www.bohinj.si/alpskocvetje

vodnik

Gradimo prihodnost za ljudi in naravo

Mednarodni festival alpskega cvetja

International Wild Flower Festival

MEdnARodni FESTivAL ALPSkEGA CvETJABohinj leži v osrčju Julijskih Alp. Največja znamenitost je Bohinjsko jezero obdano z vencem gora. Več kot dve tretjini Bohinja pokriva Triglavski narodni park.

V Bohinju se zavedamo izrednega pomena varovanja in ohranjanja okolja. Ponosni na svojo naravno in kulturno dediščino si želimo razvijati turizem, ki bo ob trajnostni naravnanosti tudi ekonomsko učinkovit.

Pred nekaj leti smo prisluhnili ideji dolgoletnega obiskovalca Bohinja in naravovarstvenika g. Iana Mitchella o organizaciji mednarodnega festivala alpskega cvetja, katerega glavni cilji so:• promocija in spoznanje o pomembnosti naravne in kulturne dediščine Bohinja ter njegovega širšega območja;• predstavitev pomena pravilnega upravljanja območja po načelih trajnostnega razvoja, ki se kaže v hkratnem varovanju bogate biodiverzitete naravnega okolja ter izboljšanju kulturnega in ekonomskega stanja prebivalcev;• praktična ponazoritev, kako sta lahko eko-turizem in alpsko kmetijstvo ključna elementa dolgoročne ekonomske perspektive območja in hkrati model možnosti razvoja za druga gorska območja Slovenije;• razvoj turistične ponudbe v izven-sezonskem času

Mednarodni festival alpskega cvetja je sestavljen iz treh glavnih delov: • Cvetje v umetnosti predstavlja kulturni del festivala: glasbeni kon- certi, likovne in fotografske razstave, likovne delavnice, obujanje starih običajev – petje na vasi. • Uporabnost cvetja v vsakdanjem življenju (v kuhinji, ročnih delih..) je predstavljena v delu z naslovom Cvetje doma. • V strokovnem delu festivala z naslovom Cvetje v znanosti pa se zvrstijo različni seminarji oziroma posveti na temo trajnostnega razvoja.

Obiskovalcem so poleg tega na voljo vsakodnevni vodeni izleti, fotografske delavnice, delavnice za otroke in podobno. Več o tem si lahko preberete v tej knjižici in posebni vloženki z aktualnim programom.

Pridite in ostanite v cvetju!Organizator Mednarodnega festivala alpskega cvetja BohinjTurizem (LTO) BohinjKlemen Langus, direktor

Spoštovani!Bohinj je po svoji naravi izjemno območje, v katerem se prepleta paleta različnih danosti, ki obkrožajo nas občane in pa tudi obiskovalce. To nas velikokrat

opozarjajo predvsem tisti, ki se pogosto ali pa manj pogosto vračajo v naš kraj in ki dejansko vidijo v tem okolju tisto, kar mi sami velikokrat spregledamo. Zelo smo veseli, da je častno pokroviteljstvo prevzel predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk.Moja želja je, da naj festival izzveni tudi kot opozorilo, da se moramo v naravnem okolju vesti temu primerno in ne posegati z nerazumnimi posegi v danost, ki nam je bila zaupana.

Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Častni pokrovitelj 3. mednarodnega festivala alpskega cvetjadr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije

Generalni pokrovitelj mednarodnega festivala alpskega cvetja, Občina Bohinj

Mednarodnemu festivalu alpskega cvetja na potV mislih stojim na vrhu Triglava, in v glavi se mi zavrtijo slike sveta pod Triglavom – zdi se, da se bližnji sosedje Cmir, Rjavina, Mišelj vrh, Kanajvec spuščajo v doline le zato, da se na drugi strani

spet dvignejo v višave pod drugimi imeni – Škrlatica, Špik, Debela peč, Mangart, Jalovec, Rodica in še dlje na obzorju kot vrhovi v Karavankah, Visokih Turah, Dolomitih. Moje misli dobijo krila in nadaljujejo pot čez cvetoče planine do daljnih morij in gorstev. Objame me občutek, da stojim v središču sveta, v središču vsega lepega.

Ne pozabimo - vsak vrh ima svoje vznožje in dolge doline po katerih nanje pristopamo. Pomembno je, da se odpravimo na pot ter najdemo svoj vrh in svoje najljubše cvetoče travnike!

Srečno pot po Triglavskem narodnem parku!

dr. Marija Markeš, direktorica Triglavskega narodnega parka

Klinček (Dianthus sternbergii)

Ivanjščica (Leucanthemum)

Glavinec (Centaurea sp.)

Pot nas vodi čez travnike Fužinskega polja, kjer najdemo ivanjščico (Leu-canthemum) in travniško grabljišče (Knautia arvensis), na severno stran jezera. Pri odcepu v Staro Fužino nadaljujemo pot ob jezerski obali od koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp. Pot nas vodi mimo ri-bogojnice in pod slapom Govic (ki bruha le ob močnih nalivih). V toploljub-nem gozdu na meliščih pod Pršivcem raste črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus minor), žarkasta košeničnica (Genista radiata), stern-bergov nageljček (Dianthus sternbergii) in glavinec (Centaurea sp.). Pot nadaljujemo čez ukanške suhe grbinaste travnike, kjer rastejo kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae sp.). Obiskali bomo edino močvirno področje ob jezeru, kjer se Savica izliva v jezero in kjer najdemo šaše (Carex), bekice (Luzule) in trpežno srebrenko (Lunaria rediviva). Sledi povratek do kampa Zlatorog, kjer se vkrcamo na ladjo in odpeljemo do Ribčevega Laza.

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 4 - 5 ur• Zahtevnost: lažja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

1. SEvERnA oBALA BoHinJSkEGA JEZERA

Cvet

je n

a po

ti:

Šmarnica (Convallaria majalis)

Visoki jeglič(Primula elatior)

Kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae)

Pot začnemo pri cerkvi Sv. Janeza, mimo prireditvenega prostora »Pod ska-lco«, nato pa po lovski poti, ki pelje nad glavno cesto po gozdu ob južni strani jezera, do spodnje postaje žičnice Vogel. Pot nas vodi skozi bukov gozd z bolj revno podrastjo. Tu raste trilistna vetrnica (Anemone trifolia), črni teloh (Helleborus niger), jetrnik (Hepatica nobilis), tevje (Hacque-tia epipactis) in šmarnica (Convallaria majalis). Tu najdemo tudi več hu-dournikov, posebej zanimiv je zadnji, predno se spustimo do spodnje post-aje žičnice Vogel, kjer najdemo dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) in dvobarvni planinšček (Homogyne discolor). Sprehod nadaljujemo do hotela Zlatorog, kjer nas čaka aperitiv. Po postanku nadaljujemo pot proti slapu Savica. Ustavimo se na travniku, bogatem z redkimi rastlinami – nekatere od njih najdemo samo tu, npr. sibirska perunika (Iris sibirica). Po ogledu mogočnega slapa Savice, se vrnemo do kampa Zlatorog, od tam pa z ladjo do Ribčevega Laza.

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 4 – 5 ur• Zahtevnost: lažja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

2. LovSkA PoT – SLAP SAviCABOTANIČNI VODENI IZLETI

Cvet

je n

a po

ti:

Zlato jabolko (Lilium carniolicum)

Bohinjsko perunika (Iris cengialti vochinensis)

Kukavičevka ali orhideja (Orchidaceae sp.)

Naša botanična pot se začne pri mostu na Savici, do koder se pripeljemo s kombijem. Ves čas sledimo kolesarski stezi proti Stari Fužini. Na travnikih ob Savi Bohinjki lahko občudujemo travniške rastline: kukavičja lučka (Silene flos-cuculi) – z drobnimi, nageljčkom podobnimi rožnatimi cvetovi, njivsko grabljišče (Knautia arvensis), ki s svojim vilasto razraščenim stebelcem spo-minja na grabljišče in nepogrešljiva travniška ivanjščica (Leucanthemum vul-gare). Med cvetjem najdemo tudi zdravilna zelišča: navadni rman (Achillea millefolium) z belimi socvetji in rumenocvetoči pravi ranjak (Anthyllis vul-neraria). Kmalu zapustimo travnike in krenemo v svetel gozd, ki ga zaraščata leska (Corylus avellana), maklen (Acer campestre), glog (Crataegus sp.), do-brovita (Viburnum lantana), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus minor). Na skalni steni ob poti lahko občudujemo kranjsko lilijo ali zlato jabolko (Lilium carniolicum), ki ji bomo posvetili nekaj več pozornosti, najdemo pa tudi krvavodrečo krvomočnico (Geranium sanguineum). Sledi travnik porasel z orhidejami in različnimi vrstami kukavičevk (Orchidaceae sp.), na višje ležečih travnikih pa rastejo tudi brkati nageljčki ali klinčki (Di-anthus barbatus), ki so značilni za suhe alpske travnike. Pot nas vodi skozi bu-kov gozd, kjer lahko opazimo sledove rudarjenja. Ko prispemo na razgledno točko, se nam odpre prekrasen pogled na Spodnjo bohinjsko dolino, tu pa najdemo tudi našo lepo bohinjsko peruniko (Iris cengialti vochinensis), sim-bol festivala. Sledi povratek.

3. RUdniCA

Glavinec (Centaurea pannonica)

Pogačica (Trollius europaues)

Volnatoglavi osat (Cirsium eriophorum)

S kombijem se odpeljemo iz Bohinjske Bistrice proti Ravnam, od koder nadaljujemo peš ob robu travnika, kjer se ob vzpenjanju večkrat ustavimo in občudujemo travniške rastline in rastline ob robu gozda. S čudovito modro barvo nas pozdravi svečnik (Gentiana asclepiadea) in primožki (Buphthalmum salicifolium), ki se razraščajo čez travnato območje. Po dobri uri smo na prvi vzpetini Koble, kjer se nam odpre pogled na triglavsko pogorje. Na tem predelu travnika so številne travniške rastline, tako tudi ozkolistni glavinec (Centaurea pannonica) in fritschev glavinec (Centaurea scabiosa fritschii). Ob robu travnika so tudi posamezne pogačice (Trollius europauen). Ustavimo se na lepem predelu travnika, kjer pomalicamo. Nato se po drugi strani travnika vračamo na Ravne in tako spoznavamo še druge zanimive rastline. Gremo tudi skozi del gozda, kjer opazujemo podrast, mogočne smreke in jelke.

4. koBLA

• Zbirno mesto: parkirišče ob KD J. Ažman, Boh Bistrica • Čas: 4 - 5 ur• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

• Zbirno mesto: parkirišče ob KD J. Ažman, Boh Bistrica • Čas: 5 ur• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

Cvet

je n

a po

ti:

Alpski šipek (Rosa pendulina)

Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum)

Triglavski svišč (Gentiana terglouensis)

Z gondolsko žičnico se peljemo na Vogel. Pot Ski hotelu se spustimo proti Žagarjevemu grabnu, kjer vstopimo v pragozd Lopata. Od gozdnih združb tu prevladuje alpski bukov gozd, ki je floristično razmeroma reven, saj zelišč v njegovi podrasti ni mnogo in tudi niso bujna. Opazimo trilistno ve-trnico (Anemone trifolia), ciklamo (Cyclamen purpurascens), deveterolistno konopnico (Cardamine enneaphyllos), zajčji lapuh (Mycelis muralis), bledo rumenko (Galeobdolon flavidum), trpežni golšec (Mercurialis perennis), lepljivo kaduljo (Salvia glutinosa) in še mnogo drugih. V kotanjah je alpski smrekov gozd,v katerem so značilna zelišča goli lepen (Adenostyles glabra), koprivolistni jetičnik (Veronica urticifolia), tripernata špajka (Valeriana trip-teris), gozdni planinšček (Homogyne sylvestris), zeleni sršaj (Asplenium viri-de), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotium), alpski planinšček (Homogyne alpina), borovnica, brusnica in zelenkovke. Na višjih in ekstremnih rastiščih pa gozd že prehaja v združbo rušja. Med rušjem raste tudi pritlikavi brin (Juniperus sibirica), velelistna vrba (Salix appendiculata), gola vrba (Salix glabra), jerebika (Sorbus aucuparia), nešplica (Sorbus chamaemespilus), črno kosteničevje (Lonicera nigra), alpsko grozdičje (Ribes alpinum), alp-ski šipek (Rosa pendulina). Med nižjimi grmi so najznačilnejši dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum), slečnik (Rhodotamnus chamaecistus), borovnica, brusnica in dvospolna mahunica (Empetrum hermaphroditum). V dolino se vrnemo z gondolsko žičnico.

5. voGEL

Pogačica (Trollius europaues)

Alpska mastnica (Pinguicula alpina)

Arnika(Arnica montana)

V gostilni Mihovc si pred odhodom ogledamo staro lajno in se po aperi-tivu odpravimo mimo Zoisovega gradu do Hudičevega mostu, pod katerim je 20 m globoka tesen. Na drugi strani mostu zavijemo desno na pot, ki vodi ob kanjonu Mostnice in kjer lahko uživamo ob čudoviti igri narave. Ob poti skozi korita raste alpska mastnica (Pinguicula alpina) in kranjski zali kobulček (Astrantia carniolica), v zgodnjem pomladanskem času pa tudi spomladanska resa (Erica carnea). Ko pridemo po gozdni cesti iz gozda, se pred nami odpre planina Voje in venec okoliških gora. Pot nadaljujemo med travniki s čudovito floro – kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae sp.), ušivci (Pedicularis sp.), pogačice (Trollius europaues), encijani (Gentiana verna, Gentiana clusii), kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon), sternbergov nageljček (Dianthus Sternbergii), brkati nageljček (Dianthus barbatus) - mimo stanov in senikov do slapa Mostnice. Sledi pov-ratek v dolino, kjer lahko korita Mostnice občudujemo še z druge strani.

6. voJE

• Zbirno mesto: Spodnja postaja Žičnice Vogel• Čas: 5 ur• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

• Zbirno mesto: Gostilna Mihovc, Stara Fužina• Čas: 4 ure• Zahtevnost: lažja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

Cvet

je n

a po

ti:

Rosika (Drosera rotundifolia)

Nožničavi munec(Eriophorum vaginatum)

Šotni mah(Sphagnum sp)

Barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena in spadajo v omrežje Natura 2000. Vodnik Triglavskega narodnega parka nas popelje do barja Goreljek. Med drevesi prevladuje smreka, sloj zelišč pa je zelo bogat. Prevladujejo kis-loljubne vrste, značilne za smrekove gozdove: navadna enocvetka (Moneses uniflora), srčastolistni muhovnik (Listera cordata), gozdna bekica (Luzula sylvatica), alpski planinšček (Homogyne alpina), borovnica (Vaccinium myr-tillus), brusnica (Vaccinium vitis-idaea), dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium), navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella) ter več vrst mahov. V senčni podrasti lahko vidimo tudi veliko vrst gob. Sklenjeni gozdovi so ponekod prekinjeni z barjanskimi površinami. Zaradi drugačnih ekoloških dejavnikov je na njih razvito svojevrstno rastlinstvo. Najpomembnejše so različne vrste šotnih mahov, opazimo pa lahko tudi drobno mesojedko rosiko (Drosera rotundifolia), rožmarinko (Andromeda polifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), barjansko kopinšnico (Vaccinium uliginosum) ter druge. Na željo gostov je na voljo organiziran prevoz iz Bohinja.

7. PokLJUkA – Šotno barje • Zbirno mesto: Mrzli studenec, Pokljuka• Čas: 4 ure• Zahtevnost: lažja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh. Ta je zaradi planinskega doma in lepega razgleda priljubljena izletniška točka, radi pa ga imajo tudi jadralni padalci, ki z njega skačejo proti travnikom ob jezeru. Na Vogar vodi strma markirana pot iz Stare Fužine, mi pa se bomo raje odpravili po dosti bolj prijetni ozki nemarkirani stezici čez Planico. Tu lahko najdemo lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula), sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii). Na razgledni točki pri spomeniku na prisojni stra-ni raste toploljubni gozd s črnim gabrom (Ostrya carpinifolia), šmarno hrušico (Amelanchier ovalis), navadnim mokovcem (Sorbus aria), žarkasto košeničico (Genista radiata) in kranjsko lilijo (Lilium carniolicum). Na planini Vogar se svet zravna v planoto, kjer imamo tipične grbinaste travnike, nastale zaradi ledeniško–kraškega delovanja. Rastje je značilno za suhe alpske travnike: spomladi so to spomladanski svišč ali zaspanček (Gentiana verna), Clusijev svišč (Gentiana clusii), pogačice (Trollius eu-ropaeus), visokostebelni jegliči (Primula sp.), kasneje pa kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon), nageljčki (Dianthus sp.), rožnordeči dežen (Heracleum austriacum), kukavičevke ali orhide-je (Orchidaceae sp.), zdravilni ranjak (Anthyllis vulneraria) in zdravilna arnika (Arnica montana). Po krajšem počitku, se po markirani poti vrnemo nazaj v dolino. Na željo organiziramo tudi enodnevni izlet.

8. voGAR

Navadni mokovec (Sorbus aria)

Sternbergov klinček(Dianthus sternbergii)

Turška lilija(Lilium martagon)

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 5 ur• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

S kombijem se odpeljemo proti Nemškemu Rovtu, nato mimo Bitenjske pla-nine, Ribčeve planine in na parkirišču pod planino Pečano izstopimo. Pot nas vodi dobre pol ure navkreber skozi bogat smrekov gozd. Na poti proti planini občudujemo koprivasto zvončico (Campanula trachelium), navadni črnilec (Melampyrum pratense), srčno moč (Potentilla erecta) in montpel-lierski klinček (Dianthus monspessulanus).Nato se pri pastirski koči na pašniku ustavimo in osvežimo s pijačo. Nadalju-jemo pot proti vrhu in opazujemo značilnosti visokogorkega krasa. Pridemo do vrtače globoke okoli 100m, kjer so včasih kopali železovo rudo. Sez-nanimo se z zgodovino železarstva v teh krajih. Kmalu zagledamo greben Ratitovca. Ratitovec prištevamo k Julijskim Alpam, čeprav ne dosega tako velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bo-hinjske gore. Pogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce. Prelep razgled se nam odpira iz vrha na bližja in daljna pogorja.

10. RATiTovEC

Najmanjši alpski zvonček (Soldanella minima)

Brkati nageljček (Dianthus barbatus)

Klinček (Dianthus sp.)

• Zbirno mesto: parkirišče ob KD J. Ažman, Boh. Bistrica• Čas: 4 - 5 ur• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

Črna prst je že od nekdaj zelo priljubljen in dobro obiskan vrh, k čemur pripomore, poleg odličnega razgleda na predgorje Julijskih Alp, Bohinjske gore in Triglav v ozadju, tudi bogastvo rož, ki jih najdemo na poti. V sez-namu izjemne naravne dediščine Slovenije je Črna prst opredeljena kot edini botanični rezervat v Julijskih Alpah. Na naravno ohranjenih gorskih traviščih rastejo redke vrste: alpska možina (Eryngium alpinum), gorski dimek (Crepis bocconi), pirenejska vijolica (Viola pyrenaica) in endemične rastlinske vrste: ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium). Med posebnostmi pa lahko omenimo še srebrno krvomočnico (Geranium argen-teum), noriško deteljo (Trifolium noricum) in endemično kratkodlakavo popkoreso (Moehringia villosa).S kombijem se odpeljemo na izhodišče nad vasjo Ravne in od tam nadalju-jemo pot proti planini Za Liscem. Na poti bomo opazovali cvetje in ga fo-tografirali. V Orožnovi koči nas čaka večerja, naš izkušeni vodnik pa nas bo seznanil z umetnostjo fotografije v prijetnem večernem klepetu. Sledi nočitev z zajtrkom, potem pa vzpon na vrh Črne prsti, kjer bomo pri otogra-firanju že lahko izkoristili novo pridobljeno znanje. Na voljo je tudi enodnevni izlet!

9. ČRNA PRST - fotoizlet

Planika(Leontopodium alpinum)

Zoisova zvončnica(Campanula zoysii)

Srebrna krvomočnica(Geranium argenteum)

• Zbirno mesto: parkirišče pri KD J. Ažman, Boh. Bistrica• Čas: dvodnevna tura z nočitvijo v planinski koči• Zahtevnost: težja• Oprema: fotoaparat, pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

S kombijem se odpeljemo skozi slikovite vasi Zgornje bohinjske doline, pro-ti Pokljuki. Vzpon na Lipanco začnemo nedaleč od planine Javornik. Pot nas vodi skozi smrekov gozd je sprva položna, kasneje pa se začne bolj strmo dvigati, vendar ni zahtevna. Na planini si odpočijemo, nato pa nadaljujemo vzpon na greben, imenovan Mrežce. Na mestu, kjer smo pričeli s turo, nas čaka kombi, ki nas odpelje v dolino.Najlepši čas za ta izlet je prav zgodnje poletje, ko nas na gorskih livadah pod vrhom čaka bogastvo planinskih rož. Tu najdemo Clusijev svišč (Gen-tiana clusii), alpski slečnik (Rhodothamnus chamaecistus) in dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum).

11. LIPANCA – MREŽCE9.

Triglavski svišč (Gentiana terglavensis)

Dlakavi sleč(Rhododendron hirsutum)

Clusijev svišč(Gentiana clusii)

S kombijem se odpeljemo do planine Blato, nato začnemo vzpon proti pla-nini Laz. Pot nas najprej pelje skozi gozd, mimo slikovitih skalnih pečin, kjer spomladi raste lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula), kasneje pa zvončice (Campanula sp.) in kamnokreči (Saxifraga sp.). Pred planino Laz nas pozdravijo macesni (Larix decidua), ruševje (Pinus mugo) in med njimi grmički slečnika (Rhodothamnus chamaecistus), rodo-dendrona (Rhododendron hirsutum) in alpske velese (Dryas octopetala). Spomladi na planini najprej cvetijo spomladanski svišči (Gentiana verna), klusijevi svišči (Gentiana clusii), alpski kosmatinci (Pulastilla alpina), v ko-tanjah, kjer se dolgo zadržuje sneg pa zacvetijo alpski zvončki (Soldanella alpina). Na planini Laz si lahko ogledamo tudi značilno arhitekturo visokih planin v Bohinju. Sledi počitek in čas za malico, potem pa nadaljujemo pot iz Laza priti pla-nini Krstenica. Pot nas vodi skozi macesnov gozd, čez alpske trate, kjer je rastje podobno kot na planini Laz. Planina je spomladi bogato poraščena z encijani (Gentiana sp.), alpsko veleso (Dryas octopetala), alpskim slečnikom (Rhodothamnus chamaecistus), kasneje pa tudi z murkami (Nigritella ru-bra) in planikami (Leontopodiom alpinum).S Krstenice se nam nudi izjemen razgled na Triglavsko skupino Julijskih Alp in na drugi strani na Spodnje Bohinjske gore. Sledi povratek proti dolini.

12. BoHinJSkE PLAninE Blato – Laz – krstenica

Črna murka(Nigritella relicani)

Planika(Leontopodium alpinum)

Rdeča murka(Nigritella rubra)

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 10 ur• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 10 ur• Zahtevnost: težja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Cvet

je n

a po

ti:

Cvet

je n

a po

ti:

S kombijem se odpeljemo do vasi Laški Rovt in po gozdni cesti proti planini Storeč raven. Najprej se ustavimo pri smreki velikanki s prsnim premerom preko 130 cm, ki se nahaja ob planinski stezi na planino Suho. Do nje rabimo le dobrih deset minut hoje. Nedaleč stran pod Kratkimi plazi, bomo lahko občudovali še eno posebno smreko, ki ima deblo zraščeno s skalnim balva-nom. Do »kraljice bohinjskih smrek« pod Rjavo skalo nas loči še približno ¾ ure hoje. Do nje prispemo po strmem brezpotju pod vodstvom izkušenega gozdarja, vendar se napor obrestuje, saj sta izjemna višina (42,5m) in prsni premer (159 cm) naše »kraljice smrek« res veličastna. Njena ocenjena sta-rost je 300 let, izkušeni gozdar pa vam bo o njej povedal še veliko zanimi-vega. V dolino se vrnemo s kombijem.

13. dREvESA vELikAni

S kolesom se v spremstvu botaničnega vodnika odpeljete proti Stari Fužini. Še pred začetkom vasi zavijete preko mostu, čez potok Mostnica. Pot vas bo vodila ob vznožju Rudnice, tik ob reki Savi. Na poti boste srečavali tako tiste rastline, ki ljubijo močvirna, vlažna tla, ali tiste, ki se stiskajo pod veje leske, kot tudi cvetoče travniško cvetje, ki vas bo spremlajlo po poti preko prostranega Brojanskega polja. Potočki, ki jih boste prečkali so rastišče za rastline, ki uspevajo v vodi ali ob njej. Ko bo polje ostalo za vami, vas le še malo loči do cilja. Vaš izlet se bo končal pri Savskem mostu, med vasjo Bitnje in Bohinjsko Bistrico.Tam vas bo pričakal prevoz za povratek. Veliko doživetje bo za vami, ko vam bo botanični vodnik, ki bo z vami na poti od-kril vse skrivnosti, ki jih ponuja rastlinski svet tega dela Bohinja.

14. KOLESARSKI BOTANIČNI IZLET• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 3 – 4 ure• Zahtevnost: lažja• Oprema: športna oprema, kolo

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 3 - 4 ure• Zahtevnost: srednja• Oprema: pohodna obutev / obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

Izposoja koles je možna v agenciji Alpinsport v Ribčevem Lazu, v vseh bohinjskih hotelih in hostlu ter nekaterih penzionih

Na Ranču Mrcina se najprej spoznamo z različnimi pasmami konj - na voljo so Islandski konji in Lipicanci. Za ogrevanje sledi nekaj krogov jahanja v maneži, kjer nas vodniki seznanijo z osnovami jahanja. Po polurnem jah-anju se v spremstvu izkušenega vodnika odpravimo na izlet v naravo. Pot nas vodi po poljski poti in dalje po stezi v Senožeta. Že s konjskega hrbta bomo občudovali različno cvetje. V Senožetih nas pričaka botanični vodnik in medtem, ko si bodo naši konji malo odpočili, bomo spoznavali pestro paleto različnega travniškega cvetja. Potem pa zopet osedlamo konje in se odpravimo poroti vasi Studor. Izlet je primeren tudi za neizkušene jahače in za otroke, za katere so na voljo sedla z ročaji.

15. BOTANIČNI IZLET S KONJI Senožeta • Zbirno mesto: Ranč Mrcina, Studor

• Čas: 3 ure• Zahtevnost: lažja • Oprema: športna obleka in obutev

Pod vodstvom botaničnega vodnika bomo krenili proti Stari Fužini, zavili čez most preko Mostnice, nadaljevali ob potoku Mostnica in Ribnica in preko cvetočih polj. Na poti bomo lahko opazovali travniško cvetje, močvirne rastline ob potokih in cvetje na gozdnih obronkih. Preko Srenjskega polja pod Senožeti, bomo prispeli do Bohinjske Češnjice »Pod Kotčcem«, kjer nas bo pri lepo urejenem čebelnjaku pričakal čebelar. Čebelar nas bo seznanil z umetnostjo čebelarstva – eno izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti na podeželju. in organiziranim življenjem čebel. Videli bomo kako zgleda čebelnjak od znotraj – posebej za naš obisk je čebelar post-avil »ogledni panj«. Poskusili bomo čebelje pridelke, od medu, propolisa, cvetnega prahu, do medice in medenega likerja. Skozi povečavo bomo opa-zovali čebele (delavko, matico, trota), cvetni prah in čebeljega zajedalca – Varoa, ter izvedeli še marsikaj zanimivega. Z novi spoznanji in bogatejši za doživetje, se bomo vrnili z organiziranim prevozom.

16. V KRALJESTVU ČEBEL• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 3 ure• Zahtevnost: lažja• Oprema: športna obleka in obutev

Triprsti detel (Picoides tridactylus)

Mali skovik (Glaucidium passerinum)

Od Doma Savica nas bo pot najprej vodila skozi veličasten gozdni rezervat, kjer bomo spoznali gnezdilke bukovih gozdov. Najznamenitejša med njimi je prav gotovo mali muhar (Ficedula parva), ki ima v Sloveniji samo nekaj znanih nahajališč. Obiskali bomo tudi skalno kolonijo mestnih lastovk, kjer bomo z malo sreče lahko opazovali tudi skalno lastovko (Hirundo rupestris) in skalnega plezavčka (Tichodroma muraria). V višjih legah nas bo pot vodila predvsem skozi smrekove gozdove, od zanimivih vrst pa si to lahko nade-jamo opazovanje črne žolne (Dryocopus martius), triprstega detla Picoides tridactylus, krekovta (Nucifraga caryocatactes). Pogosta gnezdilka gozdov med Komno in Črnim jezerom je tudi gozdni jereb (Bonasa bonasia) in mali skovik (Glaucidium passerinum). Od črnega jezera se bomo čez Komarčo vr-nili nazaj k Savici.

17. KOMNA – ČRNO JEZERO (ornitološki izlet)

Rjavi srakoper(Lanius collurio)

Skalni strnad (Emberiza cia)

S krožno potjo bomo spoznali okolico Bohinjskega jezera in Stare fužine, kjer si bomo ogledali veliko zanimivih vrst ptic kulturne krajine. Od za-nimivih vrst so v tem predelu številčni rjavi srakoperji (Lanius collurio), opazovali pa bomo lahko tudi pogorelčka (Phoenicurus phoenicurus) in sivo pastirico (Motacilla cinerea). Na meliščih nad vasjo pa lahko srečamo hrib-sko listnico (Phylloscopus bonelli) in skalnega strnada (Emberiza cia).

18. OKROg STARE FUŽINE PO ORNITOLOšKO• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: celodnevni izlet• Zahtevnost: težja• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača

• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Čas: 3 ure• Zahtevnost: lažja• Oprema: pohodna obutev in obleka• Izlet traja cca 3h

Ptic

e na

pot

i:

Ptic

e na

pot

i:Pogoji prijave: prijava na posamezne botanične izlete je možna preko prijavnice na spletni strani festivala www.bohinj.si/alpskocvetje najkasneje do 12. ure na dan pred organiziranim izletom.

Izleti so v programu tudi v času glavne poletne sezone (junij - september). Po dogovoru organiziramo izlete za skupine (min. 10 oseb).dodATnE UGodnoSTi: oTRoCi: otroci do 12. leta imajo 20% popusta DRUŽINE: ob prijavi štiričlanske družine ima en otrok do 12 let brezplačen izlet

Ročna košnja na planini Vogar

• Zbirno mesto: parkirni prostor pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Trajanje: 3 ure • Minimalno število udeležencev: 6 oseb

Obudimo spomine na pretekle dni, ko je v zgodnjem jutru zapela kosa in zarezala v rosno travo, ki je padala pod spretnimi rokami kosca. Grbinasti travniki so bili prekriti s svežo pokošeno travo, ki je čakala prvih sončnih žarkov, medtem pa so kosci že sedli k pravemu koščevemu zajtrku, ki so ga iz doline prinesle gospodinje. Po vsem pobočju je zadišalo po posušeni travi, ki jo je bilo potrebno večkrat obrniti z grabljami, da bo popolnoma suha. To je bilo žensko opravilo. Ko je bilo seno suho, so ženske seno zgra-bile skupaj, da bi ga moški nato lahko v senenih rjuhah znosili v senik. Seno je pod streho. Kosci, dekle, hlapci, gospodarji so sedli za mizo, vsak je dobil tudi šilce domačega. Gospodar je odrezal vsakemu kos kruha, gospodinja je postavila kislo mleko v veliki skledi na sredino mize, v drugi pa žgance. Bi radi doživeli vse to tudi danes? Se poskusili v vseh teh opravilih in na koncu skupaj z gospodarjem sedli za mizo? Ponuja se vam priložnost, da zapoje kosa tudi v vaših rokah.

Petkovi popoldnevi v parku - družinsko doživljanje narave

• Izobraževalna delavnica TNP za otroke in odrasle • Trajanje: 3 ure Na delavnicah združujemo prijetno s koristnim. Na njih družine preživijo nekaj kvalitetnega časa v naravi na območju parka, poudarjena pa je pred-vsem njihova skupna dejavnost v odkrivanju in

občudovanje naravnih čudes, odnos do narave, ustvarjalno delo, druženje ter komunikacija. Delavnic se lahko udeležijo vsi, saj so prilagojene vsem starostim, od vnukov do dedkov in babic. Animatorji udeležence popeljejo v gozd, na travnik, na hrib, k jezeru ali potoku in jim na preprost ter za-nimiv način približajo njihove prebivalce. Otroci s svojo zvedavostjo v ta svet potegnejo še starše in z njimi delijo nova doživetja. Poseben poudarek je namenjen skrbi za naravo ter obnašanju v njej. Vsako leto raziskujemo druge kraje, delavnice pa nadgrajujemo v skladu z željami obiskovalcev.

Le kaj tam cveti?

Izobraževalno – ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz• Trajanje: 3 ure • Oprema: lahki pohodni čevlji

Pisani cvetlični cvet marsikoga navdušuje in mu daje navdih. Zakaj taka raznolikost, katere barve prevladujejo in kateri rastlini pripadajo, bomo ugotavljali z našimi najmlajšimi. Na kratkem sprehodu bomo poskušali odgovoriti na vsa ta vprašanja ter na koncu upodobili najljubšo rožico.

izdelovanje šopkov

• Kraj: apartmaji Rabič v Stari Fužini • Trajanje: 3 ure

V času, ko so travniki bogato okrašeni z raznovrst-nim cvetjem, si lahko pripravimo domiselne aranžmaje za popestritev našega doma. Pod

kozolcem pri apartmajih Rabič v Stari Fužini bomo skupaj ustvarjali, se naučili marsikaj novega in izmenjali ideje za kar najbolj izviren cvetlični aranžma.

Vezenje cvetličnih motivov

• Kraj: gostilna Mihovc v Stari Fužini • Trajanje: 2 uri

Bi želeli spoznati osnove vezenja – ročne spret-nosti, ki jo obvlada le še peščica bohinjskih gos-podinj. Domače vezenine na platnu so včasih krasile skoraj vsak dom, danes pa delo pridnih kmečkih gospodinj lahko občudujemo le še red-

ko. Pri Mihovcu vam je na voljo razstava izdelkov, gospodinje pa vam bodo z veseljem pokazale nekaj osnov vezenja. Poizkusite!

dELAvniCE:

otroške likovne delavnice

• Kraj: tržnica domače obrti pred Mercator centrom v Bohinjski Bistrici• Trajanje: 2 uri

Za otroke vseh starosti! Ustvarjali bomo iz različnih materialov.

Užitne divje rastline – nabiranje in priprava

• Kraj: Ranč Mrcina, Studor • Trajanje: 4 ure • Vodja delavnice: Dario Cortese • Minimalno število udeležencev: 8 oseb

Spoznajmo užitne rastline v našem okolju. Skupaj se bomo odpravili v nar-avo, nabrali travniško cvetje in druge užitne rastline. V prijetnem okolju ranča Mrcina v Studorju, bomo iz njih pripravili okusne jedi in pijače s tradicionalnima mlečnima izdelkoma sirotko in skuto.

V času Festivala alpskega cvetja so gostom na voljo posebni festi-valski paketi, ki vključujejo namestitev, vodene botanične izlete in delavnice.Paketne ugodnosti:- do 20% popusta pri namestitvi- 10% popusta na vodene botanične izlete in delavnice- spominsko dariloDodatna ugodnost za vse 7-dnevne pakete – ena vodena botanična tura v času bivanja brezplačno!Informacije in rezervacije: www.bohinj.si/alpskocvetje

FESTivALSki PAkETi

napovedujemo!

Hotel Jezero**** Hotel - Penzion Tripi~****

Rib~ev Laz 51 4265 Bohinjsko jezeroTel.: +386 (0)4 5729 100Fax: +386 (0)4 5729 039hotel.jezero�cc-line.siwww.bohinj.si/alpinum/jezero

Družinski hotel - penzion Tripi~Triglavska cesta 134264 Bohinjska BistricaTel./Fax: +386 (0)4 5721 282pension.tripic�bohinj.siwww.bohinj.si/tripic

Pogoji prijave na delavnice: prijava na posamezne delavnice je možna preko prijavnice na spletni strani festivala www.bohinj.si/alp-skocvetje najkasneje do 12. ure na dan pred organizirano delavnico ali na tel.: 04 574 75 90, gsm: 051 677 470, 031 557 124

dodATnE UGodnoSTi: oTRoCi: otroci do 12. leta imajo 20% popusta DRUŽINE: ob prijavi štiričlanske družine ima en otrok do 12 let brezplačeno delavnico

Penzion Resje*** Hotel/Penzion STARE

Nem{ki Rovt 21 a 4264 Bohinjska BistricaTel.: +386 (0)4 5721 079Fax: +386 (0)4 5747 840penzion.resje�siol.net

Ukanc 128, 4265 Bohinjsko jezero Tel.: +386 (0)4 5746 400 Fax: +386 (0)4 5746 401 info�impel-bohinj.siwww.national-park-hotel.com

Ži~nice Vogel Bohinj

Ukanc 6, 4265 Bohinjsko JezeroTel.: +386 (0)4 5729 712 +386 (0)4 5729 721Fax:+386 (0)4 5723 780marketing.vogel�siol.net www.vogel.si

TURISTI^NO INFORMACIJSKI CENTER nastanitve v apartmajih, sobah in po~itni{kih hi{ah posredovanje turisti~nih informacij in storitev v

Bohinju ter okolici WiFi internet

TRGOVINA spominki ~asopisi revije zemljevidi razglednice darila

PRIREDITVE

www.bohinj-info.com

SLAPSAVICA

Turisti~no dru{tvo BohinjRib~ev Laz 48, SI 4265 Bohinjsko jezeroTel.: +386 (0)4 574 60 10, Fax: +386 (0)4 572 33 30www.bohinj-info.com, info�bohinj-info.com

BOTANIČNI VODENI IZLETI:1 SEVERNA OBALA BOH. JEZERA

2 LOVSKA POT - SLAP SAVICA

3 RUDNICA

4 KOBLA

5 VOGEL

6 VOJE

7 POKLJUKA - ŠOTNO BARJE

8 VOGAR

9 ČRNA PRST - fotoizlet

10 RATITOVEC

11 LIPANCA - MREŽCE

12 BOHINJSKE PLANINE

13 DREVESA VELIKANI

14 KOLESARSKI BOTANIČNI IZLET

15 BOTANIČNI IZLET S KONJI

16 V KRALJESTVU ČEBEL

oRniToLoŠki iZLETi:17 KOMNA – ČRNO JEZERO

18 OKROG STARE FUŽINE PO ORNITOLOŠKO

novo

novo

Izdal: TURIZEM BOHINJ / Ideja in koncept: TURIZEM BOHINJ / Oblikovanje: Nežka Božnar / Fotografije: Arhiv Turizma Bohinj / Tisk: Tiskarna Medium / © TURIZEM Bohinj, vse pravice pridržane.

www.bohinj.si

inFo TiC BoHinJ• Turizem Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Boh. Bistrica, info@bohinj.si, www.bohinj.si, +386 (0)4 574 75 90, fax: +386 (0)4 574 75 91

• Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Boh. jezero, www.bohinj-info.com, info@bohinj-info.com, +386 (0)4 574 60 10, fax: +386 (0)4 572 33 30

OBČINA BOHINJ

GORS

KA

RE[EVALNA ZVEZA

S L O V E N I J E