Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi

Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi

PREDMET MEDNARODNIH ODNOSOV

1. TEORIJA MEDNARODNIH ODNOSOV

2. RAZVOJ MEDNARODNE SKUPNOSTI

3. TEORETSKI PRISTOPI

4. ZUNANJA POLITIKA

DEFINICIJA MO

MEDNARODNA SKUPNOST

1. POJEM IN STRUKTURA MEDRNARODNE SKUPNOSTI

2. SPLONE ZNAILNOSTI MEDNARODNE SKUPNOSTI

3. HISTORINE ZNAILNOSTI MEDNARODNE SKUPNOSTI

4. SODOBNA MEDNARODNA SKUPNOST

POJEM DRAVE

1. KONSTITUTIVNI ELEMENTI DRAVE

2. STOPNJA RAZVITOSTI

3. DRUGE RAZLIKE MED DRAVAMI

4. SLOVENIJA

5. MO DRAV

6. RAZLIKOVANJE DRAV GLEDE NA NJIHOV NASTANEK, VSTOP V MEDNARODNO SKUPNOST

NEDRAVNI SUBJEKTI MEDNARODNIH ODNOSOV

ZNANOST O MEDNARODNIH ODNOSIH

1. PRVA SVETOVNA VOJNA

2. IDEALISTI

3. REALISTINA OLA

PREDMET MEDNARODNIH ODNOSOV

1. METODE PREUEVANJA

ZGODOVINA MEDNARODNIH ODNOSOV

1. OD TIGRISA DO EVFRATA

2. SISTEM MESTNIH DRAVIC V DOLINI REKE NIL

3. ASIRSKO KRALJESTVO

4. PERZIJSKI IMPERIJ

5. INDIJSKA MEDNARODNA SKUPNOST

6. SISTEM GRKIH MESTNIH DRAVIC

7. KITAJSKA MEDNARODNA SKUPNOST

8. RIMSKI IMPERIJ

9. SREDNJI VEK

10. RENESANSA

11. PREBOJ KAPITALISTINEGA NAINA PROIZVODNJE

VESTFALSKI MIR

1. OZADJE _____________________________________________________________________

2. KONGRES

3. POMEN VESTFALSKE POGODBE

4. 1648 1789

FRANCOSKA REVOLUCIJA IN VPLIVI NA MS

1. FRANCOSKA REVOLUCIJA

2. MEDNARODNI ASPEKTI FRANCOSKE REVOLUCIJE

3. ZNAILNOSTI, KI SE POJAVLJAJO V REVOLUCIONARNIH OBDOBJIH

KONCERT EVROPSKIH VELIKIH SIL

1. DUNAJSKI KONGRES2. KONCERT VELIKIH SIL3. RAZLOGI ZA DELOVANJE KONCERTA (MORGENTHAU)

4. EVROPOCENTRIZEM

DRUTVO NARODOV

1. PARIKA MIROVNA KONFERENCA

2. PAKT DRUTVA NARODOV

3. TEMELJNI ELEMENTI DN

4. VZROKI ZA NEUSPEH DN

BRIAND KELLOGOV PAKT

ORGANIZACIJA ZDRUENIH NARODOV

1. NASTANEK OZN

2. VSEBINA USTANOVNE LISTINE

3. RAZLIKE MED DN IN OZN

4. STRUKTURA OZN

NATO_______________________________________________________________

ODNOSI V MEDNARODNI SKUPNOSTI

1. KLASIFIKACIJA ODNOSOV

NORME V MEDNARODNIH ODNOSIH

1. PRAVILA MEDNARODNE MORALE

2. MEDNARODNI OBIAJI

3. MEDNARODNO PRAVO

FAKTORJI MEDNARODNE SKUPNOSTI

1. FAKTORJI MEDNARODNE SKUPNOSTI

ZUNANJA POLITIKA

1. ZUNANJA POLITIKA

predmet mednarodnih odnosov

MEDNARODNI ODNOSI so skupnost odnosov, politinih in nepolitinih, med dravami in drugimi dejavniki v M.

MEDNARODNI ODNOSI so:

splono ustaljen pojem

splono uveljavljena akademska disciplina

dravni in meddravni odnosi

Predmet mednarodnih odnosov je razdeljen na 4 dele:

1. teorija mednarodnih odnosov:

razprava o teoriji mednarodnih odnosov ob strukturi mednarodne skupnosti odnosi med subjekti (odnosi prijateljstva, kooperacije, konfliktni odnosi)

norme (pravila obnaanja med skupnostmi)

dejavniki (niso akterji, a objektivno vplivajo na mednarodne odnose)

2. teoretski pristopi

3. razvoj mednarodne skupnosti4. zunanja politika1. teorija Mednarodnih Odnosov (mo) znanstvena disciplina, ki skua z empirinimi podatki in posploitvami ugotoviti neko notranjo logiko v mednarodnih odnosih temeljno vpraanje: vpraanje miru in vojne

Zakaj prihaja do vojne?

ker v M ni skupne oblasti (loveka druba je anarhina)

Marxizem: vojna je rezultat razrednih protislovij

Darwinizem, faizem: vojna za preivetje

Kotoyama: vojna kot posledica ideolokih nasprotij

vojna je posledica; ker gre za velika nasprotja v kulturi, civilizacijskih vzorcih

druboslovna teorija z omejeno ekzaktnostjo (vzorec drav je majhen, nereprezentanen, zato je vsak poskus kvantitativne preverbe hipoteze skrajno omejen)

vsak, ki se ukvarja s teorijo mednarodnih odnosov izhaja od konkretnega k splonemu (induktivnost)

uporaba teoretskih predpostavk je obremenjena z ideologijo

normativne teorije izhajajo iz normativnih predpostavk: ne preuujejo, kar se dejansko dogaja, ampak, kaj naj bi se dogajalo

poskuajo postaviti pravila

prvi teoretiki, ki so se zaeli ukvarjati z mednarodnim, so bili pravniki

normativisti razpravljajo o tem, kdaj je vojna pravina in kdaj ne; ne ukvarjajo se s posledicami vojne ali zakaj do vojne pride

znanstvena disciplina Mednarodnih odnosov zane se pojavljati v novejem obdobju (konec 19. stoletja), v okviru politinih ved pa se pojavi ele po 1. svetovni vojni

gre za razmejitev z mednarodnim pravom, zgodovino in sociologijo

mednarodni odnosi je drubena, politina veda, ki ima svoj predmet, svojo metodo, svoj kategorialni aparat

znanstvena disciplina mednarodnih odnosov je znanstvena druboslovna disciplina, ki preuuje akterje in njihovo delovanje v M, odnose, ki nastanejo, norme, ki urejajo odnose v mednarodni skupnosti, dejavnike in zunanje politike

zgodovina vs. mednarodni odnosi zgodovina: zanimajo jo detajli v vseh podrobnostih

teorija mednarodnih odnosov: gre za posploevanje, razumevanje sprememb, ki so se zgodile

mednarodno pravo vs. Mednarodni odnosi MP je normativna veda (kaj naj bi se dogajalo)

MO zanima le, kaj se dejansko dogaja

sociologija mednarodnih odnosov vs. mednarodni odnosi MO vidi kot svoj subjekt dravo (sodi med politine vede)

sociologija MO vidi kot svoj subjekt posameznika2. razvoj mednarodne skupnosti (ms) poudarek je na ugotavljanju tipinega za MS

gre za ugotavljanje razvoja MS in ne za razvoj posameznih drav

3. teoretski pristopi

gre za ugotavljanje, katerih sredstev, metod se avtorji posluujejo pri preiskovanju

realistini pristop pripisuje glavno vlogo dravam

skupni imenovalec vseh realistov: MS, svet tvorijo suverene drave; njihov poloaj je odvisen od realne moi

bistvo sodobnih ol: ni naddravne oblasti, garancija varnosti je ravnoteje sil, drava z lastno mojo uresniujejo svoje cilje

bistvo razvoja MS je ruenje in ponovno vzpostavljanje ravnoteja sil. Vsaka pridobitev moi neke drave pomeni izgubo moi druge drave.

drava ravna egoistino, vodijo jo interesi, boj za ozemlje, status, surovine

ideoloke, kulturne in druge vezi med dravami so sekundarne, primarna vez je mo

konsenzualni pristop predpostavka, da obstaja MS, obstajajo skupni interesi, norme, vezi med dravami, tevilni odnosi med dravami

MS ne obstaja kot drava

drave svojo mo in silo uporabljajo vedno manj, primarno postaja MS na podlagi konsenza

ravnoteje sil: tista baza, ki sili drave v sodelovanje; je glavno zagotovilo, da bi se MS (ne) prelevila v svojo dravo

tradicionalistini pristop poudarjajo pomen zgodovine, MP

behavioristini pristop

poudarjajo pomen sociologije, politinih veddialektini pristop

faktorska analiza

pri preuevanju MO se analizirajo faktorji, ki vplivajo na dravo; iz te analize se skua predvideti obnaanje drave

4. zunanja politika

zunanja politika doloene drave: preuevanje akcij doloene drave, ki jih zavzemajo organi MS

zunanja politika kot taka: akcije drav MS, organi MS, cilji MS, odloanje MS

mednarodna politika je iri pojem kot zunanja politika

zunanja politika je celota aktivnosti drav, ki jih izvajajo doloeni, za to izvoljeni organi, postavljeni cilji in njihovo uresnievanje s sredstvi, ki so na voljo

mednarodna skupnost1. pojem in struktura Mednarodne skupnostistruktura Mednarodne skupnosti v M ne nastopajo le drave (ki so glavni akterji v MS), temve tudi mednarodne vladne organizacije (a le z omejenim krogom delovanja; EU, NATO), nevladne mednarodne organizacije (sindikalna zdruenja ) in subjekti, ki nimajo statusa drave (Tibet, Palestinci; verske manjine in njihove organizacije) ti subjekti nastopajo le v obsegu, ki jim ga doloijo drave

tudi posameznik je akter MS (komisija za lovekove pravice).

vsi ti subjekti nastopajo v M in nosijo pravice in dolnosti MSsubjekti Mednarodne skupnosti so vsi tisti dejavniki, ki vstopajo v MO, so nosilci pravic in dolnosti v MS, ki jim jih nalaga mednarodni pravni red

so vsi tisti, ki so sposobni kreirati svojo lastno voljo in se v M tudi po njej ravnajo

prav ta lastnost lastne volje louje subjekte od faktorjev (objektivnih dejavnikov)

drave so edini izvirni subjekt MS ( subjektivnost vseh ostalih subjektov (= izvedeni subjekti) je odvisna od volje drav

imajo svojo lastno subjektiviteto in v okviru nje tudi sodelujejo v MSSUBJEKTI: drave: najpomembneji subjekti MS

mednarodne vladne organizacije (IGOs):

lanice so le vlade ali drave

OZN, NATO, OPEC, EU, OVSE, WTO, UNESCO, FAO, nastanek: na zaetku so IGOs podaljek mednarodnih konferenc, predvsem ad hoc konferenc; sasoma so postale ad hoc konference stalne konference, premakne se, ko se na konferenci izoblikujejo stalni organi in ko zanejo odloati z neko veino drav (ko ne gre ve za soglasje) ( nastanek distinktivne volje organizacij

tipa: a) kooperativni tip (organizacije so le vsote drav, odloa se le s konsenzom, drave ne oddajo svoje suverenosti)

b) integracijski tip (organizacija ne pomeni ve vsote drav, ampak je nekaj ve; drave oddajo svojo suverenost na neke druge organe)

mednarodne nevladne organizacije: sestavljene iz nevladnih skupin (Greenpeace )

lahko imajo tudi posvetovalni status v sistemu OZN

poudarek je na mednarodnosti!

globalni cilji, tudi organizacije z ojimi cilji (Helsinki Watch: lovekove pravice v Evropi)

osvobodilna gibanja: ponavadi se tudi zunanje drave opredelijo do osvobodilnih gibanj gre za vpraanje legitimnosti ali nelegitimnosti na zaetku gre za vstajnike, gverilce, ki se borijo proti vladi; potem jim MS prizna, da se borijo za pravine cilje ( postanejo osvobodilno gibanje transnacionalna podjetja (multinacionalke): sede imajo v eni dravi, podrunice v drugih dravah (ponekod imajo zelo veliko vlogo in lahko izsiljujejo dravo); delujejo prek meja drave podjetje trguje s herinsko drubo, ne pa z dravami (tako so se uspele izmuzniti nadzoru drave utaja davkov) politine stranke: stranke se povezujejo v mednarodne internacionale katolika cerkev posameznik skupine pritiska

pojem Mednarodne skupnosti MS je skupnost drav in drugih subjektov v M in odnosov med njimi.

definicija: subjekti delujejo v nekem okviru, ki ga ustvarjajo neki dejavniki. Ti subjekti vstopajo v medsebojne odnose, ki jih urejajo norme.odnosi med subjekti

odnose med subjekti regulirajo norme (predvsem norme MP) odnosi med subjekti so lahko kooperativni ali konfliktniobjektivni faktorji

geografski poloaj drave

otoka lega VB je objektivno dejstvo, ki skozi zgodovino vpliva na MO prostor: pomemben pri ZP; v preteklosti tisti dejavnik, ki je povzroal konflikte med dravami podnebje: ve hipotez o vplivu podnebja koncept geopolitike (psevdoznanost, ki pravi, da geografska determinanta bistveno vpliva na porazdelitev moi v MO)

razlike v tehnolokem razvoju:

pomemben vpliv razkroja fevdalizma (smodnika revolucija) razvoj komunikacij omogoi, da se svet poenoti nastanek problemov: ekoloki problem, izkorianje oceanov demografska problematika:

veliko tevilo prebivalstva zane koristiti takrat, ko dosee neko razvojno toko pomembno je tudi tevilo aktivnega prebivalstva, izobrazba prebivalstva

stopnja gospodarskega razvoja geopolitina struktura ideologija:

drave v svojih ZP zasledujejo neke cilje in vrednote. Cilji so vasih eksplicitno zapisani, vasih pa se prilagajajo nacionalnim interesom v MO v zgodovini obstajajo tudi ideologije, ki so imele globalne ambicije: komunizem, nacionalistine ZP2. splone znailnosti Mednarodne skupnosti MS je specifina skupnost. Ali MS sploh je skupnost?

specifinost je posledica njene strukture, njenih najpomembnejih subjektov (drav) drave imajo specifino lastnost so suverenesuverenost

bistvena znailnost drave: nad njo ni nobene druge (pravne) oblasti suverenost je predvsem pravna kategorija e neka entiteta nima te lastnosti, ni drava pred suverenostjo obstaja predpostavka o vrhovnosti cesarja, ki pade v obdobju 30-letne vojne v realnosti drave ljubosumno branijo to lastnost. suverenost je teoretino opredeljena e od Machiavellija dalje v MS ni mesta za nek centralni organ, ki bi doloal pravila, ki bi jih drave morale spotovati odnosi med dravami so odnosi med suverenimi dravami v MS ni zakonodajalca, ki bi postavljal zakone za norme MS skrbijo drave same

suverenost je v MS garant za avtonomijo in enakopravnost med dravami MS je skupnost, vendar le rahlo povezana v sodobnem M je vedno ve interesov, ki so vsem dravam skupni (ekonomski, mirovni, varnostni ) ta korpus interesov, ki so skupni, prinaa v MS vejo kohezivnost MS je vse bolj skupnost

relativno majhno tevilo subjektov MS

tevilo subjektov: cca. 190 med subjekti obstajajo velike razlike, ki vplivajo na M: mo, velikost, stalnost lanstva v mednarodnih organizacijah v M velja predpostavka, da so vse drave suverene in enake

v stvarnem ivljenju ta predpostavka ne velja vedno uveljavlja se skupina vodilnih drav, ki usmerjajo M

specifini odnosi v ms

prevladuje kooperativna narava odnosov vendar obstajajo tudi konfliktni odnosi vojna (prav tako regulirana s pravili pravila vojnega prava)

nain organiziranosti MS

ni organov z nadnacionalnimi kompetencami vse organe postavijo drave same, so izraz volje drav (tudi obseg njihovih funkcij je izraz volje drav) (deluje na principu soglasja primer: Evropska komisija (lahko ukazuje dravam: doloa nain proizvodnje, doloa norme, ki so jih lanice dolne spotovati; akti, ki jih sprejme, so v bistvu priporoila in ne obveznosti; zavezujoi so lahko le po poglavju 7)

Poglavje 7: Ko gre za ogroanje miru, krenje norm, lahko VS OZN sprejme sklepe, ki so za lanice obvezujoi.

3. historine znailnosti mednarodne skupnostiTIPI MEDNARODNIH SKUPNOSTI GLEDE NA :obseg mednarodne skupnosti: regionalne MS: do 20. stoletja so to vse MS

rahli odnosi intenzivneji odnosi le v primeru vojne univerzalne MS: v 20. stoletju

prvi poizkus nastanka zaveznikih odnosov: francoski kralj Franc I. v 16. stoletju poskusi vzpostaviti zaveznitvo s Turki pogoji za univerzalno MS:

evropska kolonialna odkritja

evropska kolonialna ekspanzija, ki vodi do razpadanja kolonialnih imperijev

raziritev evropskih tradicij, civilizacijskih vrednot posledica: svetovni trg kot svetovna povezava (ne pa odprta evropska civilizacija), komunikacijska povezanost

poteka proces dekolonizacije: nastanejo nove drave, ki formalno vstopajo v MS ( MS postane univerzalna (zajema ves svet, vse drave)

v okviru MS opaamo tudi regionalne kulture, povezave, grupacije

tip, tevilo oz. vrsto subjektov: MS je lahko skozi razlina obdobja razlina

primer: grka MS, kitajska MS, Indija; evropska MS preraste v svetovno MS skozi proces dekolonizacije evropska MS:

neorganizirana, multipolarna MS do obdobja Svete alianse (prva rahla povezanost)

evropski koncert velikih sil (do 1. sv. vojne): rahla povezanost, naelo enakopravnosti je zanikano

po 1. sv. vojni: organizirana multipolarna MS (EU)

po 2. sv. vojni: organizirana bipolarna MS (2 bloka)

danes: organizirana, multipolarna MS s primesmi enega hegemona

ko doloena MS pride v poloaj, ko ena od lanic uveljavlja hegemonijo, ne moremo ve govoriti o MS ( MS preraste v imperij Evropa do Westfalskega mira sloni na pravni predpostavki Svetorimskega nemkega imperija ( nato postane ES multipolarna, temelji na predpostavki suverenih drav v MS so med subjekti veje ali manje razlike v odnosu do moi, stopnje razvoja (razporeditev moi subjektov) hipoteza: e je mo priblino enakomerno razporejena, ali bodo med lanicami MS odnosi enakopravnosti, ali bodo razmere stabilne ali ne

( v poloaju, ko je mo priblino enakomerno razporejena, so odnosi med subjekti demokratini, enakopravni in je stopnja stabilnosti MS visoka. e mo ni enakomerno razporejena, gre za obdobje nedemokratinosti in velike nestabilnosti ( opazne so tendence po prevladi

MS je lahko v doloenem obdobju enovita ali pa je razcepljena

danes je MS po svoji drubeni vsebini enotna z oktobrsko revolucijo (1917) se je MS razcepila na 2 ideji: demokratini liberalizem in marksizem, komunizem teze: opravka imamo z 2 MS, ki med seboj koeksistirata, znotraj pa sta si zelo razlini; med blokoma veljajo naela enakopravnosti, znotraj blokov pa naela socialistinega

vrste subjektov:

po vestfalskem miru: MS tvorijo le suverene drave sodobna MS: suverene drave + subjekti hipoteza: v MS, kjer uinkujejo tudi drugi subjekti, so odnosi bolj kooperativni, kompleksni in s tem bolj stabilni

znailnost odnosov

MS se loijo glede na intenziteto odnosov: pretekle MS: intenziteta je majhna, rudimentarne diplomacije (odnosi med dravami, vladarji) sodobna MS: globalizacija oziroma internacionalizacija ivljenja ( visoka intenziteta odnosov v MS (promet, znanost, izobraevanje ; tudi nedravni, nevladni odnosi)

skupni interesi dananje MS potrjujejo MS kot skupnost v preteklosti so bili prevladujoo konfliktni odnosi (sklepanje zaveznitev ); v sodobni MS prevladujejo kooperativni odnosi

MS je skupnost konfliktni odnosi in vojne so izjema

v preteklosti so bili MO bilateralni (dvostranski)danes poleg bilateralnih prevladujejo multilateralni odnosi (hkratni odnosi med ve subjekti)

norme, ki urejajo odnose v MS: v preteklih obdobjih ne moremo govoriti o sistemu norm, ki bi urejale odnose v MS

obstajajo e posamezna pravila (azil, arbitraa ), a to ni sistem pravil

po vestfalskem kongresu nastaja potreba po reguliranju odnosov potreba po sistemu mednarodnega prava

prva teoretska dela o MP, ki zanejo sistematizirati norme in obnaanja e vedno gre za posamezna pravila znotraj evropske MS, za druge drave ta pravila niso veljala vodenje vojne, katera vojna je pravina, pravila o diplomatskih odnosih

1815: dunajska konvencija o mednarodnem diplomatskem pravu

prvi poskus kodifikacije delna uzakonitev pravil MP nikoli ni prilo do kodifikacije MP: obstaja vrsta aktov, ki predstavljajo pravila MP

danes:

intenziteta MO zahteva vse ve pravil, zato iz posaminih pravil postopoma nastaja MP kot sistem (preraanje v sistem) hkrati s tem preraanjem posameznih pravil pa postopoma preraa evropsko MP v svetovno MP, ki pa je vseeno veinoma utemeljeno na evropskih pravnih principih (univerzalizacija)

primer: Haako mednarodno sodie, Evropsko sodie za lovekove pravice v Strassbourgu

zlasti po 1. svetovni vojni imamo intenziven razvoj pravil ( ne gre le za urejanje odnosov med dravami, ampak tudi nastajajo pravila obveznosti drav do posameznika in posameznih skupin (humanitarno MP, MP o lovekovih pravicah)

v sistemu MP ni pravnega dejanja, ki bi bilo pravno nevtralno: ali je v skladu s pravom ali pa je v nasprotju z njim

stopnjo organiziranosti

vse MS so do 20. stoletja neorganizirane (brez organov)

prvi zametki organiziranosti MS so kongresi (vestfalski, dunajski, pariki, uttrechtski ) in Sveta aliansa (ki temelji na principu legitimitete in razmerja moi)

obdobju evropskega miru in stabilnosti (1815-48) sledi koncert evropskih velikih sil (VB, Francija, Rusija, Nemija, Avstrija), ki prav tako temelji na obasnih sreanjih

1865 - 2. sv. vojne: e ni prave organiziranosti, le periodina mednarodna sreanja diplomatov

prava organiziranost MS ele z nastankom Drutva narodov in OZN (1945) nastanek teh organizacij spremlja nastanek in pojav drugih mednarodnih organizacij (univerzalnih in regionalnih) ( stalni organi, vnaprej doloena pravila obnaanja

znailnost nae epohe je, da imamo M organizirano na zelo irok nain in da se to M izraa skozi stotine mednarodnih organizacij (vse to je posledica napredka v lovekem ivljenju, tehnologiji )4. sodobna MEDNARODNA SKUPNOSTZNAILNOSTI SODOBNE MS IN NJENE STRUKTURE: univerzalna, svetovna, globalna MS poleg suverenih drav so e drugi akterji, subjekti, ki so prav tako pomembni gre za izredno veliko in naraajoo intenziteto odnosov med dravami v ospredju so odnosi kooperacije in ne konfliktov

uporaba oboroene sile je mona le izjemoma: pravica do samoobrambe, sklep VS OZN po poglavju 7, humanitarni poseg, pravica do samoodlobe

obstoj tevilnih mednarodnih organizacij (temelj je OZN)

SKUPNA ZNAILNOST VSEH MS:

najpomembneji subjekti so suverene drave z vsemi konsekvencami, ki iz suverenosti izhajajo

norme MP e vedno upravljajo norme med suverenimi dravami ni norm, ki bi drave silile, ni organov nad dravami so sankcije, vendar niso centralno organizirane; so neorganizirane in odvisne od volje drav

DEFINICIJA: sodobna MS je skupnost suverenih drav, mednarodnih organizacij in drugih, tudi nedravnih subjektov v M, odnosov med temi subjekti, ki so preteno kooperativni in pestri, norm MP, ki je pravni sistem, specifien po svoji naravi in ki preteno ureja odnose med dravami in tudi drugimi subjekti v MS.IMPULZI, KI POVZROILI VZPON EVROPE: renesanne misli geografska odkritja iznajdbe pojav proizvodnje za trg ( vzpon trgovine, menjave odprava fevdalnih barier nastajanje drav kolonializem irjenje evropskih idej (kapitalizem, ideje francoske revolucije, britanska parlamentarna demokracija)

v 19. in 20. stoletju se je svet povezal v celoto, se integriral (na temelju evropske civilizacije; evropski vrednostni sistem)

VSEBINSKE KARAKTERISTIKE SODOBNE MS PO LETU 1945: bipolarna MS (2 centra moi); prevladuje ravnoteje sil vseeno je 1 MS (ni razpadla na drugo MS, ki bi samo koeksistirala - socialistina) protislovje sever-jug je potisnjeno ob stran, a postaja vedno veje obstoj nuklearnega oroja in drugega oroja za mnoino unienje obstoj OZN simbolni padec berlinskega zidu ( novo prestrukturiranje MS (bipolarnosti, ideoloke razcepljenosti ) e vedno smo v dobi tranzicije; iskanje novega modela M (novi mednarodni red, ki e ni oblikovan)

pojavijo se monosti, da bi lahko OZN bolj uinkovito delovala ( nove monosti za delovanje sistema OZN (nekateri elementi tega se pojavljajo e zdaj veto ni ve praksa)

kae se polarizacija: ZDA priakujejo, da se bo OZN prilagodila njim

prihodnost MS: le forma koncerta evropskih sil ali pa tendence po enakosti in tendence po hegemoniji ZDApojem drave

v M so med dravami velike razlike: v velikosti, notranji organiziranosti, razporeditvi moi med razredi in drubenimi skupinami, v moi drave

priznanje drave je diskrecijski akt vsake drave (drava sama se odloi, katero dravo bo priznala) priznanje je lahko de jure ali de facto drava preneha obstajati, ko je uniena dravna oblast (=debelacija)1. konstitutivni elementi drave

suverena, vrhovna organizacija oblasti (= efektivna oblast) bistvo suverenosti, ki je pravna in faktina predpostavka vsake drave, je njena vrhovnost (dejstvo, da ni podrejena nobeni viji oblasti) kadar se pravna predpostavka suverenosti ujema z dejanskim stanjem, ni problema; e pa se pravna predpostavka ne ujema z dejanskim stanjem, nastane vpraanje, ali sploh lahko govorimo o suverenosti

primer kvazisuverenosti: palestinska oblast na Zahodnem bregu in v Gazi; Tajvan (faktino je suverena drava, obstoji pa pravna predpostavka - Kitajska)

v nekem smislu vedno prevlada in je odloujoa pravna predpostavka; ko pa gre za neko nejasno stanje, prevlada faktina predpostavka in dobi svojo pravno obliko

koncept suverene drave je v Evropi nastal po vestfalskem kongresu, po 30-letni vojni in e danes nesporno velja

teritorij ali ozemlje v preteklosti ima teritorij mnogo veji vpliv ( bil je najpomembneja komponenta moi neke drave

vpliv na zagotavljanje varnosti, zagotavljanje in ustvarjanje tria in razlinih naravnih virov delovanje drave je bilo predvsem usmerjeno v irjenje ozemlja (vojne) tenja po zagotovitvi im veje moi skozi irjenje in osvajanje novih ozemelj ( kolonialne ekspanzije evropskih sil (zagotavljanje bogastva eksotinih narodov), nadzor nad trii in trna ekspanzija, zavarovanje poti do kljunih tri

danes:

svetovno trie, ki omogoa dostop do novih trgov, vendar ne s pomojo vojn izkorianje in dostop do virov je veliko ceneje teritorij je tudi iz vidika varnosti izgubil svojo veljavo in je mono stopil v ozadje v M po drugi strani pa ni docela brez pomena, predvsem v kombinaciji s kvaliteto teritorija, tevilnega in kvalitetnega prebivalstva in stopnjo gospodarske in tehnoloke razvitosti

teritorij drave je lahko z vidika notranjepolitinih razmerij pomembno vpraanje kvaliteta teritorija:

kvaliteta teritorija lega ozemlja konfiguracija, omejenost z bolj ali manj naravnimi mejami, gospodarska razvitost

naravna bogastva:

so e danes lahko pomemben del moi neke drave, saj drava ni odvisna od kriz na svetovnem trgu in si zato lahko privoi svoj lasten razvoj (avtarktien razvoj)

primer: SZ, Kitajska

Slovenija si svojega razvoja ne more privoiti, saj nimamo dovolj naravnih virov

enostranska vpetost Slovenije v svetovni trg: izrazito izvozna ekonomija Slovenija je vedno v dilemi, do katere stopnje se odpreti oziroma zaititi ugodna lega kvalitetna, kvalificirana delovna sila visok ivljenjski standard: Slovenija je presegla fazo, ko doloene sloje prebivalstva zadene huda revina Slovenija je odprta, sprejela je zahodni nain ivljenja (tekmovalnost) izrpanost naravnih virov, pomanjkanje surovin

( za Slovenijo je pomemben prostor JV od nas

za zagotovitev lastnih virov in tri so drave vodile posebno politiko (VB: kolonije) naravna bogastva po eni strani krepijo mo drave, po drugi strani pa ibko dravo s stratekimi surovinami prav kmalu oblegajo druge drave, ki se borijo za svoj vpliv na dravo (Kuvajt) naravna bogastva so strateko pomembna v doloeni fazi zgodovinskega razvoja (premog, diave, nafta) MO se lahko vrtijo okrog vpraanja razpolaganja s stratekimi naravnimi viri voda je eden najpomembnejih naravnih virov

energija, namakanje

pogosto razlog za meddravne spore (voda Nila)

s posebnimi ukrepi poskuajo drave pospeiti lastno proizvodnjo hrane (problem cene)

eden najtejih problemov WTO in EU

problem notranjepolitinih pritiskov kmetov

Ali uvoena hrana ali draje ivljenje?

pomo domaemu kmetijstvu

lega ozemlja:

problem klime, klimatskih pogojev

dostopnost do morja, trgovskih poti

klima je imela velik pomen tudi za tip evropske civilizacije

land-lock states: drave brez dostopa na morje; posreden dostop do morja reuje se z regionalnimi aranmaji, pravica do pomorske zastave

Slovenija ima pravico dostopa do morja, etudi nima dostopa do odprtega morja. Dostop ima preko obalnega morja druge drave (Hrvake, Italije). Za Slovenijo je zelo pomemben neoviran dostop do morja (ureditev in vzdrevanje odnosov s Hrvako je poglavitni cilj slovenske politike)

dostop do morja je bil povod za mnoge vojne; delno tudi za 1. sv. vojno

specifino vlogo in pomen ima v zgodovini tudi otoka lega Anglije (neposredno varstvo pred opustoenjem)

usmeritev na morje (prevlada na svetovnih morjih, angleka imperialna politika) ( razvoj MO

vzdrevanje pomorske oboroene sile je bilo finanno ceneje kot vzdrevanje kopenske vojske

tehtnica ravnoteja evropskih sil

Anglija ni bila nikoli sama prevladujoa sila; vendar ima dominantno vlogo (spretna diplomacija); s tem je prepreila, da bi druge drave ogrozile njen dominantni poloaj na odprtem morju

otoka lega je pomembna tudi za Japonsko

1860 se je Japonska prisiljena odpreti amerikemu vplivu

japonska zgradi mono floto, da ni nadzorovala odliv surovin iz drave

primer otoke lege je tudi ZDA

omogoa Monroejevo doktrino (1823:Ameriko Amerikancem); ne tolerirajo obnavljanja kolonialnega sistema

ZDA posega v evropske zadeve le, e gre za njihove interese

otoka lega preprei velikanske izdatke za vojsko

za evropske konflikte so se odloali pozno podobno

poseben pomen ima tudi centralna lega (Nemijo postavi v poloaj pretendenta na evropsko hegemonijo)

logina tendenca centralnih sil je vzpostavitev hegemonije; interes otokih drav pa je to hegemonijo prepreiti ( na globalni ravni je to igra med kontinentalnimi in otokimi dravami

v veini primerov je teritorij drave celovit

enklava: ozemlje neke drave, ki pripada neki drugi dravi

eksklava: teritorij neke drave, ki je loen od nje

lega ob prometnih poteh (Portugalska = prva kolonialistka)

strateko pomembna lega drave (Bospor, Dardanele = pivotarstates: Egipt, Nigerija, Turija, Indonezija)

za varnost je pomembna dostopnost ozemlja oziroma konfiguracija ozemlja

naravne meje: dravo od drugih drav razmejujejo naravne ovire: gorovje, reke

v preteklosti so si drave prizadevale za naravne meje

umetne meje: potekajo ne glede na naravno konfiguracijo: primer kolonialne meje v Afriki tenja 19. stoletja: tenja po nacionalnih dravah (Slovenija: majnika deklaracija)

danes je to preiveto meje drav so doloene z mednarodnimi pogodbami; izjemoma pa se lahko doloajo s sklepi mednarodnih instanc (Izrael: sklep resolucije ZN)

velja naelo efektivne oblasti: meja poteka tam, do koder je zmona neka drava e efektivno delovati

nae meje so doloene z mednarodnimi pogodbami: rapalska pogodba, parika pogodba, osimska pogodba, trianonska pogodba, saintgermainska pogodba

neko se je doloalo mejo tudi s simbolnimi dejanji

ko se potegnejo meje in ni mogoe zagotoviti, da bi potekale v skladu z etninimi mejami, nastanejo etnine manjine verske manjine: princip, da morajo tudi druge vere v dravi uivati minimalne pravice zaita manjin

narodne manjine: Italijani na Primorskem, Albanci na Kosovu

etnine manjine: Romi (ne utijo pripadnosti narodu)

po 1. svetovni vojni je ideja nacionalne drave na viku. Pokae se, da mej v Evropi ni mogoe postaviti tako, da se bodo ujemale z narodnostnimi mejami ( na doloenih podrojih so deli narodov ostali v mejah tujerodne drave ( zagotoviti jim je treba varstvo pred diskriminacijo in varstvo doloenih pozitivnih, dodatnih pravic (olstvo, dvojezinost ), ki pripadnikom manjin dejansko omogoijo nediskriminacijo

varstvo manjin je omogoilo Drutvo narodov, vendar ne funkcionira dobro

po zmagi Zahoda v hladni vojni se pojavijo tendence po restavraciji nekdanjega poloaja in vraanja premoenja (denacionalizacija) teh manjin (Nemci v Sloveniji)

po 2. svetovni vojni problematika nemke manjine doivi feedback:

v ospredje stopi izrazito negativno loveko varstvo naelo nediskriminacije, varstvo splonih lovekovih pravic, ki gre vsakomur ( le varstvo manjin vodi v konflikte.

kasneje se vrne pojmovanje, da ima manjina pravico po posebnih pravicah: splono varstvo lovekovih pravic + manjinsko varstvo v doloenih primerih.

prebivalstvo razlike glede kvantitete oz. kvalitete prebivalstva tudi kvantiteta prebivalstva je sestavina moi neke drave, vendar poasi stopa v ozadje kvalitativen vidik je prav tako pomemben:

prenaseljenost je ibka toka drave ( socialni problemi, problemi s hrano demografska ekspanzija krni gospodarsko razvitost drave (Mehika, Kosovo)

neko je bil problem prebivalstva gledan skozi malthusianske teorije, e da bo svet v prihodnosti stradal; a so danes ljudje bolj prehranjeni, kot so bili neko

problem nastaja zaradi neenakomerne prebivalske eksplozije

kvaliteta prebivalstva:

struktura prebivalstva; izobraenci, kvalificirana delovna sila

glede na to, kako potekajo migracijska gibanja

zdravstveno stanje prebivalstva: podhranjenost, aids

pomembna je tudi patriotina zrelost (prebivalstvo, ki se zaveda, da gre za njegovo dravo in njegove interese), zavzetost, spoznanje skupnega interesa

imbolj enakomerna razporeditev prebivalstva

problem Slovenije: staranje prebivalstva (tudi na vedskem, v Franciji, Nemiji, Italiji,..) idealno za mo drave bi bilo prebivalstvo, ki bi bilo izobraeno, preteno homogeno, patriotino, razvito, enakomerno poseljeno, kvalificirano ( stabilnost drave, varnost pred notranjimi krizami na dalji rok

( h kriterijem za obstoj drave tejemo tudi sposobnost vstopanja v odnose z drugimi dravami

2. stopnja razvitosti

mera: BDP na prebivalca (bruto drubeni proizvod na prebivalca)

BDP $5.000 na prebivalca zagotavlja nek normalen stabilen gospodarski razvoj

BDP $10.000 na prebivalca: drava je na pragu razvitosti, drave ji ne dajejo ve nepovratne finanne pomoi

razlike med dravami se e veajo, naraajo

velika rast: nad 5% na leto

hitra rast: 3-4% na leto (tudi Slovenija)

negativna rast:pod 2% na leto

v Sloveniji prebivalstvo ne raste, BDP pa se poveuje:

lani in letos bomo presegli BDP na prebivalca, kakrnega smo imeli pred razpadom Jugoslavije (le 3 drave v tranziciji)

nekatere ekonomije rastejo spektakularno (Kitajska)

razlike v razvitosti so temelj odnosov odvisnosti (v socioekonomskem smislu)

struktura gospodarstva

pomembna za oceno razvitosti drave

raunalnika, komunikacijska oprema, biotehnologija, vesoljska in letalska tehnologija, kemija, farmacija ( njihov razvoj zahteva veliko znanosti (znanja) in inovativnosti

dominantna vloga dolarja v mednarodnih financah ( dominantna mo ZDA

faktorji razvitosti

BDP

stopnja pismenosti, izobraenosti prebivalstva

stopnja preivetja

umrljivost dojenkov

odstotek prebivalstva doloene starostne skupine, ki je vpisan v srednje ole

( protislovja, prepadi med dravami se veajo

struktura BDP

dele primarnega, sekundarnega sektorja

v visoko razviti svet sodijo zahodna Evropa, ZDA, Kanada, Japonska (OECD)

3. druge razlike med dravami

organiziranje oblasti

centralistino organiziranje oblasti (Francija)

teritorialna avtonomija

na avtonomne dele drave se prenese vrsta dravnih pristojnosti

federacija: visoka stopnja avtonomnosti

federalne enote opravljajo tudi dravno funkcijo: lastna zakonodaja

federacija je le ena drava, en subjekt (temelji na ustavi); konfederacija je ve drav, ve entitet (odnosi temeljijo na mednarodni pogodbi)

do kje seejo pristojnosti federalnih enot v zunanji politiki?

ideoloka naravnanost

vpliv na evropske MO po vstopu Rusije v oktobrsko revolucijo, v letu 1945, ko je prilo do blokovske razdelitve

2 bloka: kapitalistini in komunistini 2 svetova v obstojei MS

razpad bipolarnega sistema ( nova kultura, novi val samoodlobe (baza helsinke sklepne listine)

samoodloba je univerzalen princip: gre vsem narodom, tudi narodom v Evropi

MS se formira v svetovni kongres velikih sil s prevlado ene. Prevladuje zahodnoevropski demokratini parlamentarni tip drube (k temu teijo vse drave) evropejski demokratini liberalizem

notranja ureditev drave

pogoj za stabilnost drave (skupaj z razvitostjo)

drava, ki je notranje razvrana, je ibka, etudi je velika (Rusija)

stabilne drave so na visoki stopnji razvitosti demokratine, z razvojno dinamiko4. slovenija

sodi v krog stabilnih drav

BDP: $10.000 na prebivalca

na najniji stopnji razvitosti drav

demokracija

majhna po prebivalstvu

gospodarsko stabilna; relativno gospodarsko razvita drava

5. mo drav

znailnosti drav so komponente moi drav

mo je odvisna od ozemlja, razvitosti, stabilnosti drav

vojaka mo in mo v MS

z mojo prvenstveno mislimo vojako mo

v nestabilni dravi bo vojska nemotivirana, demoralizirana ibka

patriotina osveenost prebivalstva je pomemben faktor

predvsem se mora svoje odgovornosti zavedati elita, ki vodi dravo: biti mora sposobna dojeti narodni interes

v preteklosti je bila vojaka mo najpomembneji element dravne moi, danes to ni ve tako oitno

v sodobni MS je vojaka mo e vedno pomembna, a je uporaba sile naeloma prepovedana (OZN); dopustna je le v doloenih primerih = je relativizirana

uporaba sile je v MO omejena oziroma prepovedana (moralni razlogi)

uporaba sile je omejena tudi iz faktinih razlogov (finance)

uporaba sile je zelo tvegana zadeva nikoli ne vemo, kaken bo rezultat, konec; tvegano tudi na domai politini sceni (Vietnam)

( zato se drave k uporabi sile zatekajo zelo zadrano

mo drave danes razumemo kot celoto vseh sestavin njene moi. Od moi drave je odvisen njen dejanski poloaj v MS, vasih pa tudi njen formalni poloaj

mo drave in mednarodni poloaj neke drave se skozi zgodovino spreminja (Turija, Poljska)

drava, ki razpolaga z velikimi potenciali, se bo po krizi in zatonu relativno hitro vrnila v tok velikih drav (ZDA, Kitajska, Rusija). Eksistenca take drave in naroda ni pravzaprav nikoli ogroena v svojem bistvu

ne glede na kategorizacijo: realnost M je, da zgodovina MO poteka pod taktirko skupine najbolj monih drav, kljub pravno - formalni enakopravnosti vseh drav MS

uporaba nuklearnega oroja: (ne)uporaba tega oroja: ravnoteje strahu

doktrina masovnega povraila ( fleksibilno povrailo

predpostavka, da e bo nuklearno vojno sproila ena od sil in v svojem napadu uniila 90% sovranikovih sil, mora biti preostalih 10% e vedno smrtonosnih

NATO se noe odrei nuklearnemu orojudrave z veliko mojo: veja monost usmerjanja mednarodnih pogajanj v skladu z lastnimi interesi

na razpolago imajo irok spekter sredstev: od uporabe sile do velike propagandne mainerije, diplomacije

mone drave svojo varnost uresniujejo s krepitvijo lastne moi, ustvarjanjem zaveznitev in koalicij ter z monostjo izvajanja pritiska in dajanja nagradmajhne, ibke drave: pri uporabi sredstev za zagotavljanje lastne varnosti so veliko bolj omejene

veliko bolj so odvisne od drugih drav in mednarodnega okolja

krepitev moi (tudi vojake) je omejena v politinih uinkih in finannem smislu

zelo teko zdrijo oboroevalno tekmo, e jo enkrat sproijo (SZ)

varnost in nacionalne cilje morajo uresnievati predvsem s spretnim prilagajanjem na svetovne tokove in z dobrimi odnosi s svojimi sosedi prepreiti morajo svojo lastno izolacijo in aktivno iskati sodelovanje s partnerji, ki so zanje interesantni in imajo podobne interese (zaveznitva)

temeljne postavke za varnost ibke drave:

urejeni odnosi s sosedi

zaveznitva

notranja stabilnost

lastna mo

moan zaveznik

kategorizacija drav glede na njihovo mo:

velesile: tiste kljune drave, ki so usmerjale okolje v M

do 1. sv. vojne: velike drave z mono vojsko, velikim prebivalstvom, solidnimi financami, visoko morsko mornarico, kolonialnimi posestmi

po vestfalskem kongresu so bile nekatere drave vseskozi lanice velesil: Anglija, Francija, Rusija, Avstrija (do 1918), Prusija in Nemija

obdobje po 1. sv. vojni: velesile so bile zmagovite sile + Nemija

po letu 1945: velesile so stalne lanice VS OZN (ZDA, VB, Francija, SZ, Kitajska) pravno fiksirano stanje, formalno doloen status

supersili: SZ in ZDA

neformalni status

velike drave, voditeljice ideolokih blokov, z veliko koliino arzenala, biolokega oroja in z globalno sposobnostjo reagirati

po definiciji so kompleksna supersila le ZDA (velika vojaka, gospodarska, finanna in tehnina mo, ki ji SZ ni kos)

to obdobje e nosi znailnosti sedanjega obdobja, kjer so ZDA v zelo izpostavljenem poloaju: diktirajo MO

nuklearne sile:

drave, ki razpolagajo z nuklearnim orojem: Rusija, ZDA, VB, Francija, Kitajska, Indija

imajo veje tevilo jedrskih glav, so e izvedle jedrske poskuse, imajo sredstvo prenosa

pivotarstates:

Indonezija, Indija, juna Afrika, Brazilija, Argentina, Mehika, Egipt, Turija, Nigerija

vloga regionalne sile.

dominantni poloaj v doloeni regiji Nemija, Japonska

obe dravi sta med prvimi ekonomskimi silami na svetu, vojako precej pomembni

politino zapostavljeni zaradi posledic 2. sv. vojne (ustanovitev OZN proti premaganim dravam 2. sv. vojne)

debata o reformi VS OZN kot rezultat sprememb v svetu

G7:

na podroju gospodarstva so to najpomembneje drave

vse bolj posegajo na politino podroje

ZDA, Kanada, Japonska, Francija, Nemija, Italija, Rusija

skupina 77:

drave v razvoju; ve kot 77 drav

specifien status v mednarodnih organizacijah

objektivni kriteriji: BDP, stopnja umrljivosti, preivetja

najbolj revne drave:

poseben status v mednarodnih finannih institucijah: nepovratna sredstva

neuvrene drave:

princip neuvrenosti, miroljubne koeksistence

103 lanice + opazovalci, gosti

minidrave:

vpraanje, e sploh so drave, e gre za suverene entitete

Andora, Monako, San Marino, Liechenstein

pariah drave:

problematine drave

tiste drave, ki po amerikih ocenah podpirajo mednarodni terorizem

izpostavljene doloenim omejitvam (ne morejo dobiti kreditov )

Irak, Libija, Sudan, Kuba, Sirija, Iran

land-lock states:

nimajo dostopa do morja, a jim je MS podelila doloene pravice tudi na morju

6. razlikovanje drav glede na njihov nastanek, vstop v Mednarodno skupnost naeloma so vse drave enakopravne in imajo iste pravice in dolnosti vsaka nova drava ima vrsto problemov, ki so novi za to dravo:

problem priznanja drugih drav

drava nima konstitutivnih, ampak le deklarativne uinke konstitutivni uinki: tudi, e drava ni priznana, je e vedno drava, e le ima 3 konstitutivne elemente.

deklarativni uinki: drava ima odnose z drugimi dravami, odprejo se ji vrata za vstop v mednarodne organizacije

problem vstopa v mednarodne organizacije (OZN )

ureditev vpraanja sukcesije (nasledstva): dravne meje, dravljanstvo, dolgovi, premoenje, status v mednarodni organizaciji

( te teave novo dravo na nek nain hendikepirajo, dokler jih ne uredi ivljenje v MS se giblje k vse ve svobode in enakopravnosti

2 procesa, ki sta med seboj tesno povezana:

proces zdruevanja, integracija narodov (na bazi svobodne volje): EU

tendenca po razbijanju vejih drav, prisilnih entitet: Kitajska, Indija ( zato, da se ustvarijo pogoji za svobodno zdruevanje (povezava)

tradicionalne vs. nove drave tradicionalne drave:

svojo kontinuiteto vleejo skozi stoletja, tisoletja.

sem tejemo tudi zgodovinske drave, ki v doloenih obdobjih niso obstajale, a jih vseeno razumemo kot dravne entitete (Poljska, eka ) nove drave:

nastajajo z:

zdruitvijo (Nemija, Italija)

odcepitvijo (Ukrajina)

razpadom (eka, Slovaka)

razdruitvijo (Avstro-Ogrska)

Jugoslavija: razpadla (veina evropskih drav in ZDA misli tako) oziroma je ZRJ nadaljevanje stare drave, ostale so se odcepile

nastajajo v zgodovini v prelomnih obdobjih, vedno v okviru politinega postulata pravice narodov do samoodlobe ( ruenje obstojeega mednarodnega pravnega reda = je zgodovinski proces, ki je potekal in e poteka (Tibetanci, Kurdi)

po drugi strani pa tenja po obstojeem redu = konflikt, ki se reuje z realnim razmerjem drubenih sil (tista, ki prevlada, tista zmaga)

v tem procesu se je samoodloba uveljavila tudi kot eden od temeljnih principov sodobnega MP reda

bistvo te pravice je, da se narod sam odloa o tem, ali hoe imeti lastno dravo ali pa bo ivel v skupni dravi z drugimi narodi

na konkretni ravni obstajajo zapleti glede te pravice. Zastavlja se vpraanje: ta pravica tri ob drug princip, princip suverenosti integritete drav

ravnoteje: oba principa sta enakovredna, ni mono uporabljati enega do te mere, da ogroamo drug princip. e gre za dravo, ki je legitimna, potem taka drava lahko insistira, da je zagotovljena neka integriteta. e pa je izraz dominacije enega naroda nad drugim, ni izraz demokratino izraene volje narodov, je vpraljiva njena legitimnost (tudi v pravni sferi prevlada pravica do samoodlobe)

subjekt pravice do samoodlobe so vsi narodi. Vpraanje je, ali ima narodna manjina pravico do samoodlobe v popolnem obsegu. V pravni sferi naeloma manjinam ni priznana ta pravica. V primeru ogroenosti njene eksistence, krenja lovekovih pravic, pa lahko manjina uveljavlja iz klasine, naravne, temeljne lovekove pravice tudi to pravico

nedravni subjekti mo

Z razvojem drubenih dejavnosti vstopajo v MO in pridobivajo pravice in dolnosti. Nekatere e skozi zgodovinska obdobja (Katolika cerkev), multinacionalne korporacije ele v zadnjem asu.teritorialni nedravni subjekti

osvobodilna gibanja, vstajniki

delujejo na nekem teritoriju, posegajo v MO, niso pa drave

neteritorialni transnacionalni akterji

ne delujejo teritorialno, ampak globalno

nevladne organizacije, korporacije

vladne mednarodne organizacije

lanice so drave; omogoajo utrip sodobnega ivljenja

OZN, Svetovna zdravstvena organizacija, EU, Nato, UNESCO

nastale so veinoma po 2. sv. vojni; so temeljna znailnost sodobnega sveta

z njimi se presega suverenost drav; omogoajo transnacionalno reevanje problemov

najprej specializirane mednarodne organizacije (Svetovna potna unija konec 19. stoletja), tem so sledile splone mednarodne organizacije konstitutivni elementi mednarodnih organizacij:

a) ustanovijo jih drave

b) ustanovijo se sklenitvijo mednarodne pogodbe

c) njihovo delovanje je zamiljeno kot stalno

d) imajo lastno, po volji drav opredeljeno podroje delovanje

e) imajo subjektiviteto po MPf) sposobne so oblikovati lastno voljo, ki je kvalitativno drugana od volje drav lanic

vrste mednarodnih organizacij:

a) glede na lanstvo:

univerzalne (OZN)

regionalne (omejujejo lanstvo: EU, Nato)

mednarodne organizacije posebej zainteresiranih drav (specializirane agencije; vsaka drava sama odloa o vstopu ali izstopu iz mednarodne organizacije; OPEC)

b) glede na obseg pooblastil, ki jih imajo do drav lanic:

kordinativne (OZN, UNESCO, koordiniranje drav lanic)

nadnacionalne (EU; organi lahko sprejemajo obvezujoe sklepe)

c) glede na predmet delovanja:

splone (OZN)

specializirane organizacije (WHO, Nato)

organi mednarodnih organizacij:

mednarodne organizacije imajo triangularno strukturo glavnih organov:

1. sploni organ (svet, parlament, skupina )

tu so zastopane vse lanice

obiajno temeljijo na principu ena drava en glas

generalni usmerjevalec organizacije

sprejemanje splonih aktov, odloanje o lanstvu

obasno sestajanje

2. oji organ izvrni organ

ponekod je sestavljen iz vseh lanic

lahko izvoljen

operativni organ; izvaja konkretne ukrepe

doloen mandat

3. sekretariat, direktoriat

stalni profesionalni aparat na sedeu

sekretar in njegovo osebje

poleg tega obstajajo e tevilni drugi organi (OZN nima triangularnosti, ampak ima 6 glavnih organov)

odloanje v mednarodnih organizacijah:

1. kako do odloitve pride?

vedno ve je faz sprejemanja odloitev:

dajanje pobude: obiajno lanica ali nek drug organ organizacije; lahko tudi druga mednarodna organizacija

osnutek odloitve: resolucije, deklaracije, sklepi

glasovanje: navadna, kvalificirana veina, soglasje

2. kakna je narava sprejetih odloitev?

e gre za obvezujoe sklepe, namenjene dravam, so odloitve obiajno sprejete s konsenzom ( mednarodne organizacije pogosto pripravljajo predloge mednarodnih konvencij

v osnutku konvencije je doloeno, da ko doloeno tevilo drav osnutek konvencije ratificira, postane to priporoilo del MP in postane obvezujoe za podpisnice (ne le priporoilo)

perspektiva mednarodnih organizacij:

mednarodne organizacije so izraz sodobnega M, globalizacije, kjer se z njimi presega dravno suverenost

mednarodnih organizacij bo verjetno vedno ve, ker se svet vedno bolj internacionalizira

znanost o mEDNARODNIH ODNOSIHZnanost o MO se zane razvijati po 1. sv. vojni (1918). Pred tem so se z MS ukvarjale druge vede, vendar le delno: pravo, filozofija, zgodovina.

V 80. letih so skuali dokazati, da je znanost o MO zares znanost; je inter-znanost, je interdisciplina

CILJ ZNANOSTI O MO: kaj je tisto, ki pripelje do vojne, ki je nihe noe?

NALOGA MO je prepreevanje konfliktov s tem, da se vladarje prepriuje, da je vojna nesmiselna

1. prva svetovna vojna

Kaj storiti, da se takni totalni spopadi ne bi ponovili?

2 ugotovitvi:

vojna je neracionalna

pred 1. sv. vojno so vladarji menili, da vojna prinese doloene pozitivne rezultate

po 1. sv. vojni so vladarji menili, da vojna prinese nasilje, spopade

vojne naj bi nihe ne elel

kljub temu je sinteza dejanj vodij drav pripeljala do vojne

2. idealisti

So prevladovali v zaetni fazi razvoja znanosti o MO.

GLAVNI PREDSTAVNIK: ameriki predsednik Wilson2 SKLEPA O PREPREEVANJU VOJNE: vojna se preprei z boljim razumevanjem med vladarji ( ustanovijo naj se mednarodni forumi, kjer naj se sreujejo vladarji

znotraj drav naj se utrjuje demokracija (predpostavka: drave, v katerih prevlada demokracija, se ne bojujejo)

lovek je racionalno bitje (v 30. letih to zanikajo).

3. realistina ola

30. leta

predmet mEDNARODNIH ODNOSOVPredmet MO se ukvarja bolj z mednarodnimi politinimi odnosi.2 PODPREDMETA: mednarodne varnostne tudije

ukvarjajo se predvsem z varnostjo

vpraanja vojne in miru

diplomacija, vojna, mir, lanstvo v mednarodnih organizacijah, trgovinski odnosi, zaveznitva

mednarodna politina ekonomija

uveljavlja se v 60. letih

vpraanja trgovinskih in finannih odnosov med dravami

Po definiciji se pri predmetu MO ne bi smeli dotikati, kar se dogaja znotraj drav (primerjalni politini sistemi).1. metode preuevanja

MO niso popolnoma akademska sfera, temve akademiki vstopajo tudi v politiko (administracijo).kvantifikacija

meritve, koliinsko merjenje tendenc

uporaba statistinih metod

abstraktni matematini modeli mo

natanna deskripcija

zgodovina mEDNARODNIH ODNOSOV1. od tigrisa do evfrata

7000 do 5000 let pr. n. t. nastanejo med Evfratom in Tigrisom mestne dravice: Eridu, Nipur, Uruk, Umma, Sumerija

Med njimi e prihaja do primitivnih odnosov, predvsem konfliktnih: vojne za ozemlje. Od asa do asa je te vojne pretrgala diplomatska dejavnost.

Te drave so prve poznale posebne odposlance. Znale so sklepati neke pogodbe: mirovne, pogodbe o arbitrai glede ozemlja.

1. pogodba: 3.000 pr.n.t. med vladarjema Umme in Lagaa.2. sistem mestnih dravic v dolini reke nil (5000 let pr. n. t.) dravice v dolini Nila se med sabo vojskujejo

nastaneta 2 kraljestvi: Kraljestvo Zgornjega in Kraljestvo Spodnjega Nila

3500 l.pr.n.t. se zdruita v Egipanski imperij, ki se je hotel iriti na vzhod, kjer je tril na Hetite 1300 pr.n.t. pride do pogodbe med Ramzesom III. in Hatuilom: pogodba o venem miru, prepovedi vojne in medsebojni pomoi

do te pogodbe pride zaradi ogroanja s strani Asirskega imperija napisana je bila v babilonskem jeziku: tedanji diplomatski jezik po obliki zelo podobna dananjim pogodbam: vsebuje preambulo in doloitev obveznosti in sankcije v primeru neizvajanja teh obveznosti

dogovor o medsebojnem nenapadanju v primeru napada na eno od pogodbenih strank, mu druga stranka pomaga (vzajemna pomo; najpomembneja stran NATA kolektivna varnost)

3. asirsko kraljestvo (1100 pr. n. t.) iznali so bojne vozove in podjarmili Babilon in Egipt

4. perzijski imperij (7. do 4. stol. pr. n. t.) od Donave do Indije, od Aralskega jezera do Egipta

nikoli niso uspeli zavladati grkim polisom5. indijska MEDNARODNA SKUPNOST 4. do 3. st. pr.n.t. na ozemlju dananje Indije nastane MS v 2. tisoletju si arijska ljudstva podredijo dravidska ljudstva (nedotakljivi).

na Dekanu obstaja cela vrsta malih drav.

Kautilya: eden najvejih preuevalcev MO

Arthasasta:

3. st. pr.n.t.

analiza MO v indijskem sistemu

izpostavi kategorijo moi (poudari jo realistina ola)

kako naj vladar pridobi, ohrani in povea mo

ravnoteje moi: med sosedi nujno obstaja elja po dobitvi ozemlja, zato je sosed naravni sovranik (sovranik mojega sovranika je moj prijatelj). Drava, ki meji na nas in na naega sovranika je nek posrednik. Drava, ki ne meji na nobenega od naju (mene in sovranika), a lei blizu, je nevtralna. Mo se mora vedno uravnoteevati!

za dravnika morala nima nikakrnega pomena, vendar mora dravnik dobiti podporo ljudstva, zato mora nositi masko moralnosti.

6 kategorij dravnitva: mir; vojna; priakovanje, da bo nasprotnik napadel prvi; na napad; zaveznitvo; dvojna politika

dvojna politika: sklenitev miru oziroma premirja z enim sovranikom, zato da bi se boril z drugim sovranikom

6. sistem grkih mestnih dravic (5. in 4. stol. pr. n t.) prvi sistem MO

na polotoku se nagnete cela plejada majhnih dravic, ki so morale navezati nek bolj pomenljive, institucionalizirane odnose, zaradi premajhnega prostora

Polibij:

grko-rimski pisec

v znanost o MO vnese eno od bazinih kategorij: soodvisnost

po eni strani so bile mestne dravice enotne: jezik, religija, helenska kultura; po drugi strani pa ima vsaka dravica svoje politine in ekonomske interese, iz katerih se razvijejo konfliktni odnosi.

dravice so se stalno nahajale v stanju napetosti. Enotne so bile le v primeru zunanje nevarnosti: Perzijski imperij (5. st.pr.n.t.) Grke napade s kopensko vojsko, vendar Atene premagajo Perzijce na Maratonskem polju. Perzijci sprejmejo poraz kot alitev in zberejo veliko vojsko, pridejo nad Grijo, kjer se jim male dravice celo priklonijo. Grki zanejo tesati ladje in na morju (bitka pri Salamini) porazijo Perzijce, ki potem ne predstavljajo ve nevarnosti. Grija se vrne v stanje pred vojno.

peloponeka vojna med Atenami in parto traja 27 let.

Tukidid napie zgodovino peloponeke vojne; izpostavi kategorijo moi (do vojne je prilo, ker je mo Aten naraala, strah parte zaradi te moi pa je bil tako velik, daso li v vojno proti njim)Podobnost s sodobnimi MO

odnosi med dravami so bili visoko institucionalizirani, predvsem v obdobju multipolarnosti, ko Atene in parta nista bili tako moni na diplomatskem podroju so Grki poznali privilegije dravnikov oziroma diplomatov: imuniteta (vendar e ni stalnih predstavnikov).

zapletene diplomatske konference poznali so e bolj sofisticiran sistem arbitrae: odloilo je preroie v Delfih (religiozni okvir) poznali so pravila in naela, ki so jih morali vsi spotovati: v vojni ne sme storiti vojnih zloinov, pravila za vodenje vojne ( kaznujejo te bogovi ( paramednarodno pravo poznali so napovedovanje vojn; vojna je morala biti vedno napovedana razvili so diplomatsko izrazje, terminologijo e podpie pogodbo, jo mora izvrevati, ker te nadzoruje Zeus. Kasneje Rimljani: pacta sunt servanda! (pogodba se mora izvajati!) institut spremenjenih okoliin: e se spremenijo okoliine, pogodbe ni treba ve izvrevati, ima pravico odstopiti od pogodbe (Rimljani: clausula rebus sic stantibus)

pogodbe so utemeljene na principu suverene enakosti pogodbenih strank7. kitajska mednarodna skupnost (po 1700 pr. n. t.) poznajo sofisticirane metode diplomatskega ravnanja

poreje Rumene reke in Jangceja

zelo podobna indijski MS

Konfucij, Meng Zi

8. rimski imperij

ni najbolji primer MO (ker ni ve samostojnih politinih entitet), bolj primer svetovne vlade celotna Evropa, del male Azije, del Afrike

leta 395 rimski imperij razpade na Vzhodnorimski in Zahodnorimski imperij zahodnorimski imperij postane po loitvi lahek plen germanskih plemen preseljevanje narodov.

Konstantin Veliki leta 330 prenese sede imperija iz Rima v Bizanc in uveljavi kranstvo9. srednji vek (500 do 1500) ne moremo govoriti o MO skupni imenovalec zahodnega sveta je kranstvo (zahodni del rimskega imperija).

gre za obdobje fevdalizma, deele so popolnoma razbite ( ni drav, kraljev; je le drobna gospoda; vrhovna oblast je v Rimu (pape).

leta 754 pape tefan II. dobi svojo dravo od Pipina Malega

Inocenc III. je pobudnik kriarskih vojn.

Urban II. leta 1095 pozove h kriarskim vojnam; 1096: 1. kriarska vojna; Jeruzalem julija 1099 zavzamejo krani

drubene in ekonomske znailnosti:

nizka stopnja tehnike

delitev dela s primitivno koordinacijo posameznikov v proizvodnem procesu

namembnost proizvodnje

oblast in suverenost sta utemeljeni s posestjo zemlje in ljudi na njej; meje med teritorialnimi politinimi enotami so nejasno doloene10. renesansa (14., 15. stoletje)sistem italijanskih mestnih dravic

uspejo se izviti iz politinega prijema Rima in postanejo neodvisne: Milan, Genova, Firence

odkritje antinih vrednot helenska medicina, kultura, obravnava loveka

razvijejo MO

zelo sofisticirani diplomatski odnosi dananja diplomatske navade temeljijo na diplomaciji italijanskih renesannih dravic bistvene sestavine diplomacije:

stalno diplomatsko predstavnitvo

tajnost pogajanj: odkritost pogajanj bi lahko kodila samim pogajanjem

diplomatski ceremonial (procedura): pomembne odloitve so sklepali v pomembnih cerkvah; presti je izrazito pomemben!

precendenna lista:

leta 1504 jo objavi pape Julij II.

lista podpisovanja pogodb

francoski sistem nadgradi italijanskega v njegovih slabostih:

v diplomaciji prevara nima kaj iskati (dvojna politika, prevara ). e pristopi k pogajanjem, mora napeti vse moi, da do sporazuma pride; sporazum je treba izvrevati! Pogajati se je treba v dobri veri (bona fide).

diplomatsko slubo profesionalizira

v 16. stol. te dravice ena za drugo propadejo, razbijejo jih kompleksi, ki so takrat nastali v Evropi: Francija in pansko Habsburki imperij

11. preboj kapitalistinega naina proizvodnje

izrazito pomemben za razvoj MO

fevdalna razdrobljenost v Evropi pripelje do zelo slabih ekonomskih rezultatov pribliujejo se kolapsu. Od tlaanov zahtevajo vedno nove dajatve, kar pripelje do kmekih puntov.

Evropo v tistem asu zadenejo e druge katastrofe: obdobje kuge, lakote

v mestih se e krepi meanski razred, nastajajo prve manufakture s slabitvijo fevdalcev prihaja do krepitve centralne oblasti: nastaja drava z mono administracijo in enotno vojsko ( obdobje nastajanja absolutnih monarhij (v 15. stol) te drave zanejo razmiljati o ekspanziji v svet (eden od poglavitnih razlogov za preboj kapitalizma) zadostna finanna sredstva, poznajo e smodnik ( mone oceanske flote

prednjaita panija in Portugalska pomembna je elja iriti kranstvo v svet

odkritje celotne Srednje in June Amerike, Afrike, Indije ( v 15. stol. odkritje 3 novih kontinentov; razvijanje zelo ivahne zunanje trgovine v 16. stol. v ekspanzijo krene tudi Nizozemska (Antili, Indonezija)

zaradi izjemno ivahne zunanje trgovine preide v Evropi do razcveta industrije in kmetijstva pojavijo se preseki na podlagi surovin iz novih deel ( preboj kapitalistinega naina proizvodnje (specializacija proizvodnega procesa)

nizozemska

vrhunec v 16. stol. prva meanska revolucija nasploh

bori se za neodvisnost od panije

prva ekonomska sila sveta

anglija

v 17. stol. pridejo do Indije in iz nje naredijo ogromen trg v 18. stol. pride do 1. industrijske revolucije, ki jo pogojuje predvsem parni stroj in premog; razcvet tekstilne industrije

svetovni kapitalistini sistem

ko se Evropa srea z ostalimi kontinenti, svet postane poenoten, ni ve posameznih MS 2 strani:

Evropa: prestolnica, metropola sveta; dominantna

vsi ostali kontinenti: periferija, obrobje; J Amerika, deli Azije, Afrika; podrejena

Evropa (VB) kasneje pride tudi na Severno Ameriko, ki tako postane le civilizacijski podaljek Evrope nadrejenost se z ZDA e bolj potencira

univerzalna MS

doseek kapitalizma Zakaj gre v ekspanzijo prav Evropa? Samozadostnost Kitajske, izrpanost Otomanskega imperija, pritisk azijskih ljudstev na Evropo

z nastankom centraliziranih drav e lahko govorimo o MO, saj imamo ve drav, ki stopajo v medsebojne odnose in vzporedno bivajo vendar ti odnosi e niso optimalni, saj te drave e niso popolnoma suverene (suverenost se dejansko zane ele 24. oktobra 1648 z Vestfalskim mirom, ko zanemo govoriti o sodobnih MO)vestfalski mir

1. ozadje

31. oktobra 1517 Martin Luter na vrata cerkve pribije svoje teze in s tem sproi vpeljavo protestantizma, reformacije (napad na hierarhijo katolike cerkve) v Nemiji so knezi zaeli mnoino sprejemati novo vero, ki odreka legitimnost papeu in zanika posrednitvo cerkve med ljudmi in bogom leta 1530 deelski knezi izpovejo svojo novo vero papeu (Ausburka veroizpoved). Takrat nova vera dejansko zaivi.

pape 1529 izda odlok iz Speyerja, s katerim zahteva pokornost katoliki cerkvi del Nemije ohranja katolicizem, del pa sprejme novo vero 1555: augsburki verski mir: od kogar oblast, tega vera podloniki so se morali podrediti veri svojega gospodarja. Trenja se vse bolj zaostrujejo. tudi velike drave so razcepljene na 2 veliki religiji. Vse bolj stopajo v medsebojne odnose na podlagi religije = konfesionalna zunanja politika (vodenje zunanje politike na podlagi vere)

1816 pride do 30- letne vojne, ki izbruhne na ekem, boji pa potekajo predvsem na ozemlju dananje Nemije

2. kongres

2 MIROVNI POGODBI: mirovna pogodba v Mnstru:

svetorimski cesar (panija) sklene mir s Francijo in Nizozemsko

Francija dobi Alzacijo

Nizozemski je priznana neodvisnost.

mirovna konferenca v Osnabrcku

panija sklene mir s vedsko: vedska dobi dele severne Nemije3. pomen vestfalske pogodbe

konana je 30-letna vojna

sodelovale so tudi druge drave , ki so med sabo sklenile celo vrsto razlinih sporazumov ( bolj kompleksni mednarodni odnosi

s tem so prvi posredno priznale obstoj MS drave se med seboj sporazumno poveejo drave imajo neke skupne interese, ki jih nameravajo reiti na skupen nain doloene so ozemeljske meje v Evropi:

meje se natanno doloijo.

drave jih sprejmejo in priznajo ( legitimnost.

drave dobijo suverenost (vrhovnost, neodvisnost): vladarji drav postanejo neodvisni od papea in svetorimskega cesarja vladarji postanejo nosilci vseh dejanj drave nizozemska dobi formalno neodvisnost konec 17. stoletja se temu sistemu drav (Anglija, Francija, panija, Avstrija, Danska in nizozemska) pridrui Rusija s Petrom Velikim drave prenehajo voditi konfesionalne zunanje politike ( prosvetna zunanja politikapoloaj majhnih drav v sistemu ravnoteja moi

njihovi interesi so podrejeni interesom velikih sil njihova neodvisnost je zaitena4. 1648 1789

dinamini sistem ravnoteja moi ni institucionaliziran, utemeljen je z interesi drav drave zanejo medsebojno interaktirati v smislu ravnoteja moi e neka drava zane pridobivati na moi, zanejo njene sosede tvoriti koalicijo, zaveznitvo proti njej drave niso hotele dopustiti, da bi katera koli od njih postala preve mona gre za neformalno povezovanje med dravami 1713: Utrechtski mir neformalni sistem ravnoteja dobi neko formalizacijo panska posestva razdelijo med Burbone in Habsburane Francija in panija se ne smeta zdruiti pojavijo se zametki MP (dolnosti in pravice drav)

francoska revolucija in vplivi na MEDNARODNO SKUPNOST1. francoska revolucija

Jefferson je bil v letih 1785-89 ameriki odposlanec v Parizu.

prvi dravni sekretar (zunanji minister): od 1789 do 1793 vodi State Department

ameriki podpredsednik od 1797 do 1801

3. ameriki predsednik od 1801 do 1809

Vlada Louis XVI.

povod za revolucijo

francoske dravne finance so zale v teave, zato vladar poklie vicarskega bankirja Necherja kralj po 175. letih sklie generalne stanove: 1. stan: plemstvo

2. stan: duhovina (cerkev)

3. stan: meani, kmetje (najveji stan)

kraljev namen je bil 3. stanu naloiti nove dajatve, da bi napolnil blagajno. Vendar 3. stan ni bil pripravljen na nove dajatve in je ugotovil, da sta prva dva stanova parazitska.

3. stan se upre, zato jih kralj razpustizaetek francoske revolucije

14. julij 1789: zavzetje Bastilje

kralju vzamejo kraljevske privilegije in ga poniajo v dravljana bistvo francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo monarh ni ve suveren. Suverenost se prenese na ljudstvo oziroma na njegove predstavnike v konventu.

pride do jakobinske diktature

2. mednarodni aspekti francoske revolucije

francoska revolucija je bistveno spremenila evropske MO, ker je zopet vnesla faktor ideologije.

22. maja 1790 francoska ustavodajna skupina sprejme deklaracijo, da Francija ne bo la v nobeno vojno za pridobitev ozemlja.

je tudi proti tajni diplomaciji (ljudstvo mora vedeti za dogovore) zunanja politika naj bo vodena na podlagi pravinosti in miru (( enakost dravljanov ( naelo splonega miru in pravinosti), kar vznemiri druge vladarje Francija ne bo mirna, dokler ne bo cela Evropa v ognju, ker se morajo tudi ostala ljudstva reiti represije francosko ljudstvo naj bo prijatelj vseh ostalih ljudstev in sovranik vseh vlad sprejme predlog, da sme samo ustavodajna skupina sklepati mir, mednarodne pogodbe in napovedovati vojne. V njeni pristojnosti je tudi nadzor nad diplomatsko dejavnostjo ostala Evropa se zbere leta 1790 v Haagu na Nizozemskem (Nizozemska se ne enai s Francijo, kljub temu da so e imeli meansko revolucijo) snujejo narte, kako utiati francosko revolucijo leta 1793 Anglija, Prusija in Avstrija napadejo Francijo Francija doivi poraz. Da bi zaitila svoje ideje, vpoklie v vojsko vse moke od 22 do 36 let ( vojaka obveznost Francozi so se mnoino odzvali vpoklicu in so zbrali ogromno vojsko, ki je bila enakovredna sovranikovim silam v vojskah sovranih sil se bojujejo najemniki, ki za vojno niso preve motivirani 1. koalicija: Avstrija, Prusija, Nizozemska, panija

2. koalicija: Anglija, Avstrija, Rusija

3. znailnosti, ki se pojavljajo v revolucionarnih obdobjih (1792-95) neomejeni cilji:

do francoske revolucije so se drave borile za omejene cilje: doloena ozemlja, zruitev nekega vladarja, ravnoteje moi

neomejeni cilji: ruenje vseh reimov v Evropi, ljudstvo naj povsod uveljavi vrednote francoske revolucije

neomejena sredstva:

Francija podredi svojemu cilju vsa sredstva, materialna in loveka ko nastopi Napoleon, so ta revolucionarna naela e potisnjena ob stran zunanja politika, ki krepi dravo: dravni, vojaki cilji Evropa se po porazu avstrijske in pruske vojske zane Napoleona bati Prusija prepove najemniko vojsko in vpoklie svoje dravljane Napoleon izgubi proti Rusiji

1813 pri Leipzigu: prusko avstrijska vojska premaga Napoleona in ga polje na Elbo Napoleon je dokonno poraen 1815 pri Waterlooju. Poljejo ga na SV. Heleno, kjer 1821 umre ( konec francoskih idej podobno se je zgodilo 7. novembra 1917 v oktobrski revoluciji: neomejena sredstva, neomejeni cilji oblast mora prevzeti proletariat, ki mora osvoboditi tudi druga zatirana ljudstva januar 1979: iranska Islamska revolucija

Atola Homeini: zruitev vseh sekularnih, nereligioznih (islamskih) reimov na Blinjem Vzhodu, Arabiji in S Afriki reimi, ki niso temeljili na veri, naj bi padli. Vzpostavila naj bi se teokracija to prisili Irak, da leta 1980 prvi napade Iran. Irak podprejo vse bogate arabske drave in tudi zahodkoncert evropskih velikih sil

Od 1814/15 do 1914 ( obdobje stoletnega miruKer gre za usklajenost evropskih velikih sil, reemo obdobju 1814-1914 tudi koncert velikih sil.

1. dunajski kongres

september 1814 junij 1815 na Dunaju: zbor dravnikov dravniki ali zunanji ministri najpomembnejih evropskih drav:

Avstrija: von Metternich (zunanji minister)

Prusija: von Hardenberg (knez)

Rusija: Aleksander I. (car)

Francija: Talleyrand (zunanji minister)

VB: Castlereagh (zunanji minister)

kljuno vpraanje: Kako urediti Evropo, odnose po porazu Napoleona?

vica dobi nevtralni statussveta aliansa

Avstrija, Prusija, Rusija, Francija, VB

cilj: zatreti vsakrni poskus revolucije v Evropi

po francoski revoluciji pride do velikih vojn, zato sklenejo, da se mir v Evropi zagotovi s prepreitvijo kakrnega koli revolucionarnega preobrata etverna aliansa (brez Francije): njen cilj je brzdanje FrancijeSistem kongresov svete alianse

1814 v Aachnu (Nemija), 1820 v Troppau (dananja eka), 1821 v Ljubljani, 1822 v Veroni (dananja Italija)

na teh kongresih je skuala sveta aliansa prepreevati revolucionarne tenje in se sreevati predlaga jih britanski zunanji minister, vendar se sam udelei le prvega kongresa britanski kabinet je proti udelebi zunanjega ministra na kongresu. Meni namre, da je sveta aliansa e premoen subjekt na celini, ki bi utegnil zruiti ravnoteje moi.

naela britanske politike: Henrik VIII. (1509-47) zane voditi politiko, usmerjeno ohranitev ravnoteja moi v Evropi. VB nastopa v vlogi uravnoteevalca (e danes).

na 3 ostalih kongresih vladarji razpravljajo o 3 revolucionarnih vrenjih: v Piemontu, Neaplju in paniji in zatrejo vse revolucije leta 1823 postavijo rodbino Burbonov na panski prestol in s tem zaduijo revolucijo v paniji2. koncert velikih sil (1814 - 1914)sveta aliansa

prvi del koncerta najbolj institucionaliziran, formalen del koncerta nato nastopi obdobje, ko ni nobenega sestanka, vendar drave uspejo ohraniti mirkrimska vojna (1853 56) drugi del koncerta najveja vojna v tem obdobju Rusija eli priti do toplega morja (Bospor, Dardanele), kar vznemiri Turijo v boju proti Rusiji Turiji pomagajo VB, Francija, Piemont in Sardinija Rusija si ne upa ve pribliati oinamparika konferenca (po vojni leta 1856) sklie jo cesar Napoleon III.

sestanejo se pomembne evropske drave. Uredijo medsebojne odnose in odvrnejo Rusijo od oin.

od leta 1853 sveta aliansa formalno ne obstaja ve (od 1822 do 1853 sveta aliansa zamre) v tem obdobju koncert e izgublja sapo in slabi, kar nam nakazujejo 3 vojne:

1859 med Avstrijo in Francijo: Napoleon III. porazi Avstrijo ( nastane Kraljevina Italija

1866 vojna med Avstrijo in Prusijo za hegemonijo nad nemko zdruitvijo: Prusija porazi Avstrijo, pomaga ji Italija, za kar dobi Beneijo

1870 vojna med Prusijo in Francijo: Prusija porazi Francijo ( Nemija se zdrui 1871 v Versaillesu koncert evropskih sil ni ve tako moanberlinski kongres 1878

kako razreiti pomembne evropske krize?

kriza na Balkanu:

1876/77 pride do turko- ruske vojne: Rusija zmaga in ustanovi Veliko Bolgarijo( Rusija se priblia toplemu morju in s tem vzbudi alarm v AO in VB Otto von Bismarck sklie Berlinski kongres (kongres evropskih velikih sil e vedno deluje).

Veliko Bolgarijo razpustijo in s tem Rusijo znova odenejo stran od toplih morij Srbija, Kraljevina rna Gora in Romunija dobijo dravnost

sistemi zaveznitev

po Berlinskem kongresu se drave ne sreujejo ve, evropski koncert se izgubi zamenjevati ga zanejo sistemi zaveznitev, po letu 1878 oblikujejo se razlini bloki:

1879 nastane nemko-avstroogrska koalicija ( prvo zaveznitvo, ki utegne biti nevarno evropskemu miru.

1893-97 francosko- rusko zaveznitvo

ti dve zaveznitvi nista ve znali najti skupnih tok v Nemiji se oblikuje neka sila, ki hoe spremeniti evropske razmere ( zaetek zaostritev, antagonizma, ki se rezultira v 1. sv. vojni ( krvavi konec koncerta3. razlogi za delovanje koncerta (morgenthau)

v Evropi je obstajala zelo mona humanistina misel evropske sile so svojo energijo odlivale v druge dele sveta: kolonialna odkritja

1884/85 Berlinska konferenca: razdelitev Afrike

1963: prvi sklep Afrike konference je, da se meje ne smejo spreminjati

Evropa je v asu koncerta premogla briljantne diplomate in politike, ki so znali ohranjati mir ( poglavitni razlog za stoletni mir4. evropocentrizem

ob koncu 19. stol. in v zaetku 20. stol. pride do pomembnih dogodkov v smislu evropocentrizma Etiopija premaga Italijo v bitki pri Adovi: prvi afrika drava premaga kapitalistino evropsko silo leta 1904/05 neevropska kapitalistina sila premaga evropsko kapitalistino silo ( Japonska premaga Rusijodrutvo narodov

ustanovni akt DN spada med akte Versajske mirovne pogodbe predhodnik OZN prvi poskus v zgodovini MO, da bi se zagotovil sistem kolektivne varnosti kolektivna varnost: e doloena drava uporabi agresijo na drugo dravo, bodo vse ostale lanice MS stopile skupaj in napadle dravo, ki je prva uporabila silo 1. sv. vojna se kona z zmago antante proti ostalim silam po 1. sv. vojni se drave prvi zavejo, da je treba svet zaititi pred ponovno destrukcijo

neenakopravna, neuniverzalna organizacija; pomanjkanje prave politine volje

1. parika mirovna konferenca

1919-20: Francija, VB, ZDA in Italija

vzpostavijo nov sistem in sprejmejo mirovne pogodbe z dravami poraenkamiversajska mirovna pogodba (28. junij 1919) sklenjena z Nemijo

ukrepi proti Nemiji:

izgubi vse svoje kolonije.

vrniti mora Franciji Alzacijo in Loreno, Poljski Zgornjo lezijo,

prepovedan je generaltab, najve 100.000 vojakov, brez letal, ladij, tankov finanne odkodnine

saintgermainska mirovna pogodba (10. september 1919) sklenjena z Avstrijo

neullyjska mirovna pogodba (27. november 1919) sklenjena z Bolgarijo

trianonska mirovna pogodba (4. junij 1920) sklenjena z Madarsko

sevreska mirovna pogodba (10. avgust 1920) sklenjena s Turijo

ni dokonno obveljala2. pakt drutva narodov

aprila 1919 so drave zmagovalke sprejele pakt DN e med 1. sv. vojno je Wilson izdal svojih 14 tok in predlagal ustanovitev neke mednarodne organizacije prvi v zgodovini naj bi se vzpostavil tak sistem kolektivne varnosti sede DN je v enevi v vici vse drave, ki so obstajale po prvi svetovni vojni, naj bi bile lanice te organizacije. V veljavo stopi januarja 1920.3. temeljni elementi dRUTVA NARODOV prvi poskus vzpostavitve sistema kolektivne varnosti (ki je spodletel) prvi v zgodovini je omejena pravica do vojne:

pravica do vojne ni ve absolutna, a vojna ni absolutno prepovedana DN zapove, da morajo drave ob vsakrnem sporu obvezno poskuati reiti ta spor po mirni poti ta omejitev pomeni, da v primeru izjalovitve mirovnih mehanizmov, drave lahko gredo v vojno prepoved vojne pride ele z nastopom OZN, leta 1945 sankcije proti dravi agresorki: 16. len

ekonomske sankcije

avtomatske, istoasne, celovite sankcije

fakultativne sankcije

4. Vzroki za neuspeh DRUTVA NARODOVV letih do 2. sv. vojne je DN od 37 mednarodnih konfliktov obravnavalo le 17 konfliktov, bolj ali manj uspeno pa je reilo le 6 konfliktov.

Vzroki za neuspeh

med dravami zmagovalkami ni obstajal konsenz o delovanju organizacije. Obstajali sta dve skupini drav:

eno skupino vodi Francija (najveja zmagovalka 1. sv. vojne), pridruile so se ji manj pomembne drave: ustanovitev monega, uinkovitega DN, pakt DN je bil vkljuen v vse mirovne pogodbe prevlada pa britanska koncepcija (VB + skandinavske drave, vica, Nizozemska): v francoskem sistemu vidijo gronjo ravnoteja moi. DN naj bo razpravljalski kroek, shajalie politikov, ki bi razpravljali o tem, kaj storiti ob konfliktih ( ibka DN, notranje nepopolna; stvari so ostale nedoreene. Odloitve DN niso bile obvezujoe, sprejete so bile le soglasno.

nerazdelanost sistema, sankcij

za ohranitev miru morajo v organizaciji sodelovati vse drave, kar se v DN ni zgodilo.

ZDA niso vstopile v DN, eprav je bil idejni oe DN ameriki predsednik Wilson. V Ameriki prevladuje izolacionizem.

Nemija je v DN vstopila ele leta 1926. Ko Hitler leta 1933 stopi na oblast, Nemija izstopi iz DN.

Japonska izstopi leta 1933, ko jo DN obsodi zaradi napada na Mandurijo.

SZ sprejmejo v DN ele leta 1934, vendar 1939 izvede agresijo na Finsko, zato jo iz zveze izkljuijo.

Organizacija DN ni univerzalna!

pristojnosti niso bile tono razdeljene: ni jasno, kdo je pristojen za ohranitev miru. organa DN: svet DN in skupina DNbriand kellogov pakt (1928)Francija in ZDA skleneta ta dogovor na Pariki konferenci (1928). Sporazumeta se, da v zunanji politiki ne bosta ve uporabljali vojne (odpoved pravici do vojne prvi!). Dogovorili sta se, da bosta spore reevali le po mirni poti in z mirnimi sredstvi.

SLABOSTI: ne pozna sankcij zoper kritelje naela e pakt kri ena drava, preneha obveznost tudi drugim dravam

PARIKA KONFERENCA: vseh 9 sodelujoih drav se odpove pravici do vojne kasneje se jim pridrui e 56 drav (= 65 drav)

organizacija zdruenih narodov

e na zaetku 2. sv. vojne se pojavijo ideje, da je treba vzpostaviti novo mednarodno organizacijo, ki bo skrbela za mednarodni mir in varnost (to je tudi temeljni cilj OZN).

OZN nastane kot zaveznika organizacija.

e ena predpostavka: OZN lahko vzpostavlja svetovni mir, s tem da glavne zaveznice e naprej ravnajo kot zaveznice in so slone (zato imajo stalno lanstvo v VS). Predpostavlja se njihova skupna odgovornost in soglasje, ki bi bilo formalizirano (v VS), a ta predpostavka se ni uresniila; nastane nov mednarodni sistem, bipolarna struktura MS, stalna uporaba veta.

Po eni strani se veliko priakovanje, da bo po koncu bipolarne strukture napoila zlata doba ni uresniilo, po drugi strani pa je OZN tudi v pogojih blokovske delitve sveta delovala (eprav okrnjena).

Delna blokada je ohromila uinkovitost OZN, a ob vseh konfliktih vseeno ni prilo do totalne vojne, kar je tudi prispevek OZN.

V nekaterih situacijah je OZN nala pot, da tudi ob blokadah njeno delo ni bilo ogroeno (npr. Korejska vojna, Sueka kriza 1956).

Po padcu berlinskega zidu se pojavi priakovanje, da bo delovanje OZN laje in bolj uinkovito, a to se ne zgodi.

Zakaj? OZN doivi v svojem razvoju veliko birokratizacijo. V tem novem multipolarnem sistemu z eno veliko silo je potreba po slonem delovanju OZN manja, kot je kazalo, da bo; in ZDA so kar naprej v skunjavi, da lahko delujejo same.

ZN e vedno iejo svojo vlogo; OZN pa je e vedno glavna organizacija, ki skrbi za mednarodni mir in varnost.

OZN je v 50. letih razvila veliko podroje mednarodnega sodelovanja (preventivno prepreevanje mednarodnih konfliktov).

velika vloga OZN pri dekolonizaciji, uveljavljanju lovekovih pravic svet se je v letih delovanja OZN v temeljih spremenil

reprezentativnost OZN je resen problem ( razprave o reformi VS in OZN1. nastanek ozn

atlantska listina (14. avgust 1941) VB in ZDA izrazita neko priakovanje, da se bodo vsi svetovni narodi in drave odpovedali uporabi sile obveznost vsake drave, da uporabi vse razpololjive vojake in ekonomske vire zoper sovranika, in obveznost, da ne bodo sklenile separatnega miru z njim 1.1.1942: prvi je omenjena Declaration of UN (atlantska izjava) zaveznika koalicija se je formalno imenovala United nations; izglasovanje ustanovne listine na 1. konferenci OZNmoskovska deklaracija

tudi Deklaracija tirih sil (1943) ZDA, VB, SZ in Francija izrazijo eljo po ustanovitvi organizacije, ki bi po vojni prepreevala uporabo sileteheranska konferenca velikih treh (november 1943) doloa potek vojakih dejavnosti Roosevelt, Churchill, Stalin

hkrati tudi na amerikih in britanskih univerzah poteka akademska priprava in dejavnostkonferenci v dumbarton oaksu

doloata privilegiran poloaj velikih sil v VS sovjeti se noejo sestati skupaj s Kitajci, zato 2 loeni konferenci diplomati se dogovorijo o dobrnem delu OZN, razen o najpomembnejem nainu odloanja, predvsem v VS. Dogovorijo se o naelih, ciljih, organih

1. konferenca:

od avgusta do septembra 1944

ZDA, VB, SZ

2. konferenca:

od septembra do oktobra 1944

ZDA, VB, Republika Kitajska

konferenca na jalti (februar 1945) dogovor o nainu odloanja v VS, tudi o poljskem vpraanju

velike sile so sebi pustile privilegiran poloaj (prvi med enakimi)

konferenca v san franciscu (od aprila do junija 1945) nastanek OZN!

zberejo se vse drave, ki so Nemiji napovedale vojno stanje (50) dokonno oblikujejo vse finese za OZN 26. junij 1945: podpis ustanovne listine (UN Charter)

podpie jo 50 drav, pustijo 1 prosto mesto za Poljsko (ker ni jasno, kdo jo zastopa)

24. oktober 1945: UN Charter stopi v veljavo

na ta dan je UN Charter dobil zadostno tevilo ratifikacij: 5 stalnih lanic + veina ostalih lanic

poleg SZ sta ustanovni lanici postali tudi Belorusija in Ukrajina2. vsebina ustanovne listine

18 pomembnih poglavij: 1. poglavje: cilji in naela (najpomembneji del listine)1. len: CILJI1. Varovanje mednarodnega miru in varnosti s kolektivnimi ukrepi (uveljaviti eli kolektivno varnost preventivna varnost) in miroljubno reevanje sporov.

2. Razvijanje prijateljskih odnosov med narodi na temelju enakopravnosti narodov in samoodlobe (OZN se tega loti ire kot DN deluje preventivno).

3. Spodbujanje mednarodnega ekonomskega, kulturnega in socialnega sodelovanja (na podlagi tega bo teje prihajalo do konfliktov).

2. len: NAELA1. Suverena enakost drav: drave so si ne glede na velikost popolnoma enake v smislu suverenosti.

2. Vse drave lanice OZN morajo v dobri veri spotovati doloila in obveznosti ustanovne listine.

3. Drave so dolne spore reevati na miroljuben nain.

4. Vse drave lanice se morajo vzdrati gronje s silo ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti in politini neodvisnosti katere koli druge drave (ne-lanice). ( prepoved vojne, uporabe sile (drave nimajo ve pravice uporabiti silo). Uporaba sile je dovoljena le v primeru samoobrambe (pravica naroda do samoobrambe) in do neke mere v osvobodilnih gibanjih.

5. Vse drave lanice morajo pomagati OZN pri njenih akcijah in se vzdrati dajanja pomoi dravam, proti katerim so usmerjene sankcije OZN.

6. Ta naela ne veljajo le za drave lanice, ampak tudi za drave ne-lanice.

7. OZN se ne sme vmeavati v notranje zadeve drav lanic, vendar to v niemer ne omejuje pristojnosti VS. velja le do trenutka, ko so krene lovekove pravice (to je prineslo obiajno MP) oziroma ogroenosti lovekih ivljenj.

Pomanjkljivost: Kaj storiti, e prepoved vojne kri velika sila? Kaj storiti, e je v nek spor vmeana katera od velikih sil? ( nepopoln sistem kolektivne varnosti (privilegiran status velikih sil).

2. poglavje: LANSTVO lanice OZN so izkljuno drave

4. len: lanice OZN so lahko miroljubne drave, ki morajo sprejemati obveznosti ustanovne listine; organizacija mora sama presoditi, e je drava dejansko sposobna uresnievati te obveznosti.

drava mora ob vstopu podati pisno izjavo o sprejetju ustanovne listine nove lane sprejema GS, a na priporoilo VS 6. len: lana OZN, ki kri pravila ustanovne listine, lahko VS izkljui iz OZN danes teje v OZN 185 lanov

3. poglavje: ORGANI7. len: najpomembneji organ OZN je Varnostni svet 15 lanic drugi organ je Generalna skupina, v katerem sodelujejo vse lanice

tretji organ je ECOSOC Ekonomski in socialni svet, ki teje 54 lanov

Skrbniki svet

Mednarodno sodie (International Court of Justice): samo drave lahko vloijo spor pred to sodie, ki teje 15 lanov

Sekretariat: generalni sekretar s svojim osebjem

ti organi tvorijo centralni sistem OZN

specializirane agencije:

niso organi OZN

spadajo pod ekonomski in socialni svet

WHO, ILO, UNESCO, WTO

te agencije so pri svojem delovanju neodvisne, a morajo oddajati poroila v ECOSOC agencije imajo svoje lastno lanstvo, organe in proraun (denarno finanno niso odvisne od centralnega sistema)

fondi in programi:

skupni GS in EcoSoc

UNICEF, UNHCR, UNCTAD

manj avtonomni, nimajo lastnih financ, odvisni so od donacij

IAEA: mednarodna agencija za atomsko energijo

Spada pod GS

mirovne operacije:

spadajo pod VS, to so ad hoc situacije (vsako posebej ustanovi VS) modre elade

4 tradicionalna pravila: soglasje vseh sprtih strani, modre elade so nepristranske, oboroitev z lahkim orojem, uporaba le v samoobrambi

4. poglavje: generalna skupina Ozn GS ima trojno naravo:

1. splona narava: 10. len pravi, da se GS lahko ukvarja z vsemi zadevami, o katerih govori ustanovna listina in daje zanje priporoila vsem ostalim organom (izjema 12. len; vsi ti organi morajo GS dajati letna poroila o svojem delovanju)

2. subsidiarna narava: e se z neko zadevo ne ukvarja noben drug organ, potem se z njim ukvarja GS

3. konkurirajoa narava: GS se lahko ukvarja z vsemi zadevami, s katerimi se ukvarjajo tudi drugi organi, in tem organom izda priporoilo

zasedanje GS:

plenarne seje (plenumi)

vsako leto se v septembru sreajo voditelji drav na rednih zasedanjih

izredna zasedanja sklicuje generalni sekretar, e jih zahteva VS ali veina lanov OZN

nujna izredna zasedanja: lahko se jih sklie s proceduralno odloitvijo VS

GS velja za najbolj demokratien organ OZN: vsaka drava lanica ima besedo in pravico priti na govorniki oder (skozi govorniki oder se izraa svetovno javno mnenje) GS daje priporoila z dvema namenoma: razvijanje mednarodnega sodelovanja

spodbujanje mednarodnega ekonomskega, socialnega, kulturnega in izobraevalnega sodelovanja GS je tisti organ, ki potrjuje pogodbe med OZN in specializiranimi agencijami GS je vrhovni organ OZN v smislu finannih in ekonomskih zadev (potrjuje proraun OZN).

GS je vrhovni organ OZN tudi glede skrbnikega sistema in nesamoupravnih ozemelj18. len: nain odloanja v GS 2/3 veina vseh drav, ki so prisotne in glasujejo: sprejemanje novih lanov OZN, suspenz lanov OZN, izkljuitev lanov OZN, izvolitev novih nestalnih lanic VS, priporoila glede mednarodnega miru in varnosti, finanne zadeve

o vseh ostalih vpraanjih se odloa z navadno veino lanic, ki so prisotne in glasujejo

5. poglavje: varnostni svet

najpomembneji organ OZN

velike sile so si uspele pridobiti privilegiran poloaj in lahko vplivajo na dejanja OZN23. len: SESTAVA VS 5 stalnih lanic: ZDA, VB, Francija, SZ, R Kitajska

10 nestalnih lanic, ki jih izvoli GS za dobo 2 let po 2 kriterijih: prispevek lana k mednarodnemu miru in varnosti, pravina geografska porazdelitev.24. len: lanice OZN so VS zaupale prvenstveno nalogo za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.

12. len 4. poglavja odpravlja vsakrno dvoumnost glede miru in varnosti. e se VS zane ukvarjati z nekim konkretnim problemom, potem mu GS ne sme dajati nikakrnih priporoil, razen e to od nje zahteva. Izjema od tega pravila: resolucija Uniting for peace (1950)25. len: sklepe, ukrepe VS morajo sprejemati in izvajati vse lanice OZN.27. len: GLASOVANJE V VS: sprejeli na Jalti

1. vsak lan VS ima en glas

2. proceduralne odloitve: tiste, ki jih je potrebno sprejeti, da bi VS sploh deloval. Npr.: sprejem ali sprememba poslovnika, izvolitev predsednika VS, doloitev kraja sestanka, odloitev o dnevnem redu Sprejete so, kadar za njih glasuje 9 katerih koli lanov VS.

3. meritorne odloitve: te odloitve so sprejete, kadar za njih glasuje 9 lanov VS, med temi pa mora biti vseh 5 stalnih lanic VS28. len: delovanje VS mora biti organizirano na tak nain, da se lahko sestane v vsakem trenutku. Zato so lani VS dolni imeti svoje predstavnike navzoe 24 ur. Lokacija ni tono doloena.

31. len: na sestankih VS lahko sodeluje tudi drava, ki ni lanica VS, a le takrat, kadar odloitve VS bistveno prizadenejo njen interes (ne morejo glasovati, lahko pa se prijavijo k razpravi).

6. poglavje: miroNO reevanje sporov

33. len: stranki v sporu, ki bi v nadaljevanju lahko ogroali mednarodni mir in varnost, sta dolni spor reevati z miroljubnimi sredstvi: s pogajanji, posredovanjem, arbitrao, spravo, anketo, predanjem spora regionalni organizaciji

34. len: VS lahko zasleduje, sledi vsak spor in situacijo, ki bi lahko privedla do spora, da bi ugotovili, e lahko ta spor ogrozi mednarodni mir in varnost.

36.len: VS lahko v kateri koli fazi tega spora priporoi ustrezne ukrepe za miroljubno reitev spora obema dravama.

37. len: e stranki v sporu tega spora ne moreta reiti, potem ga predata neposredno VS, ki potem sprejme obvezujoe odloitve.

7. poglavje: akcija v primeru ogroanja miru, kritve miru in agresivnih dejanj

39. len: VS doloa oziroma opredeli, kdaj obstaja kritev miru ali dejanje agresije. VS ugotovi, da obstaja gronja mednarodnemu miru in varnosti. Te tri kategorije niso objektivne kategorije ( VS ima diskrecijsko pravico o ugotavljanju tega. Vs doloa tudi nadaljnje ukrepe: imenuje dravo, ki pomeni vrilca te gronje.

41. len: proti dravam, ki ogroajo mednarodni mir in varnost, se lahko uvedejo neoboroene sankcije: ekonomske sankcije, pretrganje diplomatskih stikov, trgovinskih, telegrafskih, telekomunikacijskih odnosov = embargo.

42. len: e se ukrepi iz lena 41 izkaejo za nezadostne, potem OZN lahko uporabi sv