Mednarodni projekt - OŠ Olge Meglič

Mednarodni projekt

BRANJE NE POZNA MEJA/ČITANJE NE POZNAJE GRANICE

OŠ Olge Meglič Ptuj, 5. B, 2015/2016


ena najbolj znanih hrvaških pisateljic za otroke in mladino

pisala je tako bogato, da so jo poimenovali hrvaški Andersen

rojena - 18. aprila 1847 v Ogulinu, v znani meščanski družini Mažuranić, kjer je pridobila svetovljansko vzgojo in znanje angleščine, nemščine, ruščine ter francoščine

v francoščini je pisala svoja prva dela


z možem sta imela sedem otrok

• odraščala - v Ogulinu, Karlovcu in Jastrebarskem

• pri 18 letih se je poročila z Vatroslavom Brlićem in se preselila v družinsko hišo v Slavonski brod

Rojstna hiša Ivane Brlić-Mažuranić Družinska hiša Brlić v Slavonskom brodu


v tem obdobju so nastala njena najbolj znana dela:

Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča (Čudnovatezgode šegrta Hlapića, 1913),

Pripovedke iz davnine (Priče iz davnine, 1916)

Jaša Dalmatin, podkralj Gudžerata (Jaša Dalmatin, potkralj Gudžerata, 1937)


ustvarjala je od 1902 – 1937

njen knjižni prvenec je bila zbirka pesmi in pripovedk iz leta 1902, z naslovom Valjani i nevaljani

motive za pisanje je jemala iz predkrščanske slovanske mitologije

z njimi vzgaja in vsaka njena zgodba ima svoj nauk

v hrvaških revijah je objavila tudi številne pesmi, pravljice, basni, pripovedke in eseje.


bila aktivna v hrvaškem narodnem preporodu

borila se je proti madžarizaciji

že v času svojega življenja je bila priznana po svojem literarnem ustvarjanju in bila leta 1937, kot prva ženska, sprejeta za članico Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti

bila je večkrat nominirana za Nobelovo nagrado za književnost, ki pa je do konca življenja ni prejela


umrla je 21. septembra 1938 v Zagrebu, stara 91 let, ko je v bolnišnici, zaradi hude oblike depresije, storila samomor

pokopana je v družinski grobnici na zagrebškem pokopališču Mirogoj

Spomenik Ivane v Slovonskem brodu

Priložnostni srebrni kovanec Hrvatske narodne banke


ČUDOVITE DOGODIVŠINE

VAJENCA HLAPIČA

ČUDNOVATE ZGODE ŠEGRTA

HLAPIČA


To je zgodba o nenavadnem potovanju vajenca Hlapića. Hlapić je bil majhen kot laket, vesel kot ptica, hraber kot kraljevič Marko, moder kot knjiga in dober kot sonce. In ker je bil tak, se je rešil iz mnogih težav. Hlapićevo potovanje je bilo sprva tako enostavno kot otroška igra, toda kmalu je postalo težje in nevarnejše. Tako kot v življenju je. Prav zaradi tega je bilo Hlapičupotrebno še posebej veliko modrosti in hrabrosti.


Zgodba o vajencuHlapiču je pravzapravroman za otroke, ki paje zaradi plemenitegain pogumnega malegadečka, ki premaga zlo,na meji med pravljicoin realnostjo.


Darvin Vauda Benčevič, 5. b

Hlapič beži od krutega mojstra, potuje po svetu, da poišče boljše življenje. Skozi potovanje in dogodivščine na poti, se Hlapič iz poštenega in navadnega fanta spreminja v nadnaravno drznega in uspešnega junaka, ki lahko premaga vsako oviro. Vse to se kaže v njegovem značaju. Zanimivo pa je, da vedno ostaja preprost, dober in prijazen.


Iva Prša Đerić, 5. b

Vanesa Pungaršek, 5. b

Avtorica že v začetku najavi, da potovanje ne bo lahko, saj je svet sicer čudovit, a nevaren. Skozi zgodbo nam je hotela prikazati, kako je Hlapičuporabil svoje sposobnosti v različnih situacijah ter njegovo odraščanje in umirjenost, ko se ponovno vrne domov. Mali preprosti vajenec je na svojem potovanju prerasel samega sebe, pridobil je mitsko modrost. Kot junak iz pravljice ,je izžareval prijaznost, razumevanje drugih in vedrino. Vse to skozi zanimive in pogosto smešne dogodivščine, ki pa imajo kljub temu bogato sporočilno vrednost – z značilnostmi, kot jih ima Hlapič, je moč premagati vsako oviro v življenju.


KRAJ DOGAJANJA : vas, okolica in veliko mesto

ČAS DOGAJANJA: preteklost

GLAVNI JUNAK: vajenec Hlapič

DRUGE OSEBE: Gita (Marica), mojster Mrkonja, mojstrova žena, pes Bundaš, mlekar, kamnarji, Marko, črni človek, Gregor, Gregorjeva mati, delavci, Miško, pastirji, beračica Jana, prodajalec košar


1.

Vajenec Hlapič je nove dogodivšine ujel

in zraven psa Bundaša vzel.

Ko je hodil in hodil,

ga je črni človek izpod mostu spodil.

Na potovanju srečal je Gito,

njeni lasje so bili kot žito.

OŠ Olge Meglič Ptuj, 5. B, 2015/2016Adrijana Brumen, 5. b

2.

Na kmetiji imeli so zabavo,

saj Gita imela je cirkuško predstavo.

Čez noč se je v Gregorjevi hiši požar vnel

in zraven skoraj celo streho zajel.

Je Gregorjeva mati za sinom jokala

in Hlapiču robec za Gregorja dala.


Sara Desku, 5. b

Andreja Stočko, 5. b

3.

Pot se je nadaljevala

in jih do trga v mestu pripeljala.

Sta revčku košare prodajati pomagala

in bogataša z zlatom obmetala.

Ko sta se v cirkus splazila,

sta ju gospodar in črn mož presenetila.


Andraž Alič, 5. b

Boris Potočnik, 5. b

4.

Slišala sta, da črn mož hudobne načrte je imel,

saj Markovo kravo vzeti je hotel.

Na poti so mojstra Mrkonjo srečali

in pozornost Markove mame povečali.

Črnega moža pa ni in ni bilo

in življenje postalo je spet lepo.


Jure Peklar, 5. b

Matic Berghaus, 5. b

5.

Izkaže se, da je Marica v resnici Gita.

Zrasteta in se s Hlapičem naposled poročita.

Hlapič po mlekarju dediščino dobi

in postane čevljar, kot se seveda spodobi.

Vita Lazić, 5. b

OŠ Olge Meglič Ptuj, 5. B, 2015/2016Lili Fridauer, 5. b

Knjiga o vajencu Hlapiču nam je bila zelo všeč, saj je bila zelo zabavna in zanimiva, saj se je v njej zgodilo veliko zanimivih in smešnih stvari. Bila je tudi poučna. Naučili smo se, da če si prijazen do drugih in jim pomagaš, tako kot je Hlapič, bodo drugi takšni do tebe.

Nauk zgodbe – če si prijazen in pomagaš drugim, bodo tudi oni prijazni do tebe in ti bodo pomagali.

Hlapič služi mojstru Mrkonji. Da zasluži nekaj denarja , mora izdelovati čevlje. Mojster Mrkonja ni prijazen. Hlapiču ves čas samo ukazuje.

Tudi, če si majhen lahko zmoreš in premagaš vse. Hlapič je kot vajenec veliko pretrpel, a je bil pogumen in moder, zato se je na koncu vse lepo končalo.

Da bi Mrkonja začel drugače razmišljati in bi postal prijazen, bi mu moral Hlapičpovedati, kako zelo slabo se počuti, ko je mojster jezen in hudoben.

učenci 5. b







5. B OŠ Olge Meglič PtujOŠ Olge Meglič Ptuj, 5. B, 2015/2016


OŠ OLGE MEGLIČ PTUJ Učenci 5. b razreda Mentorice:

- Alenka Kandrič (knjižničarka)- Simona Jakomini (razredničarka)- Lea Kralj (likovna pedagoginja)

OŠ ĐURO ESTER KOPRIVNICA Učenci 5. d razreda Mentorice:

- Nataša Borščak- Nikolina Sabolić- Ines Vađunec,Željka Damjanić)


Documents

Mednarodni projekt - OŠ Olge Meglič