.

Misli starodavnih vzhodnjakov so močne, a vendar so tudi pisci nam bližjih svetih besedil nekoč dejali:

»Gospod, daj mi pogum, da spremenim, kar lahko spremenim;notranjo mirnost, da se sprijaznim s tem, česar ne morem spremeniti;in modrost, da bi spoznal razliko.«

Spoznavamo razlike med nami.

Financar Gogi

Nekaj misli med nami>

v majhnem podjetju!

Slovenski Microsoft® Office Small Business 2007

Z različico Microsoft® Office Small Business 2007 boste prihranili čas, ostali organizirani in svojim strankam zagotavljali boljše storitve. Na enem mestu lahko upravljate informacije o obstoječih in potencialnih strankah, hitro ustvarjate profesionalne dokumente, sami oblikujete učinkovite trženjske materiale in akcije ter učinkovito in preprosto upravljate svoj čas, naloge in elektronsko pošto.

• Posebejugodnoprinakupuznovimračunalnikom• Word 2007, Excel 2007, PowerPoint 2007, Publisher 2007 in Outlook 2007

z orodjem zaupravljanjeposlovnihstikov Business Contact Manager

NOVO!

Slika je simbolična. V primeru nakupa z novim računalnikom, so aplikacije že nameščene, medij ni priložen.

POSEBEJ UGODNO PRI NAKUPU Z NOVIM RAČUNALNIKOM

VSE, KAR POTREBUJETE

Za dodatne informacije pokličite Microsoftov Center za uporabnike na tel. številko 01 585 34 49 ali svojega prodajalca računalniške opreme.